Poštnina plačassa v gotovini Posamezna številka 10 din Nedeljski dogodki Prvenstvo Slovenije v telovadbi FIZKULTURNI TEDNIK Leto Vlil. — Štev. 34. V Ljubljani, dne 25. maja 1952 STOTISOČI BEOGRAJČANOV SO Z NEPOPISNIM NAVDUŠENJEM SPREJELI TEKAČE TITOVE ŠTAFETE 1,480.740 tekačev štafet je preteklo 128.000 km Naj še dolgo živiv naš tovahtt Tdto Beograd, 25. maja. Temni oblaki, ki so napovedovali dež in ki se že nekaj dni pode nad Beogradom in hladni veter, k) je pihal po beograjskih ulicah, ni napovedoval nič dobrega, toda Bestgrjd je bil kljub temu poln radosti, veselja in Sreče. Nepregledno 'število zastav, trobojne in rdeče, so slovesno pla. polje, vsa poslopja pa so bila okrašena r pomladanskim cvetjem in zelenjem ter kazala na zunaj, da čuti prebivalstvo Beograda in rte Jugoslavije v svojih srcih toplo ljubezen do naj več je ga sina naših narodov. zastavic. Nad stotisoč ljudi je napolnilo Trg republike in okoliške ulice. Nekaj pred 16. uro so prispeli na tribuno na Trgu republike predstavniki javnega in kulturnega življenja, med njimi ministri zvezne vlade Osman Karabegovid, Mij alko Todorovič. Milentije Popovič, Krsta Popivoda, Milentije Neoričič, generalmajor France Poglajen itd. 2e davno prej, predno so prispele štafete iz vseh krajev naše držcave, so se obrale po ulicah in na Trgu icpub ike °Sromne množice ljudstva. Velike pirole ^Maršal Tito«, »Živel naš ljubljeni .Tito« ■ f■ L so izražale in dokumentirale razpi-lo-ženje vsega ljudstva. Nad množico je trepetalo v vetru na tisoče in tisoče malih Lep uspeh slovenskih kegljačev ,. greh, 25. maja. Na novem kegljišču, keglji. Najboljša od ženskih tekmovalk je kt je bilo prav za to priložnost slovesno bila Slovenka Petrovičeva, ki je podrla 381 oborjeno, je bil danes četveroboj reprezen- 1 kegljev. ‘ancv Hrvatske, Slovenije, Srbije in držav-ne ženske reprezentance. Na tem tekmo- Vanju, toešano ekipni rekord s 3-320 Podrtimi keglji. Presenečenje je pripravila teprezentanca Slovenije, ki je zasedla dru-?o mesto s 3.212 podrtimi keglji, 3. je oda Srbija s 3.155 keglji in četrta ženska reprezentanca z 2.290 podrtimi keglji. Med Posamezniki pa so nam pripravili veliko Presenečenje slov iški kegljači Kavčič, Martelanc in Starc, ki so se plasirali na Oajboljša mesta. Prvi je bil Pogeljšek s 740 keglji, 2. Kavčič s 420 keglji, 3. Martelanc s 414 keglji in 4. Starc s 410 Krivokapič v disku 47.80 Beograd, 24. maja. Na stadionu Partizana v Beogradu je bilo tekmovanje olimpijskih kandidatov v atletiki. V metu diska je član Crvene zvezde Krivokapič izbolj-Sal svoj državni rekord in dosegel 47,SO m. Izbirne tekme za sestavo reprezentance Izbirno tekmovanje za sestavo državne pla* Valne reprezentance, ki bo 7 in 8. junija nastopila v Parizu prot' najboljšim pla* 'aleem Francije, bo 31 maja in 1. junija j ^Zagrebu. Rcprezanatnca bo dokončno do-i?cena po tem tekmovanju. Istočasno bo ▼ Magrebu tudi plenarni sestanek Plavalne ZVeze Jugoslavije, na katerem se bodo po* R°yorili o olimpijskih pripravah naših pla* Valcev. V okviru proslave Dneva jugoslovanskega °jnega letalstva v Zemunu je ligaška ekipa ?arUZana Pomagala lasa krila 9:3 (4:0). Gole j* Partizan so dali Bobek 3. Milutinovič in elln Po 2 Ognjanovič in Čajkovski po 1. Proslava Titovega rojstnega dne v Trbovljah Trbovlje, 25. maja. V proslavo šestdesef-vetruce maršala Tita je bil tu danes obse-rei3 športni spored, za katerega je okrajni 'Zkulturni svet razpisal tri pokale, io si-c®r za nogomet, šah in odbojko. Nogomet-turnir, v katerem je sodelovalo 9 mo-stev> je trajal ves dan in so bili rezultati Naslednji Bratstvol. : Rudar III. 2:0 (1:0), Retje i1- : Svoboda I. 1:0 (1:0), Rudar II. : Moletarec II. 2:0 (0:0), Retje I. : Braf-stvo II. 4:0 (1:0), Bratstvo I. : Litija a:2 (2:1), Retje I. : Retje II. 6:1 (3:0), "ratstvo I. : Rudar II. 1:3 11:0), Rudar '*• : Retje II. 3:0 (1:0). Pokal je osvo-*' 0 moštvo Rudarja II. V šahovskem turnirju, ki je bil dopol-*e> je sodelovalo 6 moštev. Pokal je osvoji*0 moštvo Rudarja I. V turnirju odbojke, katerega se je udeležilo 5 moštev, je zma-Salo moštvo Rudarja. Zvečer je bila še tek- 'košarkarjev Železničarja (Lj.) in Ru-“arja, ki v času, ko to poročamo še traja. Štafetni tek mariborskih nogometašev V četrtek so imeli v Mariboru že etjič Po mestnih ulicah tradicionalni štafetni tek Mariborskih nogometašev. Tokrat so ga o,-Sanizatotji pripravili v 'počastitev 60-iet-v-Ce maršala Tita. Proga je bila dolga ' ,900 f°e in ljubezen. In še bi našli moralne vrline, ki se vzgajajo ali utrjujejo pri prav vodenih telesnih vajah. Omenim pa naj samo še ono, ki je v najožji zvezi z narodnim gospodarstvom. Pravi telovadec se bo namreč varoval vsega, kar bi moglo zmanjševati njegove telesne moči, predvsem pa nezmernosti. Seveda so za mladega človeka kaj vabljivi razni užitki in zabave, ki mu ne morejo storiti dobro. Ali tudi pri telesnih vajah je užitek in zabava, ki si jih nareja sam ali skupaj s telovadci, ki pa mu store dobro. Prava telovadba očvršča in poživlja. Kakor prerojen si po njej. Razvedri te in nikogar ne dobiš po njej slabe volje. Kako Na tisoče štafetnih palic s pozdrav- j nimi pismi je te dni pošiljalo naše ljudstvo maršalu Titu. Ena teh je tudi palica pionirjev iz Šaleka pri Velenju. Čeprav je napravljena preprosto iz navadne brezove veje,^ je bila vendar izdelana s prav takšno ljubeznijo kot najbolj dragocena darila »Od kod?« ga je vprašal spremljevalec. »Iz hribov —« je oni zamahnil z roko na* zaj proti hribom. »S Kozjega.« »Gremo?« je vprašal Šofer. jlefrta ca polastiti coisini dan maešata Ja ta Telovadci najmočnejšega telesnovzgojnega društva »Partizan« — Narodni dom so se letos že drugič predstavili s kakovostno pri* reditvijo. Prvič so priredili akademijo ob priliki republiške skupščine »Partizan«, vče* raj pozno popoldne pa so priredili na let* nem telovadišču v Tivoliju svoj društveni nastop v počastitev 60. rojstnega dne mar* Sala Tita. Poleg številnega občinstva so na slavnostno okrašenem prostoru prisostvovali prireditvi tudi nekateri predstavniki forumov mesta Ljubljane na čelu s sekretarjem Pre* zidija ljudske skupščine LRS tov. Lubejem. V začetku so se vsi nastopajoči zbrali k pozdravu. Godba je zaigrala himno, predsed* nik društva pa je v kratkih besedah naglasil velik pomen 60*letnice maršala Tita. Dejal je, da je vse članstvo ponosno, ko praznuje svoj društveni praznik ob tako pomembnem dnevu. Zatem so se naglo razvrstili vsi od* delki v strumen mimohod. Prisotni so na* vdušeno pozdravljali stasite telovadce in te* lovadke, od katerih so bili deležni največ pozornosti starejši člani in pionirji. ste* vilni skupini starejših članov so namreč ko* rakali mnogi sivolasi društveni delavci in vaditelji, ki so tako na prepričljiv način po* kazali mladini pravo pot udejstvovanja v te* lesni vzgoji. Na zeleni travnati preprogi so se zbrali najprej najmlajši. V ljubki igri so pokazali način vadbe, kakršno imajo pozimi v telo* vadnici in poleti na planem. Ob pogledu na mali »drobiž« so gotovo mnoge mamice skle* nile, da bodo odslej pošiljale svoje naj* mlajše v društvo. Za temi so se pojavili starejši pionirji in nato pionirke, ki jih je bilo vsakih blizu 100. Nastopili so z zletnimi prostimi vajami, vmes pa so nastopile čl a* niče na gredi. Najlepše in najboljše tvegane vaje sta pokazali mednarodna tekmovalka Rožmanova in mlada Cerarjeva, ki je po le* poti gibov prekosila vse ostale. Na vrsto so prišle zdaj zletne vaje mla* dincev in mladink. Zlasti mladinke so se na moč lepo postavile. Zaradi lepih živobarvnih krojev so se zdeli njih ritmični koraki in gibi še bolj poudarjeni in polni. Za tem je prišla na vrsto atletika. Pionirji, mladinci in mladinke so nastopili v štafeti 4 X 100 m in v teku na 100 odn. 60 m. Ni se še po* legel nemir med gledalci, ki so ga povzro* čile štafete, že so pritekle na telovadišče številne vrste živobarvno oblečenih telovad* cev in telovadk, ki so krenile vsaka k svojemu orodju. Od atletike do telovadbe na orodju je sedaj vadeče članstvo pokazalo domala vse panoge, ki jih društvo goji. Ob koncu so izbrani telovadci pokazali dr. Mur* nikovi skladbi »Carmen« in »Valček«, nakar so za zaključek nastopili telovadci na drogu. Tokrat se je najbolje odrezal stasiti šoštar. medtem ko vaje nadarjenega Tomšiča zaradi pomanjkljive izvedbe kljub težini niso bile učinkovite. Tako je članstvo enega naših najmočnejših društev na najlepši način počastilo rostni dan tovariša Tita in obenem uspešno polo* žilo obračun svojega dela. Kljub temu, da smo pogrešali nastop članov in članic v zletnih vajah in da bi utegnili mladinci in pionirji izvesti svoje vaje še bolj skladno, je nastop ponovno pokazal zadovoljivo mno* žičnost in visoko raven delovanja tega par* tizanskega društva. Hacocafte se na „POLET"I i uicin j c cucu izmcu njin napravu pamu. ,.v. • v ,. • , __v Bogve kako dolgo je iška primerno brezovo j tudi. Poživljena mu je življenjska, moč. vejo. Tisti, ki najlepše piše, je napisal po* »luč« življenja mu je tako rekoč vise pri- zdnive. Morda je bil to učitelj. Potem so v{ta veselje do življenja pa tudi d‘0 delo- C»Dobro. da so°naseujeaiil«nje rLfcef sprTmlje, vanja se mu poveča. Smeh in petje se po valeč. končani telovadbi razlegata po telovadnici. Zunaj je snežilo. Brisalec na steklu pred ČHost ki se je vrnila, moč, ki se je o‘kre-£otj^tdoS rila- vlijeta tudi tistemu, ki ga kaj skrbi, padale. i novega poguma, kajti pogum je zavest Rad bi jih sledal, ko so delali lastne moči. Pa mu dvigneta samozavest nesli. Rad bi bil z njimi. ;n Spr02;,ta Čvrste misli, ki naglo razvoz- ljajo, kar mu je delalo skrbi. Pa ga oborožita z novo energijo za vsakdanje delo. Rekel sem palico in ko so *jo Bil je sredi življenja. Toda kljub temu nisem bil pri njih, in da sem jih vide za trenutek, bom o tej palici napisal portažo. Po blatni cesti in po lužah pred nami ; čofotali tekači. I. Š. le Če bi se pa telovadec vdajal nezmernemu življenju, bi polagoma omagal pri ti- Tadi (%a se vem nase, domovine se lvPar8isanlJ imiasi Htrisale Na severni meti nase domovine vaditelji in junkcSonarji »Partizana4. ne držijo križem rok. Postavili so se po robu vsem tez. vam in prijeli za delo. Sestavili so si program, na ustanovni skupščini »Obmurskega okrožja za telesno vzgoje.. Njihdv trud ni bil zaman, saj so Se kmalu pokazali prvi uspehi. V LJUTOMERU DRUŽABNI MAJNIŠKI IZLETI DRUŠTEV V NARAVO Za zaključek dela so marljivi telovadci priredili akademijo v počastitev praznika . ,. ...... r . 1. maja, ki je s svojim bogatim sporedom vonl‘ in sP°razumel, organizirati družabni ' ’ 0 . mo 1 n 1 c L-1 i-zliaf- ir v otmrv ko rspnrr \/ »7 crr\ A Člani okrožnega načelništva so se dogo- zadovoljila številne gledalce. Nadvse so bili zadovoljni s točko baletni valček, ki so majniški izlet v Slatino Radenci. V zgodnjih jutranjih urah so pred nedavnim začele ga izvedle pionirke, točko pa je pripravila frodiratl kolone kolesarjev, pešcev rn tudi prof. Florjančičeva. Tudi na dvovišinski kamionov. V točno določenem času se ,e bradlji so nekatere telovadke pokazale že *bral° nad, 600 da“™ “ mladincev iz težke prvine. Najboljše med njimi so bile Gornje Radgone, Beltincev Kadenc, Bo-Kauklerjeva, Šegulova, Smodiševa, Kolbo- gojne, Ljutomera, Murske_ Sobote m Do 1-va in druge. Tudi vrsta članov z načelni- nJe Lendave. Organizatorji so takoj prijeli kom Žnidaričem je ':a tla viden napre- 2a de‘°: ,friPravl11. so prvenstvo krosa^ za dek. Med njimi največ obeta mladi Bratuša. ™ oddelke, kjer ,e nastopilo 8b tekačev. Za ta uspeli nastop so telovadci dolžni vso Najuspesnejs. med njimi so bili elan, Rad-zahvalo tov. Florjančičevi, Žnidariču, Šter- Sona- mladincl 12 Beltincev in clamce iz mahovi in še nekaterim drugim. V GORNJI RADGONI TVD »Partizan« je koma, prebredlo nekaj večjih težav v začetku svojega delovanja. Vodniki so šele .red kratkim prijeli za delo, vsi so bolj ali manj še neizkušeni vaditelji, vendar zelo marljivi in skrbni pri svojem začetnem delu. Priredili so akademijo in pripravili parado za 1. maj. Uspehi na obeh prireditvah so bili zadovoljivi in že danes opažamo veliko zanimanje med občinstvom v Gornji Radgoni za delo »Partizana«. To delo in uspehe telovadcev v Gornji Radgoni zanima tudi sosede Avstrijce, ki jih loči le Mura. Mladim vodnikom želimo v njihovem nadaljnjem delu še večje uspehe. Dolnje Lendave. Izvedli so tudi turnir v odbojki. Med šestčlanskimi ekipami je bil najboljši Ljutomer. V namiznem tenisu so se z uspehom uveljavili tekmovalci iz Murske Sobote. Tudi pionirji so nastopili in s tem dobili svoje zadoščenje. V splošnem pa so izletniki spoznali vso lepoto okoliških krajev zdravilišča Slatina Radenci. Tudi v Titovi štafeti so bili zelo marljivi. V okrožju je članstvo preteklo skoraj 1000 km. Danes, na praznik TVD »Partizan«, so društva v Murski Soboti, Dolnji Lendavi in drugod priredila večje samostojne akademije, o katerih bomo še poročali. 8. junija pa bo okrožni zlet v Murski Soboti. Okrožno načelništvo je izdelalo program nastopa, ki obsega 15 točk sporeda. Kakor smo poučeni, bo na tem nastopu sodelovalo nad 2000 telovadcev. stih izvedbah, ki jih tako rad in z velikim ugodjem dela. Tako pa ga telovadba navaja tudi k zmernosti pri čemer bo pomagala še pametna, svarilna in vzpodbujalna beseda vodnikov telovadbe. Pa kako je to v zvezi z narodnim gospodarstvom? Ne le, da si tako ohranja s telesnimi vajami povečano delovno zmožnost in zaradi nje ustvarja več in boljših dobrin ter z njimi več prispeva k bogastvu naroda, ampak si more ob zmenem življenju prihraniti tudi kaj denarja. S telovadbo, razširjeno med vsem narodom, bi se torej zvečala možnost prihrankov, mogla bi s _■ pomnožiti vsota prihrankov, vloženih v hranilnicah: tako bi bilo več denarja v prid narodnemu gospodarstvu. Tudi državno gospodarstvo samo bi doseglo zelo zalezene prihranke, če bi se telesne vaje razširile med najširše množice. Narod bi bil potem mnogo bolj zdrav, mnogo manj bolezni bi bilo in zato ps> bolezenskem zan'ai'0vanju, katerega stroške nosi država, mnogo manj izdatkov. Najboljše, a tudi najcenejše zdravilišče je telovadnica. Tudi manj izostankov od dela bi bilo. zopet v prid narodnemu gospodarstvu. P1 tudi manj nezgod pri delu bi bilo. Večja pazljivost in prisebnost, večja telesna gibčnost in spretnost, večja okretnost pri P' banju bi jih zmanjšala in tako bi bilo tudi pri nezgodnem zavezovanju manj izdatkov• Tako bi torej večje, hitrejše in boljs* delo pa tudi večji prihranki množili narodno premoženje, narodno bogastvo. TELESNE VAJE IN INTELIGENCA Toda niso samo telesne in moralne vrline, ki se razvijajo in krepe pri telesnih vajah; obenem se pri njih razvija in krepi neogibno potrebna podlaga za vsako drugo šolanje: telovadba koristi tudi inteligenc!. Inteligenca pa je potrebna ne samo ** učenje, temveč za vsako delo, kajpada tudi za gospodarsko delo in ne le vodnikom, ampak vsemu delavstvu. Inteligenca ni kup znanja, dobljena i* knjig, ampak je pogoj za pravo učenje, za pravo, resnično prebavljeno znanje. S telesnimi vajami pa se njena moč krepi. v otroku vadba telesa inteligenco šele vzbudi. Pokaže se v njem šele, ko se navadi kakšnega določenega, uravnanega gibanja-Učenje uravnanega, določno usmerjenega gibanja pa je telovadba. Vadba mišic, j* to, pred vsem pa vadba možganov in živcev, ki uravnavajo delo mišic,^ krmarijo gibanje, ki je pri otroku spočetka krmarjenja. Ko prvikrat nekaj zgrabi,, 16 mu inteligenca prvič fakorekoč zasveti * očeh. Krmarjenje gibov telesnih delov *U> kakor temu pravijo »koordiniranje gib^ nja« pri majhnem otroku, zahteva zlasti za stanje in hojo poleg učenja razločnega govorjenja tako močno delo možganov 1* živcev, da s; teža možganov, ki pri novorojenčku tehtajo okoli 300 g, že v letu precej več kakor podvoji. Z učenje0! uravnanega gibanja se mu začne razvijati fantazija, brez katere ni mogoče nob«^ uravnano gibanje, pa tudi nobeno misije nje ne. Tudi na inteligenco odraščujočega, tudi že odraslega človeka pa imajo tele50* vaje s svojim tako raznovrstnim uravnam® gibanjem velik vpliv. Moč inteligence ^ z njim združuje tudi pri odraslem, če 1 že tudi ne množi. Da vsestransko, krTF* in uravnano giba-1 pospešuje delovati) fantazije ih z njim moč inteligence, mišljenja, kažejo izkustva na telovadišči j kjer dobimo včasih začetnike, ki So mrtveci, zdi se, da jih nič ne zanima 1 kot da ne znajo šteti do pet. Čez n jjJ časa vadbe pa se nekako zbudijo, S°vor<-)i, zanimanje sta jim vedno bolj živahna, krepkejšem delovanju fantazije pa J1 vzbudi vadba telesa tudi živejše čusfv vanje. . . , (Se nadaljuje) 1 ANDERL mm HECKMAIR | 6 * Trije zadnji problemi dlp Nisem se mogel znebiti zlih slutenj! Toda vzpon do stene bi bil pri tem vremenu blaznost. Zato sem se spustil v Chamonix, da bi poročal o dogodku, medtem ko je Gustl za vsak primer ostal v koči. V Chamonixu sem srečal nemške plezalce, ki so bili ob mojem poročilu takoj pripravljeni oditi z menoj v zavetišče Leschaux. Štirje smo se drugi dan, ko je neurje malo pojenjalo, vzpenjali proti steni. Pod razpoko smo morali do prsi gaziti novi sneg. Neposreden vzpon kakor sicer ni bil mogoč, zato sem zavil na desno, kjer sem upal dobiti kak prehod. Zdajci zagledam roko, ki je molela iz snega ... Bledi in presunjeni smo za trenutek obstali. Nato pa smo ju izkopali iz snega, zmeden klopčič vrvi in med njim zmrzli trupli najinih prijateljev. Tako torej sva vaju morala najti, ko sta naju pospremila, ko sva odšla naskakovat to steno 1 Ni imelo ne pomena, pa tudi utegnili nismo, da bi se predajali mislim na usodo. Vsak trenutek smo bili izpostavljeni padajočemu kamenju in novim plazovom.^ Odvlekli smo mrtva tovariša iz območja največje nc arnosti in ju začasno zakopali nazaj v sneg. S pomočjo nosačev in vodičev iz Chamonixa smo ju drugi dan prišli iskat in ko so prispeli svojci iz Miinchena, smo najina prijatelja pokopali v Chamonixu. Silno potrta nad izgubo prijateljev sva se obrnila proti domu. Pravzaprav sva hotela skočiti Še v Dauphinejoj toda po tem doživetju nama ni bilo več do težkih vzponov, zato sva se cez Mali Sv. Bernard odpeljala preko Severne Italije in dalje vzdolž Gardskega jezera proti Brennerju in naprej proti Kaiserju. Preden sva se ločila, sva napravila tam še nekaj tur in sklenila, da se bova še dalje skupno spoprijemala s severno steno Grandes Jorassesa. S tem je bilo leto 1931 za naju v alpinističnem pogledu končano. Prvi izmed treh velikih problemov je bil rešen, drugi se je postavil po robu ter povzročil poraz in razočaranje. Toda volja, da nam zmaga vendarle ne odide, kljub temu ni bila strta. DRUGO POGLAVJE SEVERNA STENA GRANDES JORASSESA PREPLEZANA Razen nekaj brezuspešnih poskusov francoskih plezalcev, med katerimi je posebno pomemben chamoniški vodnik Armand Charlet, v letih 1932 in 1933 ni bilo nič storjenega. Jaz sam sem bil leta 1932 z zvestim prijateljem in spremljevalcem Gustlom Kranerjem v Visokem Atlasu v Maroku. Misli na najin cilj — na Grandes Jorasses — pa nisva opustila. Celo v vročih nočeh v puščavi aili na golih gorah Atlasa v zraku, ki ga je prežarjalo sonce, sva pogosto govorila o najini ledeni steni. Vendar se nama tudi v prihodnjem 1933. letu niso uresničili načrti. Junija leta 1933 sem napravil v Innsbrucku vodniški izpit. Potem sem bil vodnik v Dolomitih, ker od nečesa sem le moral živeti. V vajoletski koči v skupini Rosengartena sem prejel pismo Gustla Kranerja, v katerem mi je pisal: že štirinajst dni oblega v Walterjem Stosserjem severno steno Matterhorna, da bi jo kot druga preplezala, in se je je že dvakrat lotil, a se je moral zaradi padajočega, kamenja in zaradi poledenitve natančno tako kakor z menoj v joraski steni obakrat obrniti. Zdiaj pa se je vreme izboljšalo. Zjutraj bo s Stosserjem že visoko, še preden se usuje kamenje. Tako mi je pisal prešhji večer . .. Obenem s pismom sem prejel strašno novico, da se je Gustl Kraner v severni steni Matterhorna smrtno ponesrečil. Komaj sem mogel doumeti! Opustil sam nadaljnje vzpone in pohitel domov, kjer mi je osem dni pozneje njegov prijatelj Stosser pri pogrebu v Trautensteinu pripovedoval, kako se je zgodila nesreča. Bik j sobota — 19. avgusta — ko sta ponoči krenila na pot. Bila je jasna in mrzla noč. Ko sta v sivečem se jutru prispela do gorskega raza, je mraz še bolj pritisnil, tako da sta bik povsem prepričana, da je v višjih legah prav tako mrzlo in da sta s tem zavarovana pred usipajočim se kamenjem. Takoj po gorskem razu je Gustl prevzel vodstvo in se zasek aval ▼ strmi led. Stosser je stal za varstvo pod zgornjim robom gorske poči. Mahoma je zaslišal usipajoče se kamenje in tuleč in treskajoč je začelo grmeti pred njim in okrog njega. Tako nanagloma, kakor je prišlo,^ se je tudi umirilo. Že je upal, da se je vse, kakor že tolikokrat, srečno izteklo. Toda nehadoma je počasi pridrsela nizdol vrv in v nasledflj trenutku je padlo predenj Gustlovo truplo. Eden zadnjih kamnov, P j zdravniški ugotovitvi komaj debelejši od laškega oreha, mu je zdroti lobanjo. Sicer ni ime1! nobene poškodbe. ^ S tem sem izgubil najzvestejšega prijatelja in tovariša v door in v slabem. Nikakor bi ne bilo po njegovem, če bi zdaj opustil j veliki načrt glede severne stene Grandes Jorassesa. In tako mi je 0 tudi vnaprej pred očmi najin veliki cilj. _ _ . .j. Leta 1934 sem se zato povezal z Martinom Mal er jem, enim boljših munchenskih plezalcev. Ko sva bila že tako daleč in se® vrnil z vodniške poti z Švice, ni bilo o Martinu Majerju ne du sluha več. Pismo, ki mi ga je pustil, me ni več dobilo. ^ Do dna potrt zaradi dozdevne tovariševe nezvestobe^ sem slabe taval po miinebenskih ulicah in na nekem vogalu trčil ob Lu Sfeinauerja, društvenega vrstnika iz odseka »Bayerland«. Saj to je vendar kakor nalašč! »Ali se nisi tudi ti nekoč že zanimal za Jorasses . vprašaj. Steinauer je bil takoj navdušen za to in manj minutah sva povsem sestavila podroben načrt. ..«, se ko v ga Moral sem še enkrat v Dolomite in sem mislil od ondi cez ^ mayeur v kočo Leschaux. Steinauer bi mi moral na domenjeni ^ prinesli vso opremo za led iz Chamonixa v kočo. Vse sva se jjj dogovorila in ker sem imel spet jasen načrt, sem se zadostil drugim svojim dolžnostim. ^ Po načrtu sem bil na določeni dam v Courmayeurju. Vendar ^ misel, da bi sam lezel po razkopanem Geantsketo *edetVvu’ -"‘izlef-posebno povšeči. Tedaj sem v Entrevdsu naletel na dva taboreča ^ ,ja nika. Vprašal sem ju, od kod in kam, im povedala sta nu, j,jlo rada v Chamonix, a da si ne upata čez gore. Saj tako bi n vendar vsem ustreženo! In ko sem jima povedal, da s vese{jeU! vodnik in da za vodstvo ne bom nič računal, sta se mi z pridružila. . • sa- BiJa sta .mlada preklasta fanta. Hodila sta dobro, a mi m emu skoraj zmanjkovalo sape. V šestih urah smo Pr‘s ! . • Jan mayeurja prav do Tu tinske koce, ki smo jo namreč ho e 1 doseči. £ Navodila za trenira in teknmraaia mladine & . n v. . ■ i 11 J, 1.1 J-,. CA maivnv ^O&Bjamo navodila, za treninge in tekmo* prf posameznih športnih panogah. Kjer > JKHiebno, so omenjene fiziološke in psi* ^-TiMrc posebnosti posamezne panoge in »hov vphv na mladino. V posameznosti '^tkfikefca pomena posameznih športnih pa* 1« = začetek specialnega treninga ~ udeležba pri športnih tekmah. Atletika T E K: L Tek na kratke proge — sprint — razvija 'Jtrost, ki je odvisna od brzine in jakosti :*enia mišic ter za kratko časovno dobo ,, uj a intenzivno delovanje srca in pljuč. N*V2lic temu, da si organizem po teku hitro Pomore, tekač 'vendar poizkusa ne more **!« nato ponoviti z isto silo. h*kI: Dečki: »b« od 11 do 14 leta do 50 metrov 2 zaprekami do 50 cm visoki »c« od 14 do 16 leta 60 metrov s 5 za* prekami 76 cm visoke od 16 do 18 leta 90 metrov z 8 zaprekami 91 cm visoke od 18 leta dalje 110 metrov z 10 zaprekami 100 cm visoke Dekl.: »b« od 16 leta do 60 metrov s 5 za* prekami 76 cm visoke »c« od 18 leta dalje 80 metrov z » zaprekami 76 cm visoke »b« od 10 leta dalje »c« od 12 leta dalje od 13 leta dalje od 14 leta dalje od 15 leta dalje od 16 leta dalje od 18 leta dalje SKOKI: Vaja gibčnosti in spretnosti ne utruja pre* komerno notranjih organov, zato pa zahteva energično reakcijo nog, obvladanje telesa med zaustavljanjem in energičen odskok. Nalet razne dolžine poveča učinek skoka. Skok ob palici pa poleg tega pospešuje raz* voj moči rok in jačanje poguma. 1. Skok v daljino in višino — Hi.: 40 m 50 m 60 m SO m 200 m i Dečki: »b« od 10 leta dalje Deklice »c« od 11 leta dalje Prvenstvo gorenjskega okrožja v telovadbi V nedeljo, 18. maja, je bilo na Bledu pr* venstvo vrst in posameznikov v vajah na orodju, atletiki in zletnih vajah, telovadnih ; društev gorenjskega okrožja. Nastopila so društva z Jesenic, Kranja, Tržiča, skoijc Loke, Stražišča, Javornika in tik Ja. Pnca* kovali smo Še druga društvu, kakor iz Radov* ljice, Naklega, Žirovnice in drugih krajev, po vsej verjetnosti pa niso prispela za--radi finančne stiske. Skupno j c tekmovalo | nad 100 članov, članic, mladincev in mi* j dink. Številni sodniški zbor je pod vodstvom tov. Pristova in Majdičeve svojo nalogo dobro in hitro opravil. Rezultati — člani II. razred, posamezniki: • Ošina Štefan (Kranj), člani III. razred, vrste: Tržič 390.60, posamezniki; štrukelj Marjan (Tržič), članice II. razred, vrste: Škofja Loka 368.80. posameznice: Bizovičar Draga j (Škofja Loka), članice III. razred, vrste: Je* I scnice 347. posameznice: Torkar Manja (Je* I scnice), mladinci II. razred, posamezniki: Oblak Jože (Jesenice), mladinci IIJ. razred, i vrste: Javornik 385.80. posamezniki: .'ubic Tine (Javornik), mladinke I. razred, posa< meznice: Omejc Lada (Jesenice), mladinke i II. razred, vrste: Škofja Loka 360.30, posa* meznice: Mohor Majda (Kranj), mladinke ! III. razred, vrste: Kranj, posamezn cc: V u* ! kič Mil jam (Kranj). ; Tekmovanje je pokazalo, da so društva dobro pripravljena za republiško prvenstvo, : ki bo 1. junija v Mariboru, Škoda, da za ; zanimivo tekmovanje ni vedelo blejsko ob* I činstvo, ker bi sicer pravygotovo v znatnem j številu obiskalo prireditev. Miha Potočnik ©evžase, device. 60 m 100 m je najbolj hitrost in »b« od 10 leta dalje »c« od 16 leta dalje . od 18 leta dalje T.ek na srednje proge — »udi ji v, ker zahteva veliko ----------- - ^nieroma dolgotrajen napor. Zahteva dol* ,°*rajen in stopnjevan trening, ki si ga brez švedskega »fartlek*a« (igra br* ,'ne — hoje, tek, poskoki v prirodi — tek aravnost, v krogih — vse po mehkem trav* »tem in* gozdnem svetu) ne moremo več ;cdstav]jati. Razen tega zahteva silen na* volje v času izvajanja. Udeležba pri ne sme biti dovoljena brez special* 2a zdravniškega pregleda. ,čki: »b« od 12 do 16 lata do 100« m po mehkem terenu »c« od 16 do 18 leta do 1.200 m po tckalisču Na naših košarkarskih pri-reditoali je navadno zelo živahno. Sicer, da ne bo pomote) naše športno občinstvo je na teh tekmah disciplinirano, le njihovi razgovori so živi in precej bučni. Tako je bilo pred tekmo Mladost : Železničar Lj., ko sta se dva navdušena ljubitelja te lepe športne igre zapletla v bučen razgovor. »Poglej, Železničar pa tudi ASK dobro igrata, samo sistema v igri še nimata izpiljenega, ker fantje le ne poznajo dovršene moderne igre in njihova tehnika in taktika še nista takšni, kakršno opažamo na primer pri Partizanu ali Crveni zvezdi. Temu razgovoru je kmalu prisluhnila še gruča drugih gledalcev, predvsem na tista mladina, ki je pri vseh stvareh najbolj kritična. Naši igralci, pa tudi športno občinstvo, je dobro poučeno o vseh problemih košarkarske igre. Nekdo iz gruče je vneto dopovedoval, kakšen uspeli dosega v zveznem tek- •*; Tek rai»iočo skr j0tra'’=n i JUntjtvan, da se ne povzroča dalj lahko konča na dolge proge -i-js.v.o utrujenost srca ter %f..Krfjno izčrpanostjo. Pri tem teku je zlasti ,en in nujen večletni trening, pravilno bi spodkopalo zdrav* tanjšala telesna sposobnost. »b« nostof.f-n trening v cMiki sku* pinskega teka na čelu s tre* od 10 do 14 leta od 4 do 6 minut od 15 do 18 leta od 7 do 15 minut »c« se ne dovoljuje ^"* *b«r postopen trening v obliki sku* pinskega teka na čelu s tre* ner jem od 10 do 14 leta od 1 do 4 minute od 15 do 18 leta od 4 do 6 minut 2. Skok ob palici — Dečki: »b* od 14 leta dalje »c« od 16 leta dalje 3. Troskok —. Dečki: »b« od 16 leta dalje »c« od 18 leta dalje METI: Vaje spretnosti in moči (živčno*mišična koordinacija), ki zahtevajo dobro razvite m istočasno prožne mišice na rokah m trupu in harmonično delo nog, * Prl tcm .ne utrujajo notranjih organov. Meti z vrtenjem zahtevajo natančno mišično občutje in na* tančno kontrolo gibov; Met kopja kmalu lahko povzroči poškodbo komolčnega sklepa. Pri treningih naj mečejo pred* vsem brez ozira na daljinski efekt, da je vsa pazljivost skoncentrirana na ritmično in tehnično izvedbo meta. Najbolj naraven met za mladino je met v cilj, s katerim se goji koordinacija med roko in očesom. 1. Ljudski met! (kamen, poleno, hlod, ko. ge): Dečki in »a« in »b« od 6 leta dalje metati lahke predmeet na cilj in daljavo Deklice: »c« od 11 leta dalje iste vaje v obliki tekme 2. Krogla: Dečki: ■/lično08 g°zdni „ ___ tek — oba predstavljata in„ - pripravo za začetek specialnega tre* ne'Va vse športne panoge, posebno pa 'a ’d 2ahtevajo vztrajnost. Važno je. da i. ,.ya teka na mehkem terenu in nc na ji.., 1ScJ* ali celo na trdih cestah in ploc* .n,t’. ker sklepi stopal, veliki sklepi (ko* - m kolčni) ter sama hrbtenica ob še malo razvitih in treniranih mišicah v * ^ravljalnem treningu, zelo trpijo in temu sledijo več ali manj trajne okvare, ki )tv5 ne dovoljujejo doseči vseh sicer °znih uspehov. Le redko se sam športnik, ener a]i tudi zdravnik spomni, da je vzrok teka na trdem vadišču. Krc« in dni tek naj veljata čimmanj za tekmo, , , več le za reden dva do trikratni teden* .vl trening. To velja posebno za smučarje Plavalce pred sezono. Tekme v krosu ‘tr» $e m^adina udeleži največ dvakrat na 'r.. spomladi in jeseni. Nikoli pa na rac ° ®rez temeljitega treninga! Tekme v , u se ne sme udeležiti nihče brez pred* neCa zdravniškega pregleda! »Ih postopen trening v obliki sku* pinskega teka na čelu e tre* nerjem od 10 do 14 leta od 4 do 6 minut 15 do 18 leta od 7 do 15 minut »c« od 14 do 16 leta 1.000 metrov od 16 do 18 leta 1.200 metrov ekl.: »Ih postopen trening v obliki sku* pinskega teka na čelu s tre* nerjem od 10 do 14 leta od 1 do 4 minute od 15 do 18 leta o"d 4 do 6 minut se ne priporoča! °8ti^2^ ?\z ZflPrekc — zahteva poleg last* led*«-8 . P° ravnem še izredno spretnost niCe in kolčnega sklepa. »b« od 14 leta daje »c« od 14 do 15 leta od 15 do 16 leta od 17 do 18 leta od 18 leta dalje Dekl.: »b« od 15 leta dalje od 16 leta dalje 3. Kopje — Dečki: »b« od 14 leta dalje »c« od 16 leta dalje dolžina 220 cm od 17 leta dalje dolžina 260 cm Dekl.: »b* od 15 leta dalje od 18 leta dalje dolžina 220 cm 4. Dilsk — Dečki: »b« od 14 do 16 leta »c« od 16 do 18 leta od 18 leta dafje Dekl.: »b« od od 14 leta dalje »c« od 16 leta dalje teža 4 kg teža 4 kg teža 5 kg teža 6 kg teža 7,25 kg teža 3 kg teža 3 kg teža 400 g teža 600 g teža 800 g teža 400 g teža 600 g teža 1 kg teža 1,5 kg 2' kg teža 1 kg teža 1 N 5. Žoga s Dečki: »b« Dekl.: »c« pentljo — od od 14 leta dalje od 16 leta dalje od 17 leta dalje od od 14 leta dalje od 16 leta dalje tež« 1 kg teža 1,5 kg teža 2 kg teža 1 kg teža 1,5 kg 6. Kladivo — Dečki: »b« od 16 do 18 leta »c« ne pride v poštev le pr om! teža 5 kg pred 18 le* Praznovernost v športu Naše stoletje lahko po pravici imenujemo > atomsko stoletje c, saj dosega znanost znova in znova na vseli področjih taksne uspehe, o katerih se našim prednikom pred sto ali morda komaj pred petdeset leti ni niti sanjalo. Kljub temu pa naletimo o vsak-dan jem življenju dokaj pogosto na razne pojave, praznoverja in vražjevernosti, ki kažejo, da pravzaprav še niso tako močno odmaknjeni v jneteklost časi, ko so gorele čarovnice na grmadah, ko so ljudje verjeli p volkodlake, uroke, čare in podobno. Tudi pri športu dostikrat naletimo na takšne pojave. Znano je, da so nekateri športniki zelo praznoverni in verjamejo p vsa mogoča in nemogoča >dobra in slabat znamenja (celo nekateri naši nogometaši verjamejo, da jim prinaša »smolor, če jih fotograf slika pred tekmo -— opomba pisca). Slavni boksar Paolirio si je pred Dsakim srečanjem prerokoval srečo iz kart, seveda pa zgo-d od in a ne pove, če je vselej zmagal, kadar so mu to pokazale kai te. Prav posebno pa so med športniki razširjeni razni predmeti, tako imenovani talismani ali srečonosci, ki baje prinašajo tekmo-palcem zmage in srečo. Znano je, da so v tem pogledu najbolj praznoverni boksal’ji, nogometaši, avtomobilisti, hokejisti in se nekateri športniki. dočim je teh navad manj med atleti, jdavalci, smučarji in drugimi. Kot talisman pa se jjojavčjajo najrazličnejši predmeti, pa tudi živali. Nekatera nogometna moštva nosijo s seboj na gostovanja pse, mačke, ptiče, opice in druge živali — celo koza je bila nekoč »talismane. Med avtomobilisti je močno razširjeno mnenje, da te varuje jrred nezgodo majhna lutka, ki Diši obešena na zadnjem oknu avtomobila. Tej lutki pravimo maskota, beseda j>a izhaja iz starega provansalskega izraza mascotte, kar pomeni čarovnica. Seveda pa imajo nekateri športniki tudi druge »muhe*, ki kažejo, da se dostikrat za slavnim imenom skriva velik prazno-vernež. Nek znan nemški boksar si je vtepel o glavo, da mu preč/ velikimi nastopi prinaša smolo, če sreča kakšnega znanca. Zato se je vselej nekaj dni jired borbo zaprl o stanovanje in se je prikazal šele tik pred pričetkom tekme v ringu. Nek znan tekač pa je imel to navado, da je pred startom trikrat pljunil predse na stezo. Hans Breitenstrater, nekdanji nemški boksarski prvak težke kategorije, je imel j>ri vsakem nastopu o hlačnem robu osito majhno umetno cvetlico, ki jo je njegova stara mati podarila svojemu' možu, ko je odhajal l. 1870 na vojno. Celo ruski letalec Babuškin(!?) je bil praznoveren: pri vseli poletih ga je v žepu spremljala majhna želva. Tudi med kanadskimi hokejsti je veliko takšnih športnikov, ki ne gredo na tekmo, če nimajo pri sebi srečonosca. Znano je, da si Kanadčani vtikajo v debele volnene drese najraje slamnate bilke. Tudi deli oblek raznih slavnih športnikov so cenjeni srečonosci. Celo atletinje in rokometašice, ki dostikrat Dihajo nosove nad p>raznovernimi navadami »močnejšega spolat kaj rade oblečejo hlače, v katerih so si priborile prvo zmago. Najbolj nenavadno »prepričanjet pa je imel nek znan avtomobilski dirkač. Pred vsako tekmo je položil na sedež poleg sebe nekaj surovih krompirjev, ker je bil trdno prepričan, da lahko samo na ta način zmaga. Se veliko je takšnih in podobnih srečonosceo, ki se jih poslužujejo športniki, od raznih verižic in kolajn, clo zajčjih šapic, ki jih je Sonia Henie vselej nosila pri sebi. Čeprav so takšne navade same po sebi neumnost in smešna babjevernost, je pa vendarle res, da nudi tak talisman tekmovalcu dostikrat neverjetno sigurnost, zaupanje v lastne sile in neko notranjo uravnovešenost, ob kateri doseže take uspehe, ki bi jih sicer ne zmogel. movanju Piolctcr iz Zrenjanina, kjer 1 nastopa eden najboljših jugoslovanskih igralcev "Loči. Dokazovat je, da je Loči ne samo izvrsten igralec, ampak tudi dober športni pedagog, ki z naj večjim veseljem prenaša svoje izkušnje in znanje na ostale. »Ni torej čudno, če ima Proleter takšne uspehe in če bo ob koncu tekmovanja med najboljšimi v državi!« Pogovor se je torej zasukal na trenerje, na njihovo delo in na napredek* posameznih društev. Kajne, običajen razgovor, ki pa se je le drugače končal, kakor bi kdo mislil. Eden izmed »zborovalcev« je vpraj šal ostale: »Ali ni Nebojša Popovič treniral italijanske košarkarje, baje moštvo Garalatese?« Vsi so vedeli, da je temu tako. Nek mladinec, član Železničar j a,v je vedel povedati o Popoviču še več. »Vse njegove članke sem čital v »Našem športu«, vendar je bilo več napisanega o nogometu, kakor o košarki!« ... Iz pogovora se je torej že izluščila prava vsebina. »Čudno se mi zdi, kako to, da naši trenerji hodijo v inozemstvo, doma so pa moštva, ki se prav zaradi pomanjkanja vešče roke trenerja ne morejo dokopati do kvalitetnega razvoja.« Tako se je Hudoval razžaljeni mladinec, ki je nadaljeval začeti razgovor. Med tem je dal sodnik znak za začetek igre, toda gruča se ni razšla. Drug je vpil čez drugega, nekden ki je bil med najglasnejšimi, je kričal: »Seveda, kdo bo pa hodil v Ljubljano, saj mi nimamo deviz in drugih modernih inozemskih stvari, kakor jih imajo v Italiji ali drugod!« Zdi se, da nam more biti po tem stavku razumljivo, kaj so hoteli reči v tem razgovoru navdušeni košarkarji. Res je to, da imamo težave z organizacijo in da naša moštva stiska x finančna kriza, toda pred očmi moramo imeli še neko drugo dejstvo. Če sta Železničar in ASK ne samo doma, ampak celo v inozemstvu proti renomiranim moštvom dostojno zastopala ne samo slovenski, ampak ves jugoslovanski šport, potem bi pač morali odločujoči forumi, predvsem pa Košarkarska zveza Jugoslavije, prav tem fantom priskočiti na pomoč in_ poslati v Ljubljano enega izmed jugoslovanskih trenerjev, ki jih bolj poznajo v inozemstvu, kakor pa mi domačini. NAMIZJI TENIS Razpis republiškega turnirja Športno društvo Krim razpisuje republiški namizno teniški turnir za prvenstvo Ljub* ljane, ki se bo vršil v nedeljo dne 1. VI. 1952 s pričetkom ob 8. uri v domu TD Partizana Vič Ljubljana Tržaška c. 82. Pravico nastopa imajo vsi pravilno registrirani igralci*kc pri NZTS. Tekmuje se v sledečih discfplinah: moška mpštva, ženska moštva, mladinska mo* Stva, mladinke moštva, moški, mladinci, žen* ske in mladinke posamezno. Prijave je treba poslati na naslov: Strojnik Roman — Ljubljana, Janežičeva ul. II do 30. maja 1952. Žrebanje se vrši v soboto 31. V. 1952 v pro* štorih NTZS po končanem plenumu. Na Viču smo dobili novo športno društvo Na Viču so si športniki in športni funkcionarji ustanovili športno društvo Svoboda. V društvo so vključeni vsi športni delavci, ki stanujejo na tem delu Ljubljane, predvsem pa viška mladina. Društvo bo imelo naslednje sekcije: nogomet, atletiko. košarko in odV jko. Nogometna in atletska sekcija bosta precej močni, saj ju bodo v glavnem sestavljali nogometaši in atleti Grafičarja, ki bodo prestopili k Svobodi. njti poldne, ni bilo in ker se je že spet plazila gosta megla -ez r?en‘ke’ smo sklenili takoj po odmoru za kosilo nadaljevati pot. Gol de Geant je šlo navzdol, seveda v navezi, proti ledeniku 1rvjntu- Nismo prehodili še niti petsto metrov po ledeniku, ko je že etn e* v razP°ko. Njun obup se mi je zdel kar smešen. Razložil 1‘tna, da je padec v ledeniško razpoko nekaj čisto vsakdanjega, zato .j8!110 vendar navezani. odlla kakor po Po eni uri S težavo sem ju spravil naprej in odslej sta jajcih. .j- . - —« un hoda smo zapazili, kako se pod nami več skupin, med i P3 Precei stran ena sama oseba, pomika proti nam. Zaradi etn n°-varne hoje, po kateri se j. odlikoval ta samotni možakar, s® čedalje bolj zanimal zanj. Že od daleč sem ga spoznal: »Po vsej \P*.avt mot* biti to eden naših!« In res, bil je moj izgubljeni Martin Od veselja sva pošteno zavriskala. Takoj sem ga vzdl na svojo v" Oba izletnika sva. pustila, da sta sestopala dalje, midva pa sva si et0 Prav?la o nesporazumih, ki so naju bili ločili. . Kakor sem že povedal, mi je pustil v Mimchetiu pismo, ki ga pa sem nikoli dobil, in se odpeljal naprej, ker mu je ponudila pri-, knost> da so ga vzeli v nek avto. Tako me je že deset dni čakal, izpovedoval sem mu, kako sem bil razočaran, ko ga ni bilo več v ’ unchenu, in o svojem novem dogovoru z Ludsvigom Steinauerjem. Za ® n* bil ravno navdušen, toda ni nama preosfajalo drugega, kakor da L Povežemo v trojico. Medtem ko sva tako kramljala,, se sploh nisva več menila za £o-, loma neizkušena izletnika. Tako sta naju dobesedno »zatpeljala. ^stopila sta pregloboko v sredo ledenika in na lepem smo stali pred 'eUkansko prečno razpoko, ki nam je zapirata pot v dotedanji smeri 'iprej. Osupla sva si ogledovala presenečenje, ki sva ga bila zaradi ne-'Miivosti sama kriva. Vrnitev zaradi pozne ure že ni bila več mogoča. 3a hi razpolko ki je bila kakih deset metrov široka, obšli; za to je bila ,reyelika razen tega pa bi nas bila,zavedla v nove težave. Dnojazpoke 13 j"e bilo kvečjemu trideset metrov globoko in od strani smo že videli ‘a, drugi strani kraj. kjer bi mogli spet na plan in doseči varovalno edeniško grobljo. Izletnika sta se nama z njunimi sandalami m kratkimi Mačami smilila in po dvakratnem spuščanju ob vrvi sta bila temu pri--merno krvava. Preden sva ju spravila v rešilno koč Requin, sta bUa popolnoma izčrpana, kar pa je bilo Še vedno bolje kakor prenočevati v ledu. Severna stena Grandes Jorassesa Pustila- sva ju vkoči in odhitela še ponoči v kočo Leschaux, kjer sva res že dobila Ludviga Steinauerja. Nobenemu ni bilo nič kaj prav, da smo kar v troje, vendar se ni dalo nič pomagati in končno bi utegnilo biti to še ugodno, če bi namreč., Žal nam tudi tokrat sreča ni bila mila. Ko smo se drugega dne vrnili iz Chamonixa, kjer smo nakupili živil, nismo bili v koči več sami. Dobili smo vsega spoštovanje vredne tekmece. Rudel Peters in Haringer, Iki .sta zelo zaslovela, ko sta prva preplezala jugovzhodno steno Schusselkarja v Weitersteinu, sta se prišla poskušat s se-verno steno Grandes Jorassesa. BaJ sem se, da bomo drug drugega priganjali, in opozoril Petersa, ki kot Haringer ni bil še nikoli na. ledu, na posebne nevarnosti v tej steni. Pa sem slabo nadete1!. Osorno me je zavrnil in zapomnil sem si lep nauk: »Nenaprošen nikoli ne deli naukov.« Vreme je bilo tako nestanovitno, da smo mogli oditi le na nekaj manjših poizvedovalnih tipanj. Obe navezi sta se skoraj sovražno gledali. Razen tega so kočo Leschaux ravno prezidavah, da smo si morali poiskati ležišča na planem. Za naju sem izbral votlino nad kočo, ki sem jo poznal že od prej. Peters je postavil šotor petdeset metrov pod kočo na skalni ploščadi. Neke nori pa je divjala tako strašna nevihta, da so se nas delavci usmilili Ln nas poklicali v kočo. Peters in Haringer pa sta kljub vabilom ostala v šotoru. Nenadoma se je zunaj močno posvetilo, mislili smo že, da je udarila strela. V resnici pa je le eksplodiral Petersov bencinski kuhalnik in ves šotor je bil v velikih plamenih. Dez kaikor iz škafa jim je pomagal gasiti.. Na naše drugo povabilo, naj prideta k nam v kočo, se je vdal le Haringer, Peters pa je kljubovalno vztrajal v ostankih šotora, čeprav je kar naprej lilo. s- Spričo takšne trme i.n svojeglavosti me ie obšlo veliko spoštovanje. »Tale tudi v steni ne bo, kar tako odjenjal,« sem pripomnil prijateljerg. Ko se je vreme prevrglo, se je spe,( vsa severna steni Jorassesa prevlekla z debelo ledeno skorjo. Vedel sem, da bi bil prej ko v Štirinajstih dneh vsak poskus brezupen.. Razen tega sem prejel brzojavko, ki mi je obetala dober zashižek, če takoj odpotujem. Prijatelja sta sicer ugovarjata, a slednjič uvidela tehtne razloge in me v največji slogi pospremila do Chamonixa. Odpotoval sem v prepričanju, da bosta na preži kot lovska psa in da na dan, ki bi kaj obetal, gotovo ne bosta dala prednosti Petersu, Wilf vrgel kladivo 58.44 m Priprave švicarski nogometašev za tekmo z Angiifo I* različnih mest v Nemčiji so prejšnji najboljši rezultat v Evropi. Drugi in tretji ieden kar deževale vesti o odličnih atlet; sta bila Ljungkvist in Nilsson z 1.95 m. »kih rezultatih. V Oberhausenu, Berlinu, Ostali rezultati — 1500 m: Ingvar Eriksson Frankfurtu in Padcrbornu so nekateri nem; i 5:47.4 (njegov prvi letošnji nastop na stezi!), 8ki atleti in atletinje dosegli za začetek se; 5000 m: E. Nilsson 14:34.6. Karlsson 14:44.0, aone odlične rezultate, ki letos obetajo iz; ; B. Nilsson 14:45.0, disk: Lindmark 47.40 m, »eden uspeh nemške aletike. Najvažnejši med . kopje: O. Bengtsson 66.18 m, R. Eriksson njimi je vsekakor rezultat Guirtherja Do- j 65.48 m, kladivo: B. Erikson 51.33 m, 80 m fcrowa, ki je v Berlinu dosegel nov nemški ; ovire: Englund 12.6. rekord 3:46.8 na 1500 m brez kakršnekoli Nogometna reprezentanca švfce, ki se pri; \ Na gostovanja v Južni Afriki je zmago; pr a vi j a za srečanje z reprezentanco Anglije, ' valeč v letošnjem tekmovanju za angleški no; je prejšnji teden igrala v Zurichu z nem; : gometni pokal Newcast!e United v svojem konkurence. Drugoplasirani tekač je namreč imel čas nad 4 minute. Istočasno je v Ober; hausenu na 1500 m zmagal Rolf Lami 3:49.4^ - Lammers s Na atletskem tekmovanju v Stockholmu je teku na 5000 m zmagal Berti! Albertsson .14.04 pred Aakeiem Andressonom 14:30.6, I Soderberg je preetkel 3000 m z zaprekami rikom Nilssonom 9:08.4. V metu s čimer je izenačil lanski nemški ! J^gCQ jgj rsssSISBtoušžS; ‘"‘•.s?"■** d“"" škim moštvom Kickers iz Offenbacha kot sparing;partnerjem in izgubifa 1:2. V Lausanni je angleško nogometno moštvo Arscnal igralo svojo zadnjo tekmo na gosto; vanju v Švici z Lausanno neodločeno 2:2. V Bernu se je nemškemu moštvu SpVgg Fiirth posrečilo premagati angleško nogo; metno moštvo Sheffield Wcdncsday 3:0. Nogometni prvak Škotske Hibernian iz Edinburga je na svojem zadnjem gostovanju prvem nastopu premagal reprezentanco Trans; vala 3:2. Nogometni prvak Anglije Manchester Unfc ted je na gostovanju v ZDA premagal v New 5:orku mestno reprezentanco 5:1. V Dortmundu je nemško nogometno mo; štxro Borussia premagalo francoski klub Le Havre 6:1. V Eindhoveču je gostovalo avstrijsko mo; v Nemčiji igral v Hamburgu s FC St. Pauli 1 štvo Sturm iz Graza in izgubilo proti PSV neodločeno 1:1. * Eindhoven 1:3. *0 bili — 200 m: Haas 21.4, 400 m: Haas 47.5, | Madžarski atlet Lasalo je v Budimpešti do. Gcister 48.2, daljina: Gobpl 7.39 m: ženske i segel nov svetovni rekord v hoji na 30 km — 100 m: Klein 12.3, 200 m: Klein 25.0, kro; *.2:27:46.6. Dosedanji svetovni rekord 2:28:57.4 Na tekmovanju Je imel od leta 1943 Šved Harry Olsson. KieIe;Schuter 13.70 m. v Frankfurtu se je odlikoval mladi sprinter Krauss. ki je zmagal na 100 m z 10.7, na 200 m pa z odličnim časom 21.3, v skoku v višino je zmagal Naumann z 1.91 m, v isti 'disciplini pri ženskah pa Buchholzova Don Cooper 4,61 m s palic-o! Na atletskem tekmovanju v San Diegu (Kalifornija) ie Američan Don Cooper skočil 1.56 m. Končno je na tekmovanju v Pader; ! s palico 4.61 m. S tem je postal resen kon; hornu najboljši rezultat dosegel Wolf v metu- kurent Richardsu In Don Lazu. Na atlet; kladiva, ki je zmagal z 58.44 m pred Storchom 1 skem tekmovanju v Modestu pa je Brown in Heinom, ostali rezultati pa so bili — skočil v daljino 7.84 m. 44 A _ __i___ m*. ____ 4 t C „ i \ 7 Z'*--1.1_„3 • VN 110 m ovire: Theilman 14.9, 3000 m: Schade, 8:17.2, disk: Hipp 47.67 m, ženske — 80 m ovire: Sander# Domagala' 11.8. 4/<100 m: re; prczentanca Nemčije 47.9. kopje: Miiller 45.63 m. MARIANNE WERNER 14.09 V KROGLI V7 Casablanci je Damltio skočjl v višino 1.97 m. v Parizu jp Mabronk pretekel 1500 m v 3:52.2, Clare Npa 800 m v 1:52.7. Izbirne tekme nemških telovadcev za oiimpiado V Frankfurtu so bile izbirne tekme naj, .boljših nemških telovadcev za oiimpiado. V Nemška metalka krogle Marianne « erner, f ostri konkurenci je zasedel prvo mesto Hel; o kateri smo zadnjič poročali, da je vrgla i muth Bantz z izvrstnim rezultatom 58.45> • disk 46.64 m, je te dni dosegla tudi v metu j drugi je Dickhut (58.30), 3. Klefcr (57.75), krogle najboljši nemški rezultat po osvobo; , 4. Ovcrwien (57.35), 5. Sehvvartzmann (57.20) ditvi 14.09 m. S tem je Wcrncrjeya postala j itd. Preseneča izreden uspeh mladega Over; nevarna nasprotnica tudi sovjetskim metal; ! wiena in dober plasma starega Schwartz; kam krogle. j manna, ki ima že nad 40 let. Izbirnih tekem V Hannovru je Kluge pretekel 800 m ▼ , sta se udeležila tudi dva finska telovadca času 7-53.6. ^ I (Lindfors in Leitinen), ki sta zasedla 6. oz. V . \VuppertaIu je Heinz Fallak skočil v j 8. mesto. Znana brata VVieda sta močno ra; daljino 7.39 m. Sander;Domaga!a pa je do; j zočarala in sta zasedla slaba mesta (Erich 12. segla zelo dober rezultat 5.82 m. Na tem; ; in Theo 15. mesto). snovanju v Landau je Kleinova zmagala naj Znani nemški olimpijski telovadec In.no 100 m z 12.1 pred Margo.tovo 12.2. \ Stangl, član nemške reprezentance na olim; Nemško olimpijsko reprezentanco bo v j piadi v Berlinu in še vedno eden izmed glav; Helsinkih tvorilo 180 aktivnih športnikov in i nih kandidatov za Helsinki, ie te dni od; 60 spremljevalcev. potoval v Mehiko, kjer bo pripravljal tam; * Al / t i i t _ j kajšnje telovadce za Panameriške igre. Za; Atletske tekme V Goteborgll radi tega je Stangl izpadel z liste kanduMov » . > a * • . ,-4... , . za oiimpiado v Helsinkih. Gimnazija v Wel; Na atletskem tekmovanju v Goteborgu je heimu, kjer je Stangl profesor telovadbe, mu G. Svensson izenačil Šved1ki rekord Lind= kranfza v skoku v višino 2.02 m, kar je letos Belgijec Snevers novi prvak Evrope v boksu je odobrila dopust do L' decembra 1952 Kratke vesti iz plavanja Svetovni rekorder Hcrbet Klein je v St. llofu plaval 200 m prsno v 2:34.3. pri čemer Je premagal nemško štafeto 4 X 50 m prsno v Gtesgowu je bilo boksarsko srečanje za ; istoimenskega kluba, ki jc plavala 2:34.5. naslov evropskega prvaka petciinje kate; j V Ohlingenu je nemška plavalka Elisabe gonje med dosedanjim prvakom Škotom Pe; i Rechlin izboljšala nemški rekord na 200 m I torom Kecnanom in njegovim izzivalcem bel; j prosto z 2:34.8. gijskim prvakom Jeanom Sneyersom. Bivši ; V Innsbrucku je Hartel dosegel nov av; prvak Evrope v roušji kategoriji Belgijec strijski rekord 1:10.8 na 100 m prsno. I Sneycrs je osvojil tudi ta naslov z zmago . , „ „ V Ohlingenu je nemška plavalka Eiisabcth S tekme ffalija : Anglija preteklo nedeiio. vrntflp M.irn ce gonje med dosedanjim prvakom .Škotom Pe; i Rechlin izboljšala nemški rekord «- ' * > - - J J F - - — -- •* - .UUHF J>lt>rO SC V Linzu je LASK imel v gosteh nizoze®1 sko nogometno moštvo D$V iz Amsterdam s katerim je igral neodločeno 1:1. Nogometnega sodnika Reinhardta gart), prvega Nemca, ki je po vojni sod' mednarodno tekmo (Avstrija : Irska na naju), je pariški L’Equipe ocenil kot lument parfait«, to je v vsakem oziru reden. Nogometni prvak Italije Juventus iz Tf rina je po vesteh iz Italije dobil povabil' za gostovanje v ZSSR. letošnjega zmagovalca v tekmovanju z' angleški nogometni pokal Newcastie je na povratku dočakalo in pozdravilo 250M ljudi, mesto pa šteje 300.000 prebivalcev. Dr. Willy Meisel, upoštevani športni ®° vinar, stalni sodelavec športnih rubrik t*1®0 gih velikih športnih časopisov v inozemstvu ki sicer stalno živi v Londonu, je dobil f<. vabilo finskega olimpijskega odbora častni gost na olimpiadi v Helsinkih. Madžarska je prekinila državno nogomet®0 prvenstvo, da se bo njena reprezenta*161 lahko popolnoma posvetila pripravam z« ®* stop na olimpijskem nogometnem turnid6 Prijateljske nogometne tekme r inozemstvu ženeva: Seivete : SpVgg Forth 4:1, Ha®*® ver: Arminia : Birmingham City 6:5, WorW Wormatia : Southend United 5:6, Mannto«*®’ VfR Mannheim : Southend United 4:2, A*e? burg: BC Augsburg : Liverpool 1:4, Bros^J Anderlecht : Arsenal 1:0, Montreal: Montre* AH Starš : Manchester United 0:10. rep®0 zenatnea Nizozemske : Leiccster City >'* Kodanj: reprezentanca Danske : A$Nr Villa 1:2. Nogometno prvenstvo Argcntif*f Rezultati t. kola: Ch^.iiita : Indepcn* ente 2:1, FG Ocste : Boca Juniors 2:1. H® racan : Platense . 2.1, Racing : Banfieid }'■• Rosario : New Old Boys 0:0, Lanus : R*tC. Platc 1:1, San Lorenzo : Estudiantes K1 Sarsfield : Atlanta 4:2. — Lestvica: can 11, River Fiate, Sarsfield, Lanus, R0 sario, Chacarita, Banfieid 7. točk. Nizozemska : Av strija B 3:2 (2ii) V Amsterdamu je olimpijska amaterska prczentanca Nizozemske v Četrtek na oh®1 r>ijskem stadionu pred približno 40.000 P* dalci premagala B^reprezentanco Avstrije (2:1). Gole so dali Benars 2 in Momcrs * Nizozemsko ter Wagner oba za Avstrijo- Francija : Belgija 2:1 (2:1) je vrgel, toda angleški napadalec Broadis je bil za stotinko sekunde hitrejši in ie v 5. minuti prvega polčasa je žoga zatresla »svetišče« Italijanov nad Kecnanom v 5. rundi s tehničnim k. o. i V Detroitu je bivši svetovni boksarski prvak srednje kategorije Jack La Motta pre; i magal gluhonemega ameriškega črnca srednje kategorije Geneja Ilaristona v 10 rundah po točkah. Svetovni boksarski prvak polsrednje kates Ppiije Kid Gavilan je v Providenci prema# gul Ralpha Zannellija v 10 rundah po točkah. ; Francoski boksar VHliemaVn je nastopil v * Mihvaukce proti ameriškemu boksarju Jou : B)ackwoodu. s katerim je boksal neodločeno | v 10 rundah čeprav ie bi) favorit. ZColso /c €>jP€$enMvzij[?egn negfcmcf v fkssegliji Zucetii, »ngieskega »ogomet« «tgajo deleč v sivo preteklost. Zgodovinske dogneuja kažejo, da so celo rimske okupacijske čete gojile neke vrste igro z žogo, teko imenovani »barpagtum., ki naj b IbiUs neposredni »prednik« sodob. nega angleškega nogometa. V fevdelizmu so gojili v Anglilji neke vrste surovo in trdo igro, pri kateri so neredko sodelovala cela mesta In vasi. Smisel igre je bil v tem, da je eno izmed mostevna ta ali ©ni način spravilo žogo iz enega czofo enega prostora v drugega. Pozneje so nekateri vladarji to igro prepovedali. 1 svoj1 Opravi' izvor^^ v^šoLh^f1^0 ^ancs’ i cn ^predsednik, 6 podpredsednikov in 1 bla; Public Schools) in na univerzah. V teh 1 šolah (znane so šole v Etonu, IIarrowu, (znane so šole . _______ ....____ NVinehestru, MarJboroughu itd.) so se šolal' učenci preden so odšli študirat na univerze (Cambridge. Oxford). Od 18. stol. dalje je bil na teh šolah nogomet obvezen učni pred; zastopniki klubov glavne lige (10 po številu), po en predstavnik iz pokrajin# skih zvez (42 po številu), nadalje vsi tisti podpredsedniki, ki so izvoljeni dosmrtno in pa vsi predsedniki, ki tudi po odstopu svoje funkcije obdrže volilno pravico. Razen tega . .. . „ — . • —— . so v FA že po en zastopnik univerz Cam# m.C i * kl jC P°u‘-‘cva* kot sredstvo za . bridge in Oxford, predstavniki dominionov I utrditev telesa. Seveda je imel vsak zavod . (Nova Zelandija, Avstralija, Kanada, Južna : svoja pravila, tako da ni mogoče govoriti j Afrika in Guayana), zastopniki vojne mor; : o kaksm enotnosti pouka m igranja. Kljub | narice, kopnih in letalskih sil. amaterske temu pa je bila tae igra tako močno razsir; | zveze, šol in nogometnih šol, ki jih vodi jena, da je vojvoda VVcllington po pravici ]*A. Vsi člani r.eknč vzkliknil- \V'aterIoicko Kitko emo ilric 1 ......-__________, ... . . - ... • , , * -sveta Angleške nogometne r.ekoc vzkliknil: VVaterlojsko bitko smo do; I zveze so amaterji in za svoje delo ne pre; bdi na poljanah^ v Etonu.« (Lton je znana ; jemajo nobenih ugodnosti. ■ m i e- r#>či «i-i ei ; I .. l * _ .. r. 8. Registracija amaterskih in profesionalnih igralcev. 9. Izvedba tečajev za trenerje, čuvarje igrišč in sekretarje klubov, ki igrajo v življenju angleškega nogometa zelo veliko vlogo. TEKMOVANJE ZA NOGOMETNI POKAL _ ? angleška šola). S tem je hotel reči, da si Šip; ! ie z nogometom, ki je bil tako močno raz# 1 širjen, mladina privzgojila telesno čvrstost Izvršilno oblast Zveze predstavlja sekrc; tariat FA. Slednji šteje okoli 50 oseb nače; širjen, mladina privzgojila telesno čvrstost ; ljujc mu trenutno sekretar Stanlev Rous, ki m zato_ lahko premagala k mehkuznosti nag; ; jc bil v mladosti znan kot odličen mednarodni sodnik. Tekmovanje za Angleški nogometni pokal (tako imenovani Challenge Cup) poteka žc od 1871/72, torej komaj 9 let po ustanovitvi FA. Udeležujejo se ga samo profesionalni klubi. Leta 1893 je bilo organizirano tudi temkovanje za Amaterski nogometni pokal. Tudi mladina ima v Angliji svoja tekmo; vanja v nogometu. V kategorijo mladincev spadajo dečki od 16 do 18. leta starosti. Zanje prirejajo pokrajinske zveze vsakoletna tekmovanja (County Youth Championship), razen tega pa priedi FA vsako Ieto*najmanj en mednarodni mladinski turnir in pa eno mladinsko mednarodno prvenstvo, na kate# rem sodelujejo repezentance Anglije, Škot; ske, Irske in VValesa. V Bruslja je nogometna reprezentanca F**f cije v četrtek pred 70.000 gledalci premflg*A nogometno reprezentanco Belgije 2:1 Gole so dali za Francijo Doye in laderriere, za Belgijo pa Mermans. S04** je Švicar VVartkurg. Nemški profesionalci : amater/ 2:1 (1:1) ii V Ludvigshavenu je nogometna proKs,(l nalna reprezentanca Nemčije v četrtek PrC magala nemško olimpijsko amatersko ieP!C: zentanco 2:1 (1:1), toda šele po težki borP Bradi šele irelji Za zaključek smučarske sezone je bilo Innsbrucku tekmovanje v skokih. Med \ nemškimi in avstrijskimi skakalci je Stainegger, Bradi pa je bil šele tretji. Poraz Palade in Petrovič# na turnirju v Parizu NOGOMET V ŠOLAH Svetovni boksarski prvak srednje kategorije Ray »Siigar« Robinson (na levi) je sedaj reflektant tudi zn naslov svetovnega prvaka v polsrednji kategoriji, ki ga brani Joe Ma.vim. — Z njim je pred kratkim podpisal pogodbo za srečanje, ki bo, kot smo že poročali, 23. junija v Madison Si; n a re Garilenu v New Vorkn. Časopisje že danes posveča temu srečanju veliko pozornost in smatra Robinsona za favorita njene Francoze. Ker so sredi preteklega stoletja ti šolski klubi dobivali vedno več in več gledalcev, se je žc leta 1863 pokazala potreba po usta; novitvi neke enotne organizacije. In res je še -------- KAKŠNE SO NALOGE IN DOLŽNOSTI FA Naša teniška igralca Petrovič in Faladfl* ^ sta prispela v Pariz na mednarodno Prv6t# stvo Francije v tenisu šele v četrtek, V morala takoj popoldne igrati svojo prvo f£, mo v parih, čeprav sta bila utrujena od di gega potovanja. 2c r prvem kolu sta bila igro proti danskemu paru Nielsen;UIrl z 9:11. 17:19, 2:6. , it V Firencah se je končalo teniško ^re*L ženskih reprezentanc Italije in Avstrije. Z®° gale so prepričljivo Italijanke 8:1. Kratke iz atletike V šolah se ravnajo Angleži po reku: »Zgodaj še prične učiti, kdor hoče postati moj; ster.« Že leta 1904 je bila ustanovljena Zveza za šolski noiiomct. Od te«a leta dalje Naša rekoderja Ceraj in Ottenheimer h06:' tekmujejo šole med seboj za .šolsko prvem v sredo odpotovala v London, kjer b0?:. ...... Angleška nogometna zveza skrbi za razvoj stvo (Schools Shicld Oompctition). \-ako nastopila 31. maja in 2. junija na britansA, isto Jeto ustanovljena. Ang.eska nogo- . nogometa v svojih 42 pokrajinskih zvezah, ! . s,c udeleži tega tekmovanja pnbbzno • igr«h. Ottenheimer bo tekel 1000 y*rdo» me na zveza (Football Assoc.at.on al, kratko poleg tcSi, še 2, „aslednje točke, ki jih 31,0 rl?-k,Ljeprf2SLatnC- ne k«1«* sodci,i; 1 miljo, Ccrai ra 1 in 2 milji. IA)- je S. Rous zapisal v uvodu nekega letnega \)e ok,0V 8000 nogomctii.sev V Zvezi , v Zagrebu bo 1. junija mednarodno poročila: , za solski nogomet je včlanjenih 800 šolskih $k0 tekmovanje med atleti Trente ^ x 1. bkrh za spoštovanje in izvajanje pravil i khibov, vsako soboto obišče tekme šolskih j lije in domačim Dinamom, nogometne igre. I moštev okoli 139.000 gledalcev iz vrst šo; V Beogradu se je pričel trening ntletovJpi 2. Skrb za to, da se vsakemu, ki želi igrati | Iariev. Seveda je to tekmovanje šol v nogo; olimpijskih kandidatov. Ta treningu »<> Jy nogomet, to omogoči pod čim boljšimi metu zelo priljubljeno lako je _ n. pr. leta | vančič, Pucelj, Dangubič, Šarčevič, Kn pogoji M019 prisostvovalo finalni tekmi med mo; ; kapič, Milakov in Radosavljevič (vsi Vrve® 3. Odgovornost za izbor in trening državne Stvom Stockporta in Liverpoola za nrvalr« i u reprezentance. ir NEKAJ O ANGLEŠKI NOGOMETNI ZVEZI FA, kakor nazivajo v Angliji svojo nogo; metno federacijo, je sestavljena iz amater; skih in profesionalnih klubov. Vsak klub, ki hoče priti v članstvo FA, mora biti preje član katerekoli pokrajinske zveze (County Assoeiation). Vse pravice dobi klub v F A šele po 5 letih, preje so klubi le izredni člani. Kako pa je organizirana Angleška nogo# metna zveza in kdo jo vodi? Angleško no# gometno zvezo vodi neke vrste svet (Coun# cil), ki ga tvorijo tede osebe: Organizacija turnej po inozemstvu. Sprejem inozemskih moštev prvaka zvezda), jabolovič, Brnad. Dimitrijev#, gleških šol nad 40.000 gledalcev. Iz naj; bijan. Berec in KrnjajiČ (Partizan), boljših igralcev in moštev sestavijo nato Čič (Kladivar). Metej (Vojvodina), Bor°Viif sako (Varaždin), Galin (Mladost) in Hon*0/. (Senta). V Beograd še nista prispela cc reprezentanco angleških šol.-ki nastopa vsako Zastopanje Anglije v Mednarodni nogo. ! Iet0 ”* mednarodnem turniiu proti reprezen metni organizaciji (FIFA). i tancam Irske, Škotske in VValesa. Iz teh sol Izvedba vseh prvenstev (pokalno tekmo; 1 ie Pr>^c| marsikateri po vanje, liga, tekmovanje amaterjev, mla; ™ejsi »kanon« angleškega nogometa, dincev itd.). (Konec prihodnjič.) atleta Knezova ip Lorger. Vodja trel? s Dragan Petrovič. Kumar, Lenart in R^..^ Opavški bo treniral samo G ubij an a, ^ Kovačič pa Jovanočiča in Peclja. RIŠE ACA MAVEC &OK$ARlzMEHIKE BESEDILO PRIREDIL PO ŠPORTNI NOVELI JACKA LONDONA I. S. Vojna in lakota sta vladali v Mehiki. Ljudstvo se je upiralo krvavemu režimu, delavci so štrajkali in vojska generala Porfiria Diaza in Rosalia Martineza je njihove težnje dušila v krvi. Posebno težko jc bilo ob velikem štrajku v Riu Blancu. Lakota je postala neznosna; ljudje so, živim okostnjakom podobni, romali v hribe, kjer so iskali jagode, užitne sadeže in korenine. Med njimi je bila tudi Conchita Fer-nandez s svojim malim sinom Juanom. Njen mož Joaquin in Juanov oče, je bil delavec, stavec, in eden izmed delavskih voditeljev. Mali Juan jc v tistih časih moral pretrpeti mnogo lakote. V majhnem očetovem stanovanj# ^ se mnogokrat zbirali uporni delavci zarotniki in se pri zaprtih oknih ,n. , pahnjenih vratih tiho posvetovali; J i pa je ležal v postelji in mirno ops Prispevek fizkultnrnikov k utrditvi borbene zavesti naprednih množic Trsta Gojenci Zavrta za fizkultaro so navdušili Tržačane _ w i _ v T v . • i 7 _ 7 - — ^ « . n/VM /\ r?l n /1 ZVa Opčinah, zadnji železniški postaji pred »oknoni v svet«, smo izstopili. Točneje: po vrstnem redu, kaJcor smo _bili zapisan* m fotografirani v skupnem potnem listu, smo se predstavljali tržaškim obmejnim kontrolnim organom ter se pomikali v predpisani smem proti velikemu, elegantnemu av tobusu. Seveda je bil ^agilni Mitos Strgar vedno nasmejani »očka« tržaških telovadcev, ze med nami. Oko se je razveselilo slovenskih napisov na gostilnah iri trgovinah ter se takoj ustavilo na številnih volilnih plakatih, nalepljenih po stenah. »Volite Ljudsko fronto!«, volite tega m onega, saj se poteguje za tržaške glasove kar U političnih strank, ki so vse oskrbele za živahno volilno propagando. Tudi mi, gojenci Zavoda za fiekul' turo iz Ljubljane in godbeniki želez- '-vtidiiicc smo Oliki inauiitJiijcjii v zborovanje, ki so ga sklicali na sta uibnu »Prvi maj«. Dva avtobusa sta udlbrzelia po asfaltirani celsti proti Trstu. Odpiral se, je razgled na slovenska naselja, na morje in obalo, na ladjedelnice in na Trst sam, gospo; dansko ter političmio važno mesto, ki Je bilo nekoč pod avstri jska, pot^m pod ttailijainsko oblastjo, zdaj pa je pod uuglo-ameriško vojaško upravo. ^ Slovenskem dijaškem domu V slovenskem dijaškem domu so nas prijazno sprejeli. Dom je bil pra- razpoloženi pripravljali na svoj prvi nastop v inozemstvu. Še pred. nekaj tedni so manifestirali po ljubljanskih ulicah za neodvisnost Trsta, zdaj pa jih je doletela sreča, da smej o ^nekoliko prispevati k težki horbi tržaških demokratičnih množic spl h. Prva točka — prvi Uspeh Čeprav so imeli istega dne Slovenci tudi v okoliških krajih svoja zbora/ vanja, se. je zbrala na stadionu več ko 3000-glava množica. Prve so se pojavile na igrišču mladinke v modrih oblačilih, se razvile v razstop in začele z lepo sestavo Mire Čelikove. Fašistična skupina . se je zbrala na oknu nekega stanovanjskega bloka in Junkarja, Strosmajerja, Gaja, Koso-Ve*a, Gregorčiča in drugih naših znamenitih mož. Okrog doma je senčnat z razgledom na mesto in morje; ui kosilu smo odklonili vino, kajti - nami je bila naloga, da sode- k*jerno popoldne na telovadnem na-upu, združenem z volilnim zbcro-Va=njem. Na stadionu »Prvi maj« je bilo že l?e.Pripravljeno: drog, bradlja, gred, st°jala za skok v višino, blazine. Na fush) postavljenih drogovih okrog te-,. adlšča so plapolale slovenske, ita-partijske in tržaške zastave, lil«- so bile volilne parole in vo' znaki Ljudske fronte. Pol ure rk ..Uastcpom so se začele zbirati ^nožiče, v bližini so se pojavili straž v.*1 v črnih uniformah s črnimi če-rjtai. Godba je igrala vesele korač-oe, mladi ljudje pa so se slavnoctno prijazno sureieli. Dom je »m p ra- oauu iimega do trenutka, ko se jim je predstavila vrsta na bradlji. Prvi je začel mali črnogorski dijak Jovovic. Stoj a na rokah, prevali in eleganten od siv, < — to je približno vse, kar zmore, tuda tokrat je opravil vse kar igraje. Potem še drugi — im nazadnje trije olimpijski kandidati s svojimi vrhunskimi sestavami. V tretji točki so nastopile Tržačanke, za njimi mladinci v preskokih čez konja, nato mladinke z vajami na gredi. Prvi del telovadnega sporeda so zaključili mladinci z vajami s kamni. Rekvizite so nabrali kar v bližnjem potoku, saj bi bilo te dni preveč sumljivo, če bi kontrolni organi na meji našli kamenje v kovčkih in aktovkah. Med gledalci je vladalo kljub nenavadno mrzlemu vremenu izvrstno razpoloženje. Sleherno točko, zlasti drzne preskoke čez konja, so nagradili s ploskanjem, ki se dolgo ni poleglo. Med gledalci so bili tudi nekateri stari Sokoli, ki so še pred prvo svetovno vojno nastopali na znamenitih taborih v tržaški okolici. »Nikdar več pod Italijo!« Pred mikrofon je stopil dr. Jože Dekleva, kandidat Slovansko italijan-ske Ljudske fronte. »Ne smemo pre; zreti dejstva, da brez borbe OF, ki je glavni steber Ljudske fronte, ne bi bila osvobojena Primorska niti ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje. Tržaški Slovenci bi še nadalje ostali v italijanskem suženjstvu, popolnoma brezpravni in z obupno perspektivo : to pač, kar smo bili.« Tisoči, ki so poslušali govor dr. Dekleve v stadionu, na bližnjem griču in na bližnjih cestah, so 'nasilje fašistične Italije okusili na lastni koži ih si’v tem trenutku v svojem imenu in v imenu svojih otrok želijo samo eno: Nikdar več pod Italijo! Tako čutijo tudi demokratično -usmerjeni Italijani sami. Njim je govoril v ita-liJanškem jeziku kandidat Laurenti. Oba govornika so poslušalci večkrat prekinili z navdušenim odobravanjem To, za kar s;e ti ljudje borijo, kaže vsem protifašistom pravilno pot v borbi za uresničitev temeljnih načel mirovne pogodbe in ostvaritev Tržaškega ozemlja. To je program, za ka; terim bi mdnal stati ves napredni svet! Zvoki iz gozdov Železničarji so spet zaigrali. Tokrat so bili na vrsti partizanski napevi, Učakarjev! »Zvoki z gozdov«. Kljub temu, da je trajalo politično zborovanje dobro uro in pol ter kljub nenavadno mrzlemu vremenu, so vztrajali gledalci na svojih mestih in prisostvovali tudi drugemu dieta telovadnega nastopa. Gojenci Zavoda za fizkulturo so pokazali najprej svoje znanje v skakanju v višino, istočasno pa so nastopile mladinke z vajami na gredi. Potem se je oglasil spet klavir, Vladimir Prinčič je igral »Pesem slovenske mladne«, dekleta v belih telovadnih oblačilih pa so vzorno izvedle Rudolfovo sestavo. In že so bili na zelenem igrišču spet mladinci, ki so pod vodstvom prof. Longyke začeli s talno telovadbo. Kakor da ne poznajo utrujenosti, so v pravcatem filmskem temmi prikazali razne prevale,_ preskoke, šaljive motive in z zaključek mojstrske salte. Za konec sporeda so nastopili Tržačani v slikovitih stiliziranih narodnih nošah s plesnimi motivi- O občinstvu moramo povedati, da je nepri- merni bolj temperamentno In hvaležn za vsak dober nastop, katar je to n® vada pri nas. Ljubljančana so čutil prisrčen kontakt s temi gledalci in s se zato še bolj potrudili. Zvečer je bila v prostorih Pijte škega doma spontana zabava, našteti njega di\e kratek ogled) imestai, poten pa smo spet posedli v avtobuse. D: bi kar največ videli, smo se vozili o' obali in po glavnih ulicah, dokler h . zavil avtobus v breg. Z nami so s vozili ljubeznivi Tržačani in razla gali: Tu je slovenski svet. odkupili s-ga, postavili stanovanjske bloke ii naselili Italijane. Umetno pobujleeva nje... Tu je znameniti tunel, tam konec Južne železnice, Devinski grad krematorij, Furlanija .. . Tod še živ slovenski ribiči. .. poseka pomen mejo med STO in Jugoslavijo ... ziad nji pogled na Trst. Poslavljali -smo se pred tržaško c® rinamico, potem spat na »nevtralni! tleh« in še na naši strani pred Se Žano, kjer so uredili izredno lično, mo demo restavracijo, In ko smo si w daleč mahali v slovo, smo si še želel srečanja v temi ljudmi, ki jih Sate težka borba za neodvisnost in svobodi- I4_Q_ poraz Jedinsfva Tudi jaz b L j u b 1 j a n a, 25. maja. Ponosno je zavihrala državna trobojnica na drogu nad kotalkališčem ob Resljevi cesti, številu ipionirji pa so njej v pozdrav v pozoru precej nestrpno čakali, da se začne njih borba za naslov pionir* skega prvaka Slovenije v streljanju z 2račno puško. danes zjutraj na republiškem Oroo • e-m tekmovanju pionirjev, ki ga je 60-iG?1^lra^a Strelska zveza Slovenije v čast Ha r.kC*. maršala Tita; zbralo se jih je 120, brazih vseh pa se je zrcalila velika želja, r\Kprei Prijeti za puško in streljati . . . tov -Mizici, kjer je prijazni sekretar SZS de/i.. arc sprejemal prijave, so se prerivali Prii ?sak J"e hotel biti med prvimi. Število brJ3v Je naglo naraščalo. Nekatere skupine, MarkSem one iz Kranja. Tržiča. Vrhnike, star«v°La *n Celja so Prišle pod vodstvom Dimv • tovarišev, mnogo pa je bilo tudi in Jrjey 'lz Ljubljane, ki so prišli kar sami vaj^rTliii »Tovariš, tudi jaz bi rad tekmo* ki 1- sodstvo tekmovanja je ugodilo vsem, 'so bili starejši od 14 let. t0vrv®nstvo je otvoril s kratkim nagovorom m ’ Jarc in poudaril pomen rojstnega dneva je S,a J'ta, znani reprezentant Planinc pa ijal?32 °ži^ vsem tekmovalcem pogoje. Stre* ileč S°- na razdaljo 20 m po pet strelov stoje, Orool-m Jcze. Med drugimi je pomagal pri k0K IV?a Prvi nastop balinarjev S tr-r -lufm t.f~ >f- I s 3:2. Prvenstvena tekma enotne repuoh- ' ške lige Peca : Krka iz bila preložena. BRANIK, (12:15, 15:11 Čič 6, Zupančič 6, Vračko 11, Remic 9, Dvoržak 1, Feguš, Brdnik 4, Arnom 12, Radmilič 4 in Bezek 1. ŽELEZNIČAR (Karlovac) 38:31 ZADAR tancama HHvarske ih Slovenije ter Reke in Ljubljane. V srečanju med republiškima reprezentancama je zmagala Hrvatska prvič z 13:12, drugič pa s 13:6, reprezentanca Ljubljane pa jc premagala reškr reprezentanco s 15:13. Številni in dobro pripravljeni boksarji Vse kaže, da se je v slovenskem ] JLA, kot n. pr. eden najboljših na boksu končno nekaj zganilo, čeprav j prvenstvu Bitenc, ki je dobil za to __ta x.^nln dit-oli n i ilrv/T»r»c+ (Inniikt BOLETOVA' nagradna laifanlta KRIM (LJ.) 3:2 16:14, 9:15, 15:12) Milu Z.C.UIJU . — - r---“ = ... uspehih oziroma, uspešnih borbah , Na prvenstvo so se skoraj vsi i naših boksarjev. Na današnjem slo- j boksarji zelo dobro pripravili. Mor-I venskem prvenstvu nastopa namreč j da je bil — vsaj po vtisih iz četrt-49 boksarjev iz "šestih klubov in vsi, j finala in polfinala, medtem ko se 1 1 ■■ 1 — finalne borbe v času poročanja v letnem kinu Tivoli še vedno od viž jajo — svoje boksarje malo manj dobro pripravil Odred. Opazili smo precejšnje pomanjkanje kondicije — predvsem posledica daljšega sistematičnega treninga — ki je bila kljub dobri tehnični pripravljenosti U [4 ,5 H 6 m ■ 23 7 la ? 4 8 j 9 |10 | 11 j 1 2 TUp 13 20 21 |22 | | M ^ 25 i |26 2 7 m28 j UH 30 31 1 32 33 j 34 M i 1 1 S ” 38 a40 iik iJBik" H 42 07 ,68 \^mr\ r%mr ! 73 I74 175 80 8 1 Maribor, 25. maja: Današnja prvenstvena razen nekatcrili standardnih izjem, tekma v odbojki med domačim Branikom in s0 na os(re borbe DraV dobro pri- biraii točko za točko do končne zmage. Qdre(i (Lj.), Železničar (Lj.), Franjo ŽENE: Kljuz (Brežice), trboveljski Rudar pa BRANIK : KRIM 0:3 (13:15, 8:15, 3:15) 9 19 88 ! 90 I 91 BRANIK : RKim u-.a se je to pot pojavil na prvenstvu r—------ (13:15, 8:15, 3:15) samo z enim zastopnikom, to je s kriva za marsikateri neuspeh. Ven- Zmaga Ljubljančank je prijetno presenetila. svojini starim reprezentantom Sefcr- ; dar tega ne bi mogli teci za vse iralke' Branika so bile ves čas nesigume m . m Revi j0 siovenskih boksarjev j Odredove boksarje, saj je na pn- je zelo poživelo sodelovanje pripad- , mer mladi Fršte pokazal, da tisto, nikov JLA iz Brežic, ki so včlanje- 1 kar smo o njem v Poletu že peroni v svoj klub Franjo Kljuz; pa jčali, m bilo neupravičeno: namreč, i .u xi D.1 1:n l->ilr> nn?iv. I rln endi mm1 1 1 1 102|10 ta 1 99 i 104’ V 106 | 107 | 115 mr 109 110 |125i lool : 116; nikakor niso mogTe urediti svojih vrst. ŽELEZNIČAR (MRB.) : KRIM 3:0 (15:13, 15:9, 15:5) Zaradi utrujenosti je borbenost pri Ljub/ ni v SVOJ klub t ran JO Kljuz; pa : ca,1, m m,o neupravičeno; uoiuir,., liančankah popustila. Moštvo železničarja je : j moštvo Odreda je bilo poziv- da sodi med naj talentirane jsc slo- i tiralo zelo dobro in tako visoka zmaga_je |i- boksarji, ki so trenutno v venske boksar j c, ki lahKO se marsi- E' Bergant J 'kaj doseže, da pa mu manjka le igralo zelo dobro in plod pametne igre. Vodoravno: 1. zvok pri strelu, 4. lahko/ atletska panoga, 7. rekvizit za igre 1L niča, 14 prometno sredstvo, 15. afriška ptica, 16. domača hiša, 17. žensko ime, 19 v morje segajoči del zemlje. 20 plemenitaš, 25 ptica roparica, 28. veznik, 29. opozorilo, 30 preiskovalni drog, 33. judovski duhovnik,_ 35. kazenski strel pri nogometu, 36 olepšam, 37. vrtim, 39. moško ime, 42. osebni zaimek 3. skl., 43. državni košarkaški reprezentant, 44. španski zaimek, 47. motokiub (krat.), 49. mutast, 50. začetnici imena slov.^ rokometa/ šice, 51. vzvišena pesnitev. 52. število, 55. oseba iz Gotovčeve opere, 51 (krat.), 56. časopisna agencija tiskarska črka. 59, listine. 61. nei suuc, kazalni zaimek. 64. divjad (2. skl. rnn.). 65. oziralni zaimek, 66. izraz pri kartanju, 67. ne vidi, 69. žensko ime. 72. prislov kraja, 73. umetni ud, 78, nedoločnik od grem, 80. Ia> tinska končnica (2. skl. mn.), 82. človeko/ slovje, 83. nikalnica. 84. sorodnik (3. skl.), 86. atletska panoga, 87. prislov. 89. tega leta (krat.). 90. ljudska republika, 92. glavni (okrajšano). 94. prva žena. 96. otok na Ja« dranu, 97. samo, 98. pritrdilmca, 99 osebni zaimek. 100. nota, 102. in (lat.). 104 zaple/ ten, 107. morje v Rusiji, lll._ suma, 112. te* iovadni rekvizid, 114. pripomoček za plezalce, 115 odmik, 116. zaščitna organizacija. 117. dežela v Aziji. 119. kraj na Gorenjskem, 121. hunski kralj. 122 žensko ime. 123. vo« jaški oddelek. 124.'igralna karta. 125. športni rekvizit, 126 pomožni glagol, 127. okužen, .nezdrav. i še močan udarec. Izredno nas je Navpično: i. cesta. 2. sivo, 3. kovan de« ; presenetil' tudi čian mariborskega ES m?aŠiM»cu“iV°IrtK 12. glej 126. vodor, 13. glej 52. vodor.. 14. j je v ostri in nadvse zanimivi borbi poSicš. 2i2 n™: 11 ! premagal svojega ožjega rojaka avtorsko društvo (krat.). 26. načm je.?e s jvfci.nborcana Z U rman a >K-1 S6 konji, 27. oblečen v nogavice, 29 grd. 30. j ni preveč Športno obnašal), V &ik^b3L p^^kTj&C 2tlSua::: i polfinalu pa st k. o ^ dragi rang a ........ 35 karta pri taroku. 38. občutljiva rastlina .rutiniranega m močnega Miklusa v. 52. število. 53. (2. skl. mn.). 40. plemenita kovina, 41. po* ■ Ivana, člana Odreda. Macur je po- 55. centralni odbor ] deželski. 44. znan športni funkcionar. 45. j ^ ) zelo dobro tehnično znanje, iz- ciia STO, 57. ulita ! glej 19. vodor. 46. uporabljajo atleti=metalci, -vuzui zciu „n„ del sobe, 63. ! 48. merilo, presoja, 51. Homerjeva pesnitev, j reden naraven talent, poleg tega P ei-t mn.v 65. 54. vesela spevoigra, 56. glej 50. \odor. 58. • še to, da zna ob pravem času trao angleški (krat ), 59 Llic na pomoč 60. del ; VfJarj(i — saj je Mikluša rešila po- kolesa, 62. naplačilo, 68. ljudska tehnika, • i -nn nrorlafa borbe. 70. nikalnica, 71, tvornica avtomobilov, 73. : raza S k. O. Samo J * i -. *7 a v R i Ifndtzim Ja nnrfiPPTnO Sfi D f \ v I znano športno društvo. 74. grška črka, <5. del dneva, 76. španski zaimek. 77 dela\ nost, 79. naša naj večja luka, 81. ne m'ad, 83. rus,ka . Medtem ko to poročamo se prven-I st v o še nadaljuje. O posameznih re- VI v 1 UUV V a, l v. apau.iici - - . i ^ V n vi JlaUCllJ HJG. '—' ----- — ”k,nl5noS.!U«: tanjo m* bV^lzultatih in o finalnih borbah bomo vsiljiva žuželka, 89. del načrta. 91. egiptov* | poročali V naslednji številki. .V • Ji_ m Ot »ncptpl' ahorede 95. • vsiljiva ZUZCiJva, ..V. ' ' '7 • n„ I ski bog, 92. logar. 93. začetek abecede, 95. atlet, 101. podložnik, 103. ime smučarja. olim« pijca. 105. reka ob sev. meji. 106 zavet-sce, 107. sipini sitčni odsek, 108. občutek, 109. sam. 110. polit, organizacija v Avstriji. 111. zimsko prevozno sredstvo. 113. Jugoslovanski zračni prevoz. 116. gospod (češ.), 118, toda (ital.). 120. glej' 50. vodoravno D -a____ dn ltlrlinfllft z Boksarski prvaki Hrvatske V Zagrebu se je končalo boksarsko prven* stvo Hrvatske, na katerem je nastopilo 32 posameznikov. V Kremsu je boksarska reprezentanca Ma* Rešitve pošljite do vklj°učno 2. junija. Na« jkedonije nastopila proti reprezentant Spod« grade so 300, 200 in 100 dinarjev. Inje Avstrije m zmagala 14:6. Prvenstvo Slovenje v nogometu (Nadaljevanje s 1. strani) domačine; Nafta je povezala igro, toda vse kombinacije pred golom so bile brez pravega smotra. Branik j:- odgovoril s protinapadom. Zares zrelo priložnost ie Win-tefhalter 2 m pred golom zastreljal. V drugem delu so bili domačini premočni, toda vse brez pravega poleta. Winterhalter je znova imel priložnost doseči gol, toda njegov strel se je odbil od prečke. Edino pametno kombinacijo je zaključil Vitek z nenadnim strelom v mrežo. Občinstvo je pričakovalo, da bodo domačini povišali rezultat, toda gostje so se osvobodili pritiska in v protinapadu je Božič z nenadnim strelom ukanil vratarja Grizolda. Do konca igre sta nato obe moštvi nesmiselno nabijali v zrak in mučne prizore je končno prekinil energični sodnik Kukanja. V veli Kiadivar se popravila Klatlivar : Mura 4:2 (2:1) Celje 25. maja. Igrišče na Glaziji, vreme oblačno, gledalcev 1.500, sodnik Pucihar iz Ljubljane, Kiadivar: Krofi, Mauer, Petellnek, Dobrajc, Čater, Florenini, Posinek, Pavlič, Čoh, Cencen, Firm. Mura: Hrastel, Bušen, Klajnšček, Norčič, Klepec, Babič, Vrtarič, Željko, Fuis. Horvat, Sečko, Strelci: Pavlič v 26., Firm v 27., Pavlič v 54., Dobrajc v 60., Željko v 89. in Horvat v 5. minuti. Kiadivar in Mura ste predvedk danes borbeno igro, ker sta oba v nevarni coni lige. V prvem polčasu je ko boljši in zanimivejši predtekmi je mla- j imel Kiadivar rahlo terensko premoč, dinaBranika nremagala mladince Železn čar- , vendar so igralci Mure predstavljali :a (Mrb.) s 3:1 (1:1). E. Bergant veliko nevarnost pred vrati Kladi- Toče golov v Ljubljani, Železničar Lj. : Odred 0:5 (0:1) Ljubljana, 25. maja. Stadion Železničarja, vreme vetrovno, Igrišče odlično, gledalcev okrog 4.000, sodnik Macoratri, mejna Perko in Fajon, /si iz Ljubljane. Strelci: Piskat v 28. min. iz enajstmetrovke, Lampelj v 52. in 78. min., Toplak v 60. in 64 min. Odred: Todorovič, Medved, Piskar, Faloti, Berginc, Pelicon, Žirotic, Toplak, Lom pel), O Srečki, Hacler, Železničar: Hegler, Leban, Dekleva, Če-bohin. Soc,n, Af -ran, ' Vedel;, Hegedlts, liompos, Miliiii, Mužijevic. Današnja tekma med krajevnima rivaloma ,jezprivabila -na stadion .Železničarja_v Šiški veliko' 'število gledalčev ki pa bi skorajda odšli razočarani z igrišča, kajti ves prvi polčas je bila igra obeh nasprotnikov nezanimiva in raztrgana, lahko rečemo eni in drugi so kar tekmovali v netočnem podajanju ali nesmiselnem odbijanju žoge iz polja v polje. Železničarjevi igralci so oči-vidno klonili pred nadmočnim nasprotni- kom doslej. Piskarju pa bi priporočali, naj se odvadi preostrih startov. Železničar je, kot rečeno, danes skoraj povsem odpovedal, obramba, 'ki je bila sicer požrtvovalna, ni mogla preprečiti uspešnih nasprotnikovih napadov, krilci pa so se zaman trudili, da b: poživeli svojo slabo napadalsko vrsto. varja, ker so bil; njihovi napadalci borbenejši in bolj ncžrtvovalni. V drugem polčasu je začela Mura z velikim 'poletom, nakar je Kiadivar v 9. minuti prevzel iniciativo in po Pavliču dosegel tretji gol. Nata je v 60. minuti Dobrajc iz prisojene enajstmetrovke dosegel še četrti gel za Kladivarja. Obramba Mt«%e je namreč dvakrat zrušila v kazenskem prostoru Posineka. Po tem uspehu je Kiadivar močno popustil. Igro je prevzela Mura, ki je popolnoma gospodarila na terenu; kar priča tudi razmerje kotov 7 : 2 za Muro. Vendar pa njihovi napadalci pri streljanju niso imeli sreče. Obramba Kladivarja je imela prav lahko delo. Tik pred zaključkom tekme je sodnik v 89. minuti dosodil enajstmetrovko proti Kla" divarju, ki jo je Željko sigurno realiziral in postavil končni rezultat 4 : 2. Tudi letos hočeta Kubler in Koblet odnesti Italijanom zmago ALI SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO? ČE JE ŠE NISI, STORI TO TAKOJ! Petintrideseti Giro cVItalia. čigar start je bil preteklo sobot1! na trgu Duomo v Milanu, kakor vsako leto, bo imel za razvoj letošnje kolesarske sezone znaten vpliv. Rezultati, ki jih bo«6 registrirali 8. junija po koncu zadnje, 20. etape Verbania—Pe*" lanza—Milan, bodo tekorekoč določili letošnje pozicije posanief nih kolesarjev, o katerih bodo kolesarski-»asi« vodili račune 15 dni pozneje, pred startom za Tonr de France. Samo nekaj dni pa letos loči Giro -dTtaiia. od Tour de Suisse in tega od Tour de France. Tako lahko rečeno, da tri velike etapne kolesarske dirke tvorijo celor.o, čeprav bodo na eni ali drugi manjkali najboljši Francozi. Vsaka teh dirk pa nekako predstavlja eno dejanje velike kolesarske predstave, ki se prikazuje na treh različnih krajih, posebno če upoštevamo profile efa.p, katere glavni! prizor pa bo od 17. junija do 20. julija v Franciji. Borlra »nekdanjih« in »sedanjih« Zaradi nesodelovanja francoskih »asov« (razen Rafa Geminianija na dirki okoli Italije) tako v Daliji, kakor v Švici, se bo glavna borba na Giro dTtalla in Tour de ZA »KULISAMI« ŠPORTA V KAPITALISTIČNIH DRŽAVAH ,, , ...In vKraseies Korotan : Železničar M. ?:i (2:0) kom, kljub temu so v prvem polčasu borbeno odbijali neurejene akcije nasprotnike- Kranj, 25. maja. Igrišče Korotana, vreme primerno za igro, gledalcev 800, sodnik Stepanovič iz Ljubljane. Železničar: Klinar, llufolt, FiSlnger, Križan, stiftar, Kajnlngef,' Ilurnos, .Iršič, Čendak, Vidič, Tomac. j koretan: Brezar II, Mojce, Sere, Eler, u . celi, Jan, Ruikareoič, Božič, Brezar l, Ijačič, Štular. strelci: Brezar 1 4 gule, Božič 3 gole za Korotan; X ulic za Železničarja, koti 5:-> za Korotan. Moštvo Korotana je danes zaigralo proti rcnomiranemu nasprotniku kot prerojcio in [ zabeležilo v isoko zmago. Prvi nastop Božiča letošnjem prvenstvu je osvežil Korotanove vrste, pa tudi vsi ostali igralci so, kakor vega napada. Odred je nekajkrat prodrl ' kaže’ preboleli krizo, ki jih je spravila v pred Železničarjev gol in izsilil tudi nekaj spodnji del lestvice. \se do 27. minute je j kotov, dokler ni Sočan v 28. min. zagrešil valovila igra s polja na polje in obe moštvi j grešili pri j v kazenskem prostori, prekrška nad Lamp- sta igrali nervozno. Igralci - • • ■ ■ oddajanju žoge in oba napada sla zamudila ljem. Prisojeno enajstmetrovko, je »neslji-|p].|ožnosli; v 2" minuti je vo realiziral Piskar in taao dosegel rezul- V I *tra kombiaacija Korotana. Brezar 1 tat prvega polčasa. V drugem polčasu pa je , odr, po levem krilu v kazenski prostor moštvo Odreda zaigralo kot prerojeno. Ta- ! .p } porial Božiču, ki je z glavo usmeril K-: -j -sTTC-ti zlz-v -zi/lnlp . . •' I--.. vodstvo. koj od začetnega žvižga pa vse de zadnje minute so se vrstile lepe akcije Odredove-ga napada, krilska vrsta in pa obramba pa sta onemogočili vsak, tudi najmanjši poskus Železničarjevih igralcev, da bi prodrli v bližino nasprotnikovih vrat. Ko je v 7. min. drugega polčasa Lampelj v lepem prodoru zvišal rezultat, so Železničarji povsem popustili in je odtlej dalje izgledala tekma kot igra mačke z miško. Skoraj vsak prodor Odreda se je končal z nevarnim strelom, od katerih je mnogo sio v out, nekaj pa jih je komajda ubranil vratar Železničarja. Če bi Odredov! napadalci bili točnejši v streljanju n agoi. bi bil poraz Železničarja v današnji tekmi še bolj katastrofalen. Odred se je danes, čeprav samo v drugem polčasu, pokazal gledalcem v taki luči, kot si ga številni ljubitelji nogometa želijo večkrat videti. V vseh vrstah skorajda ni bilo slabega mesta, nipad pa je igral zelo povezano in tudi uspesno- Obramba in krilska vrsta sta dobro zalagali napadalce s koristnimi prediožki. odlična pa sta bila oba branilca in tudi Todorovič je bil boljši žogo v jol in spravil Korotan V 56. minuti je bil spet uspešen Božie,^ ki je iz kota streljano žogo iz težkega položaja z glavo poslal v mrežo. Že v 51. minuti je sledila nova kombinacija Korotano\ega napada preko Puškareviča in Božiča do Brezarja I; ta pa jo je efektno realiziral. Štiri minute pozneje je bil ponovno uspešen Brezar I. Železničar se je nato otresel pritiska in je bil do 72. minute enakovreden nasprotnik. V tej minuti pa je Brezar I dosegel peti gol za Korotan. Minuto pozneje je Božič dal šesti gol, v 82, minuti pa je po nesporazumu domače obrambe dosegel Vidic častni gol za Železničarja, v naslednji minuti pa je Brezar I postavil končni rezultat. Sodnik Stepanovič je bilo zelo dober. Štempihar PO 13 KOLU JE LESTVICA REPUBLIŠKE LIGE NASLEDNJA: Odred 13 10 2 1 58:18 Branik 13 7 3 3 24:13 13 6 2 5 20:17 Nafta 13 6 2 5 18:16 Železničar Lj. 13 3 5 21:25 Korotan 13 5 2 6 33:33 Železničar Mrb. 13 4 4 5 24:28 Kiadivar 13 4 3 6 17:23 13 3 2 8 19:4!) Sloga 13 2 3 8 18:38 22 17 14 14 13 12 12 11 8 7 Pora* Wunderteama eaa Anglija : Avstrija 3:2 (2:2) Dunaj, 25. maja. Druga tekma angleške nogometne reprezentance na njeni turneji po Evropi, se je danes na stadionu v Pratru pred 70.000 gledalci končala z zmago Angležev nad Avstrijo 5:2 (2:2). Tekma je bila odigrana ob dokaj neugodnem, oblačnem in deževnem vremenu, vendar je bilo igrišče v precej dobrem stanju. Avstrijci so izgubili tekmo, čeprav so bili boljši v prvem in večini drugega polčasa. Angleži so bolj redko izvajali svoje napade, ki pa so bili precej nevarnejši od avstrijskih. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: A n gl i j a : Merrick, Ramseij. Eckersleij. JTright, Froggatt, Dickinskon, Einnep, Se-met, Lofthouse, Baily, Elliot; Avstrija: Musil, Ročki, JJappel, Schlii-ger, Ocmirk, Brinek, Melchior, Hanappi, Dienst, Hub er, Ilaummer. Sodnik• Carpani (Italija). Strelci: Finney v 26., Sewel v 29. in Lofthouse v 85. minuti za Anglijo ter Huber iz enajstmetrovke v 28. in Dienst v 42. minuti za Avstrijo. V času največje avstrijske premoči se je Angležem posrečilo doseči vodstvo po Fin-ncyu, ki je v 26. minuti presenetil Musila. Le dve minuti nato jc Froggatt podrl Diensta v kazenskem prostoru in je bil sodnik Carpani prisiljen prisoditi enajstmetrovko, ki fo je streljal Huber pol visoko v levi kot Mcrriekovih vrat. Že v naslednji minuti, tako rekoč v prvem nanndu, ki je šel s sredine igrišča. c o Ano-L./i no-mvro do«m«rl; vodilni gol. Scwel je preigral nasprotnikovo obrambo in se sam znašel pred Musilom, katerega je obvladal brez težave. Tri minute pred koncem polčasa jc Dienst po lepi kombinaciji dosegel izenačenje. V drugem polčasu, posebno v začetku, so imeli Avstrijci zopet več od igre. V sredi polčasa pa je bilo jasno, da bo zmagalo tisto moštvo, kateremu bo uspelo doseči vodstvo. To se je.posrečilo Angležem, ki so po Lofthousu dosegli svoj tretji crol v 85. minuti, s tem pa tudi zmago. Giro d’Italia Cepili sili v ospredje Na letošnjem Giro d’Ilalia so po dnevu odmora v četrtek vozili peto oziroma prvuo gorsko etapo, in sicer na kronometer, v kateri je Fausto Coppi še enkrat nepričakovano dokazal svojo odlično letošnjo formo ter sigurno in prepričljivo zmagal. S tem pa si je občutno izboljšal svoj položaj v skupnem plasmanu, kjer je po današnji osmi etapi na drugem mestu. Rezultati zadnjih štirih etap so naslednji; V. etapa: Rim—Roeca di Papa (35 km): 1. F. Coppi 1 ;01:26, 2. Astrua (oba I) 1 ;01:58, 3. Oelcers (B) 1;02:55, 4. Kiibler (S) 1;03:25; VI. etapa, Rim—Neapelj (238 km): 1. Van Steenbergen (B), 2. Rossello, a. Benedetti, 4. Cioli, 5. Zampieri (vsi I) vsi 6:14:48 (38.100 kilometrov na uro); VIL etapa, Neapelj— Roccaraso (149 km): 1.. Albani (I), 2. Gemi-niani (F), 3. Roma. 4. Lambertini, 5. For- Suisse vodila med Italijani in Švicarji' Prvi bedo na vsak način hoteli dobiti nJ' zaj pozicije, ki so j,ih imeli v svetovne11' kolesarstvu pred in takoj po vojni na Čel11 z Bartaljem in Faustom Coppijem, dorif1 gre Švicarjem za to., da dokažejo, da> njihove zmage na velikih etapnih kolesarskih dirkah leta 1950 in 1951 nfso bile le epizoda in da so tudi letos najresnejši kaA didati za naslove zmagovalcev. KiiMer na Tour de France? Znano je, da je pred dvema tednom1 po zmagi na dirki Liege—Ba.stogne—Lie' ge svetovni ikolesarski prvak Švicar Ferdinand Kubler izjavil, dai nima letos nir imena sodelovati, na Tour de France, ke( ima v svojem letošnjem načrtu le Gin* dTtaiia, svetovno nrvonstvo in sodeio*1' nje v tekmovanju za nagrado »Degra,ngei" Colombo«. Toda Kubler takrat še ni vedel, da je švicarska kolesarska zveza n1 zasedanju v Lausa.nni sklenila poslati ekipo 12 kolesarjev na letošnji! Tour. *: koriščene vse priložnosti, ki so jih ustD1 napadalni igralci, bi bila današnja ena najlepših, kar bi jih zagrebško stvo v zadnjem času lahko videlo. Toda srečanje jc bila tudi tekma zapravljenih ložnosti ali pa sta jih onemogočila oba tarja s svojo izvrstno obrambo. Mačva : Rabotnički 3:1 Strelci: Jagodic v 28.. Jakuš v 35. in^k čevič v 56. min. za Mačvo, Velevski v <• za Rabotnički. Sodnik Barjaktarič iz .<^6 grada, gledalcev 5000, vreme deževno, i£rl spolzko. _ _ £ foctl Šabac, 25. maja. Današnje srečanje v ^ je bilo tipično prvenstveno. Igra je v, °rr6šl* točke, na žalost v gotovih trenutkih P tudi v grobost. Mačva je bila ves čas od . , |i v premoči, slabi napadalci pa niso z<<^ številnih ugodnih priložnosti, sicer rezultat še večji. LESTVICA IH. SKUPINE: Zagreb Mačva Sarajevo Rabotnički Zadnje mednarodne vesU Pariš, 25. maja. V osminko f* zsa mednarodno prvenstvo Francij® ^ se kvalificirali: Sedgmam, Nilsen, Del Belle, Cuccelli, cj-Mac Gregor, "Maloi, Peti, K011-' „Tt. chardson, Gardilli. Ampon fn Tva. Na 200 m je Mac Donalcl ,:gi segel čas 20.9, kar pomeni naj rezultat v Angliji m progi z ovinkom, (!■ Tisk Tiskarno »Toneta Tomšiča« v LjuFli^ii, ' - jj-~‘-erfl. kožarje ^ -BtESSfc Sr""-'1* vilke med tednom 33=85 \o 50-09, o __ J? a« oo !- s« 10=63. 2b=-o Qe\0‘ J Telefonske pa~43*84 ’“doT8“in '$5«58.' čekovni račun uprave št. 602=90331.« letna naročnina znaša din o din 400.—, četrtlefua d 'n 200. din 80. m-ra