Deklici modrejši od starcev
(Spisal grof Leo Tolstoj; iz ruskega preložil J. Barle.)
| ilo je zgodaj zjutraj na samo Veliko noc. Eavno je prenehal sanenec. Na fdvoriščih je ležal še sneg, a po vasi je tekla voda kakor v malih potoeih. Ondu, kder se eesta zavija niej dvema dvorišeema, doli pod gnojiščem, napravila se je velika luža. K luži sta prišli dve deklici, vsaka iz svojega dv*o-rišča, jedna mlajša, druga starejša. Obe sta njiju materi oblekli danes v nova sarafaneka. *) Manja je nosila siv, večja rumea sarafanček. Obe sta bili zavezaui v krasne rutice.
Prišli sta deklici po obedu k luži, pokazali jedna drugej svojo obleko in začeli se Lgrati. Hoteli sta malo po vodi čapljati. Zagazila je ralajša v čreveljčkili v v-odo, a starejša jej je rekla:
—  Nikiiri ne hodi,  Malaša,   obuta v vodo, — mati te bode kregala.   Daj, bodeve se poprej sezuli!  — Sezuli sta se deklici.  zagazili v luzo in šli jedna drugej nasproti. Zagazila je Malaša vže do gležnja in dejala je:
—  Globoko je Akuljuška — bojim se!
—~< 68 >~—
—  Kaj bi se bala, saj ne bode ve& globejše. Pojdi semkaj k raeni! — Približavala se je jedna drugej. Akulka je govorila:
—• Malaša, pazi ne škvopi, počasi pojdi!
—  A komaj je ona  to rekla, — udarila je Malaška z nogo po vodi — in poškropila baš Aknljkin sarafancek.   Ves savafanček jej je poškropila,   da, še nos in v očesi palo jej je nukoliko kapljic.   Zapazila je Akuljka na sarafanu lise, raz-jezila se na Malažko, okregala jo in stekla za njo, da jo udari.   Prestrašila se je Malaška, opazivši, kaj je napravila, skočila iz mlake in stekla proti doniu.
Eavno je šla mimo Akuljkina mati in se začudila, opazivši, da je hčerkin sarafanček poškropljen in srajčica zamazana.
—  Potepenka ti, kje si zamazala?
—  Malaška me je navlašč poškropila! —
Dohitela je Malaško Akuljkina raati in jo udarila po zatilniku. Zakričala in zaplakala je Malaška, da se je slišalo po vsej uliei.
—  Zakaj toleeš mojo? — začela jo je kregati soseda.
Beseda za besedo, skregali sta se ženi. Prišli so tudi kmetje, zbrala se jib. je na ulici cela tolpa. Vsi so kričali, nobeden ni hotel poslušati drugega. Prepirali so se, prepirali, drug je kregal drugega, še potolkli bi se bili, da ni bilo Akulj-kine babice. Pregnjetla se je nekako v sredo mej nje in jim jela govoriti:
—  Kaj vam je,  kaj,  ljudje božji?  Pa na današnji praznik?  Gas je,  da se veselimo, a vi ste sc zaeeli prepirati. Kaj se več ne bojite Boga? —
Da, ali še poslušati je niso hoteli starke, še noge so jej skoraj izpodnesli. Ne bi jih bila starica pregovorila, da jih niso Akuljka in Malaša. Dokler so se žene prepirale, očistila si je Akuljka sarafanSek in prišla zopet k mlaki. Vzela je kameneek in začela z njim po mlaki brskati, da bi vodo na ulieo prepustila. Dok-ler je ona tu čapljala, prišla je tudi Malaška in jej začela pomagati s trščico žlebiček kopati. Eavno so se poeeli kmetje suvati, ko je voda deklieam po žlebieku na ulico utekla. ravno na 6110 mesto. kjer je bfibica krnete mirila. Deklici stekli sta vsaka ob jednej strani potožeea.
— Drži ga, Malaša, drži! — kričala je Akuljka. Tudi Malaša hotela je ravno to povedati, vender sirotica ni raogla, ker se je preveč smijala.   Tako sta deklici ob potocecu tekli in se smijali trščici, katera se je v potočecu potopavala. In pri-tekli sta baš v sredo kmetov.   Opazila ju je babica iu govorila kmetom:
—  Ne bojite li se Boga?  Oj vi prismode!  Hoteli ste se zaradi teh deklie tepsti, a 6ni sta vže davno pozabili in se zopet skupaj v prisrčnej Ijubezni igrate. Modrejši ste od vas! —
Pogledali so kmetje deklici in se sramovali. A potem se nasmijali drug di'u-gemu in otišli vsak ua svoj dom.
—  Oe ne bodete kakor nedolžni otroci, ne pojdete v nebcško kraljestvo. —