Domoznanski oddelek
35
DOBER den 2000
Zavrč)(061)
k
KNJIŽNICA IVANA Pl
ČESTITAMO LETOŠNJIM PREJEMNIKOM NAJVIŠJIH OBČINSKIH PRIZNANJ
Priznanja in plaketi najzaslužnejšim
MARTIN TEŽAK, Bar pri Veseliču, je prejel priznanje za velik prispevek k razvoju drobnega gospodarstva in turizma v občini Zavrč.
MARJAN ZEBEC je prejel priznanje za velike zasluge pri razvoju občine na področju izgradnje vodovodnega omrežja.
LOVSKA DRUŽINA ZAVRČ je dobila posebno priznanje za velike zasluge pri razvoju občine na področju varstva okolja, skrbi in ohranjanja sožitja z naravo.
MARTI BOSILJ, vodji podružnice OŠ Zavrč, je občina Zavrč podelila plaketo za dolgoletne zasluge v šolstvu in vzgoji otrok v občini.
FRANCU KEKCU, ravnatelju OŠ Cirkulane s podružnico Zavrč, je občina Zavrč prav tako podelila plaketo za dolgoletne zasluge v šolstvu in vzgoji otrok v občini.

Prvi curki vode v Turškem vrhu.
Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Peter Vesenjak, Tatjana Mohorko, Danica Bratuša in Lidija Domjan.
Fotografije: R. Škrjanec in T. Mohorko
Oblikovanje: Vej’ca Tisk: MA TISK d.d.
Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč Telefon: (062) 761-170, 761-180
Po mnenju Urada vlade R Slovenije se občinsko glasilo Dober den šteje med proizvode, za katere se plačuje 8% davek od prometa proizvodov.
Glasilo občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1613.
BESEDA O PRAZNIKU
Kaj nam pomeni praznik, kaj naj bi praznik sploh bil? Ali ni praznik morda že življenje samo, ki nam je dano, podarjeno z ljubeznijo in spoštovanjem? Ali ne bi lahko temu povsem pritrdili?
Ali je praznik nek trenutek, nek dan, ko se spominjamo ali slavimo nekaj, kar se je pripetilo predvsem dobrega in lepega za življenje oziroma v našem življenju? Je to morda najlepši, najsrečnejši trenutek v življenju - rojstni dan, je to morda dan krsta, svete birme, je to prvi dan obiska osnovne šole in uspešno opravljena matura ali zaključni izpit, je to uspešno opravljena diploma, magisterij ali doktorat? Morda je to prva in redna zaposlitev, lahko pa tudi javna in svobodna izvolitev v lokalni ali državni skupnosti?
Morda pa je to nadvse srečen trenutek, ko se nam je ponovno povrnilo zdravje, morda srečna ljubezen? Je to lahko sklenitev zakonske zveze, ko si dva povsem zaupata v ljubezni in medsebojnem spoštovanju in hkratni pomoči? Je to morda ustanovitev nove družinske skupnosti kot temelja naše družbene skupnosti, ki skupaj ustvarja in gradi svoj sedanji in bodoči svet?
Takšna družbena skupnost smo tudi mi kot občina Zavrč, ki ima tudi svoj praznik. To je 27. september, ko je bila v letu 1997 predana namenu naša nova šola v Zavrču. Ta dan je postal naš praznik, posvečen našim mladim in vsem drugim občanom, saj smo ob tem pridobili bistveno boljše pogoje za izobraževanje in vzgojo najmlajših že od otroškega vrtca naprej. Dobili smo torej praznik občine, ob katerem se vsako leto kot ob rojstnem dnevu spomnimo na naše pridobitve, ki so izboljšale delo in s tem predvsem življenje v našem kraju.
Veselimo se praznika in ga doživljamo s spoštljivo ljubeznijo, saj je to čas, ko odložimo delo in se notranje vzradoščeni srečamo s svojimi najdražjimi, s sosedi in prijatelji, s soobčani in vsemi, ki bi jih imeli radi v času praznika ob sebi.
Peter VESENJAK
Spoštovani občani!
Naj bo jesen v Halozah sončna in kar najbolj vesela, ob martinovem pa na zdravje!
Z glasilom “Dober den” vas bomo znova razveselil v decembru, v času praznikov.
Uredništvo
čv■ i’ gffl'

8B|fflgi
PREDSTAVLJAMO DELO IN NAČRTE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO, OBRT, TURIZEM, GOSTINSTVO IN TRGOVINO
"Turizem - naša svetla točka”
Občina Zavrč kljub majhnosti premore lepo število obrtnikov in podjetnikov: po zadnjih podatkih jih je 32. Med kmetijskimi panogami prevladuje vinogradništvo, dokaj dobro sta razvejana gostinstvo in trgovina, turizem pa je šele na pohodu. Vsa ta področja so v občini združena v en odbor, predseduje mu Ivan Pongrac, člani pa so še Franc Vaupotič, Franc Kelc, Slavko Kokot in Anton Hrženjak.
Sestajajo se po potrebi, ko je treba urediti kaj pomembnega za katero od področij, opraviti kak
pogovor o načrtih ali pa pripraviti potrebne predloge sklepov in material za redno sejo občinskega sveta.
Nazadnje se je odbor v polni sestavi srečal pred poletnimi počitnicami, takrat pa so obravnavali več primerov načrtovanih posegov na najboljša kmetijska zemljišča v občini in o vsakem načrtovanem posegu podali ustrezno strokovno mnenje. Na pogovoru je bil tudi Stanis-
“Več sredstev za obrt in podjetništvo,” pravi predsednik odbora Ivan Pongrac
lav Napast, predstojnik skupne občinske uprave, zraven je bil še Zvonko Pišek, pospeševalec z območja občine Zavrč, je delo odbora uvodoma predstavil njegov predsednik Ivan Pongrac. Nasploh pa odbor celo leto razpravljala še o marsičem drugem, le denarja je v občinskem proračunu premalo, da bi z njim lahko
pomagali občanom in na tak način pospeševali razvoj gospodarskih panog.
Kot pravi Ivan Pongrac, je turizem skupaj z vinogradništvom svetla točka občine Zavrč, od njega bi morali v prihodnje več”potegniti”; ob tem pa dodaja: “Morda smo zdaj že na pravi poti, saj imamo v občini novo ustanovljeno turi-
stično društvo, ki dobro dela. Za vinsko turistično cesto Haloze, se mi zdi, je premalo interesa med našimi ljudmi. Bolj bi jih morali vzpodbujati k temu, da bi odprli še kak vinotoč in nasploh bi bilo dobro vzpodbuditi prodajo domačih pridelkov na domu. V prejšnjem mandatu sem predlagal, da bi bilo najbolje pripraviti skupno turistično ponudbo občine, kjer bi združili vinotoče, turistične kmetije in še kaj, saj bi občani s tem lahko več prodali. V občini se zavedamo, da bi jim morali dosti bolj pomagati z denarjem, vendar država za majhne občine in nasploh za razvoj turizma na podeželju nima pravega zanimanja. Zelo malo v občini dajemo za kmetijstvo, skoraj nič, moram reči, saj našim kmetovalcem lahko pomagamo le pri pridobivanju nepovratnih sredstev od ministrstva. Veseli me, da pa smo v zadnjem letu v občini pridobili precej novih nasadov vinske trte.
Obrt in podjetništvo imamo v primer-
javi z drugim razvojem dokaj dobro razvito; nimamo sicer tovarne ali kakega drugega večjega industrijskega obrata, nekaj naših občanov pa ima sedeže svojih firm tudi na Ptuju. Priznati moram, da zaenkrat finančno ne vzpodbujamo obrti in podjetništva, saj skoraj ves denar dajemo za razvoj infrastrukture, vendar pa v prihodnjem letu želim, da najdemo kako možnost in morda sofinanciramo obrestno mero pri kreditiranju. Verjamem, da bo čez nekaj let bolje, vendar si zdajšnji občinski svet z županom prizadeva narediti kar največ za dobro ljudi. Sodelovanje pa bo prineslo rezultate, o tem ne dvomim.”
VEČ ZA UREJENOST OKOLJA
I. Pongrac pri vsem skupaj ne more mimo skrbi za okolje in prostor, kjer prav tako sodeluje; in prav na tem področju je po njegovem še veliko odprtih vprašanj in premajhna osveščenost ljudi.
Samo čistilne akcije, ki so jih završki lovci ob pomoči šole in občine izpeljali v zadnjih dveh letih, so premalo, ljudje še vse preveč smeti odlagajo na nedovoljenih mestih. Črnih odlagališč je še veliko; morda se vsaj majhna rešitev obeta z načrtovano postavitvijo treh ekoloških otokov v občini. Se do konca leta naj bi jih postavili na treh vidnih mestih, kjer bodo odpadke zbirali ločeno. Pongrac med drugim pravi, da se občani v nekaterih primerih še vse premalo obračajo na občino, več bi morali narediti za splošno urejenost okolice, saj je sedanje stanje po naseljih slika celotne občine Zavrč.
“Imamo lepe razgledne točke, mnogi turisti nas že poznajo in se radi vračajo k nam. Se večjih moramo privabiti, jim ponuditi kaj novega, obogatiti ponudbo na kmetijah, poudariti pomen vinogradništva za našo občino in nasploh bolj razmišljati o prihodnosti turizma.”
TM
VINOGRADNIŠKA DRUŽINA BRATUŠA IZ KORENJAKA 3
“Iskana je le še vrhunska kvaliteta vin”
Trgatev letošnjega leta je že skoraj mimo in vinogradniki sedaj že ocenjujejo letino. Nekateri niso najbolj zadovoljni, drugim so se izpolnila pričakovanja, pri Bratuševih v Korenjaku 3 pa pravijo, da je bilo v vinogradu dobro, še bolje pa bi moralo biti v sodih. Tradicija vinogradništva je pri Bratuševih močna, oče Ivan pa počasi vse že prepušča v skrbne roke sina Dušana, ki je ostal doma na manjši kmetiji in si tam zgradil dom za svojo družino. Bratuševe ljudje tam naokrog poznajo, še posebej po dobri vinski kapljici - izbranem rumenem muškatu iz Korenjaka.
Nazadnje smo Bratuševega “rumenega” pokusili na potovanju s haloškim vlakom, ko je bil v družbi veselih Haložanov tudi Dušan in ko si lahko prisluhnil najrazličnejšim zgodbam o vinu. Tudi Bratušev! imajo svojo zgodbo, ki je razpeta med vinogradi, majhno haloško kmetijo in bližnjo vinsko kletjo častitljive starosti. V lasti imajo dober hektar vinogradniških površin, največ okrog doma-
čije, nekaj malega pa tudi v Brezovcu v sosednji gorišniški občini. Uspevajo jim najrazličnejše sorte; od renskega rizlinga do rumenega muškata, veliko imajo drugih sort, na terasnih nasadih pa se najbolje obnese laški rizling, pravi oče Ivan. Prav on je “kriv”, da se je vinogra-
dništvo pri hiši tako zelo razmahnilo, saj je pred dolgimi leti vinograde iz doline spravil na hrib, kajti “spodaj” jih je prevečkrat uničevala pozeba. Doma je delal cepiče, nekaj jih je uspel dobro prodati, druge je posadil doma. Spominja se, da se je nekdaj dalo težko dobiti dober
cepič, pretežno so vinograde zasadili z manj občutljivimi sortami. Vse to je do danes že skoraj opustil, bolj se posveča kletarjenju, kajti tam je potrebna dosti večja skrb, da pridelaš dobro kapljico, pove Ivan.
POLNILNICA - VELIKA ŽELJA
Bratuševi so s pomočjo državnih nepovratnih sredstev v zadnjih letih obnovili nekaj vinogradov, za kaj več pa jim zmanjkuje denarja, pravi Dušan, ki v sedanjem stanju v vinogradništvu pri nas ne vidi pravega zaslužka. Žalostno, pa vendar še kako resnično, dodaja Dušan, saj ima vino prenizko ceno, poleg tega pa so na trgu iskana samo izbrana vina vrhunske kvalitete. Nekaj grozdja so tako kot vsa leta doslej oddali v ptujsko vinsko klet, ostalo je v domači vinski kleti, kjer imata glavno besedo oba Bra-tuševa, oče in sin. Vse bolj se posvečata kletarjenju, saj menita, da šele od tam prihaja dobro vino, ki ga kupci želijo na vse zahtevnejšem trgu. Sicer se na trgu še ne pojavljajo, saj bolj malo stekleničijo, nimajo pa tudi izdelane svoje etikete. Dušan si v prihodnje močno želi urediti polnilnico, ki bi rešila marsikaj, a bi za posodobitev vinogradniške proizvodnje pri Bratuševih potrebovali veliko denarja. Zaenkrat ga nimajo od kod vzeti.
LETOS DOBRO NABRALI
Zaradi posledic letošnje suše bo Bra-
tušev pridelek grozdja nekoliko manjši, pa vendar ne bo slabo, pravi Dušan, saj so kljub temu dobro nabrali, še posebej rumeni muškat. Suša se najbolj pozna na tleh, ki se hitro izsušijo, tam je letos zelo slabo; na srečo imajo takih površin bolj malo. Tudi kvaliteta bo dobro, vse pa je odvisno od sorte in poznejšega kletarjenja. Prava kvaliteta novega letnika se bo poznala že po vrenju, dodaja Dušan ter upa, da bo imelo vino dobro aromo in vse druge lastnosti vrhunskega vina.
Če se bo vse dobro izteklo in bosta z očetom Ivanom uspešno kletarila, potem bomo že kmalu lahko nazdravili z novim vinskim letnikom 2000 družine Bratuša,
seveda pa rumeni muškat med vini, ki jih boste izbrali, ne bi smel manjkati. Na zdravje!
TM
OBČINA ZAVRČ Zavrč 11 ZAVRČ
OBVESTILO
Cenjenim občankam in občanom sporočamo, da nas lahko pokličejo na naslednje nove telefonske številke: tel: (062) 762 01 50 faks: (062) 762 01 51 tel: (062) 761 180
MAMA HČERKI
“Kljub dobri vzgoji ti nič ne zaleže, draga hčerka. Pri 15 letih že imaš resnega fanta in mimogrede pozabiš na mamin trideseti rojstni dan.”
NA PREGLEDU
V čakalnici zdravstvenega doma čakata dva pacienta.
Prvi: “Zakaj pa ste vi tukaj?” Drugi: “Jaz sem za EKG.”
Prvi: “Jaz pa sem za SDS.”

MčžMKfillIeeI
SsMEkti!:;
VESEL IN OPTIMISTIČEN SKOK V NOVO ŠOLSKO LETO 2000/2001
Novost - prvih 14 završkih devetletkarjev
Že dober mesec je, odkar so po “dolgih” poletnih počitnicah završki osnovnošolci znova sedli v šolske klopi. Razigrani, veseli in zelo radovedni so se podali v novo šolsko leto, na lov za peticami. V domači šoli sta jih čakala dobrodošlica in topel sprejem, pozdravila pa jih je tudi nova pomočnica ravnatelja - domačinka Marta Bosilj. Nekaj posebnega pa je bil 3. september za završke prvošolčke: 15. jih bo obiskovalo program osemletke, 14 šestletnikov pa novo devetletno šolo.
Vodja podružnice Zavrč Marta Bosilj
Na šoli v Zavrču je letos vpisanih 124 učencev od 1. do 8. razreda; od tega na predmetni stopnji 56 in na razredni 82, tem pa je treba prišteti še 27 malčkov, ki letos obiskujejo enoto tamkajšnjega vrtca. Po novem imajo na šoli vsak dan po tri ure podaljšanega bivanja, dobro so se pripravili na novo šolsko leto in učencem ponudilo na izbiro kar nekaj zanimivih interesnih dejavnosti. Marta Bosilj, sicer učiteljica v 4. razredu, po novem pa tudi vodja podružnične šole, nam je povedala, da je vsak začetek novega šolskega leta nekaj posebnega, tudi letošnji, ko na šoli med prvimi v Sloveniji uvajajo program devetletke. Na to so se pripravljali zadnja tri leta, tako da so o vsem dobro poučeni in od devet-
letne šole veliko pričakujejo.
Završki učenci se bodo lahko dodobra “zaposlili” tudi v prostem času, saj so jim na šoli pripravili kar nekaj zanimivih interesnih dejavnosti, od likovnega, roč-nodelskega, likovnega in zgodovinskega krožka do bralne značke, Cici vesele šole za najmlajše in Vesele šole za predmetno stopnjo, na novo uvajajo računalništvo za vse razrede (tudi za vrtec in devetletkarje), ustvarjali bodo lahko v lesno-obdelovalnem krožku, plesali pri folklori, prepevali v zboru, obiskovali šolsko hranilnico, še naprej ostajajo pridni VIC-i in skrbno urejajo šolski vrt in sadovnjak. Posebnost novega šolskega leta je še večja skrb za urejenost šole in okolice, za kar bo skrbel vsak razred posebej. Završka šola tudi še naprej ostaja v projektu Zdrave šole.
Marta Bosilj ob tem dodaja: “Začeli smo veselo, z veliko željo, da se v novem šolskem letu čim več naučimo. Želim, da devetletka lepo zaživi, da bodo otroci zadovoljni, da se naši učitelji dobro potrudijo za šolo, pa čeprav je včasih težko, saj se mnogi vozijo od šole do šole. Želim tudi, da bi imeli otroci varne prevoze v šolo, predvsem pa, da bi imeli ob koncu leta čim boljši učni uspeh. Ostane naj dobro sodelovanje z občino Zavrč, skupaj pa si bomo prizadevali, da šoli Cirkulane in Zavrč postaneta dve enakovredni enoti v enem vzgojno-izobraževalnem zavodu."
SPROŠČEN POUK V 1. RAZREDU 9-LETKE
V 1. razredu devetletke sta ves čas prisotni vzgojiteljica in učiteljica, priprave na pouk delata skupaj in pouk je integriran, kar pomeni, da je pri vseh predmetih neopazen prehod iz enega predmeta v drugega. Dolžina šolske ure pri tem ni določena, prostor za učenje in igro pa je kot v nekakšni pravljici. Tako so povedali tudi mali šestletniki, ki že dober mesec pridno obiskujejo 1. razred 9-letne šole. Tega se sami bolj malo zavedajo, zato pa so toliko bolj zavzeti starši, ki od nove oblike pouka veliko pričakujejo. Največ ur tedensko se učijo slovenskega jezika, malo manj matematike in spoznavanja narave, malo telovadijo, prepevajo, se igrajo in likovno ustvarjajo.
Učiteljica Renata Hrnčič: “Zame je
KDO SO MALI ŠESTLETNIKI?
Matija Fajfar, Valentina Furjan, David Golc, Andrej Hohnjec, Anja Hrnčič, Sandra Juričinec, Dijana Kotolenko, Ana Mari Potočnik, Tamara Pungračič, Domen Sla-meršek, Barbara Veršič, Veronika Veselnik, Dejan Vidovič in Monika Zebec.
“V prvem razredu se imamo super,” pravijo završki devetletkarji
letošnje novo šolsko leto nekaj posebnega. Lepo smo uredili prostore za devetletkarje, na skupno delo in sodelovanje pa smo na šoli že tako navajeni, saj imamo že sedmo leto zapored opisno ocenjevanje. Z vzgojiteljico si delo porazdeliva, skupaj se pripravljava na pouk in dobro nama gre. Pri pouku je vse bolj sproščeno, nobenega napora ni čutiti in dosti lažje je za otroke, ki so morali prej v enem šolskem letu spoznati 100 črk.” Vzgojiteljica Erna Friščič : “Vesela sem, da sodelujem v programu devetletke. Z učiteljico Renato ves čas delava skupaj, na tak način se tudi lažje posvetiva prav vsakemu od 14 otrok v razredu. Otroci so videti navdušeni in radi prihajajo k pouku; upamo, da bodo ob koncu leta zadovoljni tudi straši.”
TM
Šola Zavrč je stara štiri leta, rojstni dan pa so praznovali v siju Jesenske mavrice
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE ZAVRČ
Aktivnosti ob začetku šolskega leta
Otroci ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa in so pogosto žrtve nesreč z najtežjimi posledicami. V skrb za njihovo večjo varnost se je ob začetku šolskega leta aktivno vključil tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Zavrč.
Na njegovi zadnji seji, kije bila dne 30. avgusta, je predsednik Franc KELC seznanil člane, da sklepi, sprejeti na
prejšnji seji, in sicer postavitev prometnih znakov “OTROCI NA CESTI” ter označitev avtobusnih postajališč, niso realizirani. Dogovorjeno je bilo, da se občinskemu svetu ponovno predlaga nabava opozorilnih tabel, kar bo pripomoglo k večji varnosti otrok na cesti, označitev avtobusnih postajališč pa bodo opravili člani SPVCP Na seji je bil sprejet tudi sklep, da se v varovanje otrok na poti iz šole v času od 4. do 15. septembra vključijo starši in sorodniki učencev. Za varnost otrok
na poti iz šole so v navedenem času skrbeli Franc VAUPOTIČ, Karel ŽNIDARIČ, Adolf M1SLOVIČ, Rajko MISLOVIČ, Jožef TEŽAK, Anton TRANČAR, Ivan BRATUŠA in Ivan PRAVDIČ.
13. septembra so člani SPVCP poskrbeli tudi za postavitev tabel za označitev avtobusnih postajališč na regionalni cesti Drenovec - Zavrč in lokalni cesti Gori-čak - Turški Vrh. Pri postavitvi so sodelovali predsednik SPVCP Franc KELC ter člana Janko LORBEK, vodja policijskega okoliša, in Zvonko TEŽAK, član občinskega sveta. Pri tem je sodeloval s svojimi strojnimi storitvami Stanko KRI-STOVIČ iz Turškega Vrha.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Zavrč se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri varovanju otrok na poti iz šole, ter gospodu Stanku KR1STOV1ČU za nudenje strojnih storitev pri postavljanju tabel za označitev avtobusnih postajališč.
SPVCP OBČINE ZAVRČ
PRAVILEN ODGOVOR
“No, Luka,” vpraša učitelj, “kateri dve besedi učenci v šoli najpogosteje uporabljajo?”
“Ne vem, gospod učitelj.” “Pravilno.”
PREVENTIVNE AKTIVNOSTI POLICIJE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Tako kot vsako leto smo policisti tudi letos ob začetku šolskega leta dali velik poudarek varnosti otrok. Kljub veliki aktivnosti v tej smeri je število otrok, udeleženih v prometnih nesrečah, še vedno preveliko. Za zajezitev tovrstne problematike smo pred začetkom šolskega leta in v prvih dneh pouka izvajali več preventivnih aktivnosti.
Pregledali smo stanje cestnoprometne signalizacije v bližini osnovne šole ter o ugotovitvah obvestili lokalno skupnost in vzdrževalca cest. Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Zavrč smo predlagali sklic seje, na kateri smo se dogovorili o preventivnih aktivnostih za večjo varnost otrok na poti v šolo in iz nje. Z vodstvom OS Zavrč smo pregledali načrt varnih poti v šolo ter izvedli predavanje o varnosti v cestnem prometu za učence od prvega do četrtega razreda . Poostreno smo nadzirali promet na območju in v bližini osnovne šole s poudarkom ugotavljanja kršitev cestnoprometnih predpisov vseh udeležencev v cestnem prometu. Od 4. do 15. septembra smo varovali otroke na poti v šolo, skrbeli za varno prečkanje ceste ter varno vstopanje in izstopanje iz avtobusov. 9. septembra smo spremljali učence prvih razredov na poti od šole do avtobusnega postajališča ter praktično prikazali hojo po cesti in način prečkanja ceste.
Ugotavljali smo opremljenost otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi med hojo po cesti, brezhibnost in opremljenost koles in koles z motorjem, s katerimi se otroci vozijo v šolo. Nadzirali smo prevoze otrok, pravilno označitev avtobusov ter upoštevanje teh oznak s strani drugih udeležencev v prometu.
Tovrstne aktivnosti za zagotovitev varnosti bomo nadaljevali vse leto.
Želimo, da se pridružite prizadevanjem za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, še posebej pa otrok in starejših. Z drobnimi vsakodnevnimi pozornostmi, skrbjo, strpnostjo in prijaznostjo lahko naredimo za varnost veliko.
JANKO LORBEK, vodja policijskega okoliša
POSTAJA MEJNE POLICIJE ZAVRČ
Policisti na mejnem prehodu in terenu
Organiziranost Postaje mejne policije Zavrč (PMP) je zanimiva, saj deluje kar na dveh lokacijah, njen uradni sedež pa je še vedno v Gorišnici. Vprašali boste zakaj. Preprosto zato, pravijo na policiji, ker ni denarja za nove prostore. Pa bi jih bilo treba nujno urediti na samem mejnem prehodu. Že v nazivu postaje je povedano, da se policisti v prvi vrsti ukvarjajo z mejnimi zadevami, vendar so v bistvu še vedno splošna policijska postaja, ki deluje pod okriljem Policijske uprave Maribor in bdi nad varovanjem meje z republiko Hrvaško. Postajo vodi predstavnica nežnejšega spola -nižja inšpektorica Otilija Medved, ki si je v policijski službi nabrala veliko izkušenj in pri delu s sodelavci ji je to v veliko pomoč.
Postajo mejne policije Zavrč koman-dirka Otilija Medved predstavlja takole:
“Delujemo na dveh lokacijah: na mejnem prehodu in v Gorišnici, kje imamo sedež vodstvo postaje in policisti, ki delajo na terenu. To je velik problem, tako finančni kot tudi časovni. V glavnem	se
ukvarjamo z mejnimi zadevami, zraven pa pokrivamo vsa področja dela kot katera druga splošna policijska postaja. Ukvarjamo se s kriminaliteto, javnim redom in mirom ter prometno varnostjo.
Na mejnem prehodu delamo v dveh izmenah, v posamezni izmeni pa je toliko policistov, kot zahtevajo vsakokratne varnostne razmere: nekoliko več ob nekaterih praznikih, v turistični sezoni ... Takrat se nam promet nekoliko poveča. Na mejnem prehodu opravljamo različne naloge, ker pa smo na vstopu v republiko Slovenijo, je potrebno paziti na vse nepravilnosti, ki bi lahko v notranjosti države pripeljale do kaznivih dejanj, umorov in ropov. Naša pozornost je usmerjena v odkrivanje orožja, mamil, bistvena naloga pa je, da ugotavljamo pogoje za vstop.
Če pogledam letošnje podatke o delu PMP v primerjavi z lanskimi, moram reči, da smo dokaj dobro delali, vendar enota nikoli ne doseže vseh ciljev, ne more realizirati vsega, kar si na začetku leta zada. S ponosom lahko povem, da smo na področju nadziranja kriminalitete zelo uspešno delovali lani in letos, saj smo lani preiskali dobrih 71 odstotkov kaznivih dejanj, letos v prvem polletju pa že dobrih 73 odstotkov. Uspešni smo bili tudi na področju prometne varnosti. Do kršitev javnega reda in miru prihaja večinoma v domačem okolju. Osebno in skupaj s pomočnikom iščem vzroke za to, ugotavljam pa, da do kršitev prihaja zaradi nerazumevanja v družinah, preveč popitega alkohola, žal pa je ob takih intervencijah ugotovljeno, da najbolj trpijo otroci. Zavzemam se, da o takih stvareh sporočamo naprej pristojnim službam, v večini primerov centru za socialno delo.
Tudi na področju mejnih zadev lahko povem, da smo zelo dobro obvladovali mejno situacijo; veliko oseb, ki niso izpolnjevale pogojev za vstop v našo državo,
Komandirka Otilija Medved
smo zavrnili. Naši policisti so odkrili kar nekaj ponarejenih potnih listin, kar precej vozil pa smo zavrnili zaradi tehničnih pomanjkljivosti. Če primerjam lanske in letošnje podatek, lahko povem, da tudi letos dobro delamo in dosegamo zastavljene in želene cilje.”
LJUDJE POTREBUJEJO VODJO POLICIJSKEGA OKOLIŠA
V juniju je završka komandirka Otilija Medved načrte in cilje PMP Zavrč predstavila na seji občinskega sveta v Zavrču, kjer je dejala, da si bodo policisti prizadevali izboljšati stanje in kvaliteto razmer na območju obeh občin, potrudili se bodo, da bo vodja policijskega okoliša dobil še več veljave, in izvedli naloge, ki so potrebne za vstop v EU. Po besedah komandirke se bodo vsi skupaj na policijski postaji trudili, da bodo občani v obeh občinah lahko mirno živeli, ob tem pa bodo vzdrževali takšno varnost, da bodo ljudje nemoteno živeli v svojem kraju.
“Velik poudarek bo na sodelovanju z ljudmi, ki živijo ob meji, kajti zavedamo se, da vsaka informacija, ki prihaja od občanov, pozitivno odmeva v naši enoti, kajti potem lahko lažje uresničujemo svoje delo. Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, prispevali k temu, da so naše trenutne varnostne razmere take, kot kažejo podatki. Pomembno vlogo imata oba vodja policijskega okoliša za Zavrč in Gorišnico, njuno delo pa ocenjujem za zelo dobro. Poudarek je pri njunem delu na preventivi, ocenjujem pa, da sta oba vodja policijskega okoliša cenjena v svojih okoliših in ju ljudje potrebuje, svoje delo pa opravljata zelo profesionalno.”
KAKO POLICIJSKO DELO NA POSAMEZNIH PODROČJIH OCENJUJETA POMOČNIKA S. ŠTERBAL IN F. POLIČ
Silvo Sterbal, pomočnik komandirke za zagotavljanje prometne varnosti in javnega reda in miru:
“Na področju prometne varnosti se je glede prometnih nesreč stanje nekoliko poslabšalo. Lani smo obravnavali 53 prometnih nesreč, letos pa že 45. Nekoliko slabše kažejo tudi podatki o posledicah prometnih nesreč, saj smo letos že obravnavali dve prometni nesreči s smrtnim izidom, lani pa ni bilo nobene, imamo pa tudi nekaj več telesno poškodovanih udeležencev v prometu. Kot najpogostejši vzrok prometnih nesreč na našem območju izstopa nepravilna stran in smer vožnje, sledita hitrost in premajhna varnostna razdalja, drugi vzroki pa so enakomerno porazdeljeni.
Pri pregledu kršitev javnega reda in miru opažamo porast števila kršitev v prvem polletju letos v primerjavi z lanskim podatkom, največ na področju zakona o tujcih; po zakonu o prekrških zoper javni red in mir je stanje podobno lanskemu, velik porast pa je tudi na področju zakona o orožju. Najpogostejše kršitve javnega reda in miru, ki jih opažamo, so pretep, žaljivo vedenje in prepiri v družinah.
Če na splošno ocenim varnost na območju naše postaje, lahko s prepričanjem rečem, da je stanje dokaj dobro, tudi v prometni varnosti lahko tako trdim. In še to: čeprav smo ravno v času trgatve, policisti ne opažamo porasta števila vinjenih udeležencev v prometu, kar je dober znak.”
Franc Polič, pomočnik komandirke za mejne zadeve
in tujce ter kriminaliteto:
“Če pogledam podatek o kriminaliteti v prvem polletju letos za našo postajo, naj povem, da smo obravnavali skupaj 72 kaznivih dejanj, lani 52; od tega smo 44 primerov zaključili s kazensko ovadbo, 28 zadev pa kot poročilo na okrožno tožilstvo na Ptuju. V raziskanosti smo z dobrimi 72 odstotki raziskanih primerov precej nad državnim povprečjem in tudi nad povprečjem, ki ga imajo druge enote v Policijski upravi Maribor. Največ kaznivih dejanj, ki smo jih obravnavali, je bilo zoper premoženje: največ je bilo tatvin in prikrivanja, goljufij, obravnavali smo tudi precej kaznivih dejanj ponarejanja listin, kar odkrivamo na mejnem prehodu v Zavrču. Zanimiv je tudi pregled mladoletniške kriminalitete.
Skozi mejni prehod Zavrč je v prvem polletju 2000 potovalo skupaj 1,105.839 potnikov, nekoliko več kot lani, sicer pa ugotavljamo, da je v jesenskih mesecih tovorni promet pora-stel za 30 odstotkov. Velike težave nam povzročajo ilegalni prestopi državne meje, teh smo v zadnjih mesecih ugotovili precej. Pokrivamo 24 kilometrov zelene meje, do meje s Podlehnikom, na tej relaciji imamo tudi dva mejna prehoda, Meje in Drenovec, kjer smo prisotni redno in večkrat s poostrenimi kontrolami. V prvih šestih mesecih letos je bilo 119 ilegalnih prestopov; na prvem mestu so državljani Hrvaške, sledijo pa jim Iranci, Slovenci, Romuni, Turki, Bosanci ...”
TM
NOVE PRILOŽNOSTNE ZNAMKE
Stare vinske trte na znamkah
Najprijetnejšemu opravilu vinogradnikov, trgatvi, se je Pošta Slovenije letos pridružila z izdajo štirih priložnostnih znamk s starimi vinskimi trtami. S pomočjo strokovnjakov so izmed številnih starih sort izbrali vinske trte, ki dajejo poseben pečat nekaterim tradicionalnim vinom, in pri tem upoštevali vse tri slovenske vinorodne rajone.
Na znamkah boste našli rumeni plaveč, ki je najbolj razširjen na Bizeljskem, ranfol, eno izmed najstarejših sort, razširjeno predvsem v Halozah (najdete jo tudi v haložanu), in žametovko, staro sorto z Dolenjske.
Pri tokratni poletno-jesenski izdaji poštnih znamk sta ob 100-letnici rojstva slikarja Toneta Kralja izšli tudi dve znamki: motiva Avtoportret in nevihta ter Avtoportret in Judita.
TM
ZAVRŠKI GASILCI POMAGALI OBČANOM V SUŠNIH DNEH
Brez vode skoraj 120 gospodinjstev
Suša letošnjega poletja je za sabo pustila precej posledic, težave pa je sušno obdobje povzročalo tudi občanom završke občine, ki so ostali tako rekoč brez pitne vode. Hudo je bilo v skoraj 120 gospodinjstvih; na pomoč jim je priskočila občina, ki bo krila del stroškov za prevoz pitne vode, za kar so dober mesec in pol skrbeli člani PGD Zavrč.
Poveljnik završkih gasilcev Branko Skok je povedal, da so vodo vozili vsak popoldan in tudi v večernih urah, v samo štirinajstih dneh pa se je zvozili blizu 120.000 litrov. Potrebovali so jo v skoraj vseh naseljih v občini (tam, kjer še nimajo mestnega vodovoda), oskr- S cisterno so završki gasilci pripeljali vodo tudi v najodročnejše bovali pa so občane v Turškem Vrhu, konce občine
Cisterno je bilo treba večkrat napolniti tudi pri Srečku Koto-lenku v Goričaku
MOŽ BREZ KOLESA
Ko je bilo konec maše, pride možakar iz cerkve k ograji in vpije: “Zopet bom hodil ... Zopet bom hodil.”
“Kaj ste bili prej hromi,” ga sprašujejo verniki.
“Ne, ne, kolo so mi ukradli.”
Korenjaku, Goričaku, delu naselja Drenovec in povsod tam, kjer so studenci popolnoma usahnili. Nekoliko drugače je v nekaterih družinah, ki so se prik-
ljučile na novozgrajeni vodovodi sistem, pa tudi sušnega obdobja je, hvala bogu, konec.
TM
ŠPORTNA TEKMOVANJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
LOVSKA DRUŽINA ZAVRČ /
Strelsko trap tekmovanje
V počastitev občinskega praznika je Lovska družina Zavrč dne 24. septembra organizirala streljanje v disciplini TRAP Povabljeni sta bili sosednji lovski družini Cirkulane in sv. Hubert iz Cestice.
Moštveni zmagovalec v streljanju je bila Lovska družina Zavrč, drugo mesto je osvojila Lovska družina Cirkulane, tretje pa Lovska družina sv. Huberta iz Cestice.
Med posameznik se je pomerilo kar petindvajset lovcev, najbolje pa se je uvrstil Franc JUNGER, drugo mesto je osvojil Emil KRALJ in tretje Branko VIDOVIČ.
ŠPORTNO DRUŠTVO ZAVRČ / Šahovski turnir
Enako kot lovska družina je v počastitev občinskega praznika tudi Športno društvo Zavrč organiziralo šahovsko tekmovanje. Potekalo je 23. septembra na turistični kmetiji Švabovo. Udeležilo se ga je rekordnih trideset igralcev.
Moštveni zmagovalec je bilo Športno društvo Zavrč, drugo mesto je dosegla šahovska sekcija SPUHLJA in tretje šahovska sekcija MARKOVCI.
Med posamezniki je prvo mesto dosegel Dušan MAJCENOVIČ, drugo Marko KOROŠEC iz Ptuja in tretje Konrad HORVAT, prav tako iz Ptuja.
Za dosežene rezultate jim iskreno čestitamo.
ŠPORTNO DRUŠTVO ZAVRČ V OBDOBJU OD SEPTEMBRA 1999 DO
OBČINSKEGA PRAZNIKA 2000
Športno društvo Zavrč šteje v letu 2000 okrog 60 članov. Vzrok za večje število je v prvi vrsti vestno in marljivo delo članov društva, ki so vsa minula leta vztrajali pri ohranitvi in dvigu športne kulture v Zavrču. Predsednik društva je Slavko Pravdič, podpredsednik Dušan Rojko, blagajnik Roman Belšak, tajnik Mičo Friščič, vodja nogometne sekcije je Robert Vuzem, košarkarske Danijel Pongrac, smučarske Franc Hameršak, namiznoteniške Mičo Friščič in šahovske Martin Majcenovič.
Športno društvo Zavrč šteje enajst sekcij, od katerih je pet aktivnih, ostalih šest pa je zaradi finančnih nezmožnosti neaktivnih. Najaktivnejša je nogometna sekcija, kjer imamo v Medobčinski nogometni zvezi Ptuj registrirano člansko ekipo in ekipo pionirjev do 12 let (U-12). Članska ekipa nastopa v 2. ligi MNZ Ptuj in ima registriranih 25 članov, medtem ko ima pionirska ekipa U-12 14 članov. V minuli tekmovalni sezoni 1999/2000 je članska ekipa v konkurenci 11 ekip osvojila 8. mesto, in kar je potrebno posebej poudariti, 1. mesto za fair play, za kar je bila nagrajena od MNZ Ptuj.
ŠD Zavrč je za 1. maj organiziralo tradicionalni prvomajski nogometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe veteranov Zavrč, članov prve ekipe Zavrča, ekipa Bukovcev in ekipa iz sosednjega Babinca. Prvo mesto je osvojila članska ekipa Zavrča, ki je v finalu premagala Babinec po streljanju enajstmetrovk. Nogometna sekcija je konec julija organizirala tudi turnir v malem nogometu na asfaltnem igrišču pri šoli, v začetku avgusta pa pomagala pri organizaciji turnirja v Gorenjskem Vrhu.
19. avgusta se je začela nova tekmovalna sezona, ko je ekipa Zavrča v pokalni tekmi gostila ekipo Podvincev in jo visoko porazila s 5:1. 26. avgusta pa se je začelo tudi prvenstvo. V 1. krogu je Zavrč doma gostil ekipo Tržca in jo premagal z 1:0. V 2. krogu, 3. septembra, je NK Zavrč gostoval v Lovrencu na Dravskem polju in iztržil ugodnih 1:1, v 3. krogu, ki je bilo na sporedu 9. septembra, pa so nogometaši Zavrča doma premagali Spodnjo Polskavo s 5:2.
Eden večjih uspehov v zgodovini nogo-
metnega kluba Zavrč se je zgodil v sredo, 13. septembra, ko so završki nogometaši pred žal maloštevilnimi navijači na svojem igrišču več kot presenetljivo premagali vodilno ekipo 3. slovenske lige sever, ekipo Ptuja, z 2:0. To je gotovo velik uspeh, saj je bila to tekma osmine finala pokala. 17. septembra je Zavrč gostoval v Leskovcu in odigral tekmo 4. kroga. Naši nogometaši so bili po zelo bledi predstavi poraženi z 2:0, kar je glede na prejšnje zelo dobre predstave veliko presenečenje. Očitno jih je malo uspavala senzacionalna zmaga proti Ptuju.
Pionirska ekipa U-12 je odigrala prvo tekmo 4. septembra v Dornavi in visoko izgubila. Visoko so mladi talenti Zavrča izgubili tudi proti Aluminiju.
Poleg nogometne so aktivne še druge sekcije. Smučarska sekcija je februarja organizirala veleslalomsko tekmo na Borlu, kjer je prvo mesto zavzel član našega društva Dušan Juričinec. Šahovska sekcija pripravlja za občinski praznik na Švabovem turnir v šahu, medtem ko namiznoteniška sekcija namerava organizirati turnir do konca tekočega leta.
Kot nova se pojavlja v društvu tudi košarkarska sekcija, ki je začela s svojimi nastopi v sezoni 1999/2000 v Medobčinski rekreacijski ligi.
Člani športnega društva smo zelo aktivni tudi pri različnih delovnih akcijah, ki jih je bilo od prejšnjega občinskega praznika kar nekaj. Seznam najpomembnejših del in investicij je naslednji: dela in investicije na športnem objektu pri nogometnem igrišču, ob igrišču in na igrišču.
V športnem objektu smo uredili vodovodno napeljavo, kupili in položili keramične ploščice, kupili in montirali plinski grelnik vode, izdelali in montirali leseno ograjo in dogradili betonsko teraso dimenzije 8 x 6m.
Ob igrišču smo betonirali most, izkopali kanale, postavili delno drenažo ob igrišču, delno postavili mrežne ograje ob potoku in kupili ter postavili mrežne ograje za golom.
Veliko prostovoljnega dela je bilo opravljeno tudi ob igrišču in na sami igralni površini. Na igrišče smo navozili zemljo in razširili igralno površino, posadili travo na novi površini ob igrišču. V prihodnje nameravamo še postaviti reklamne table naših sponzorjev, kupili pa smo tudi hla-
dilno napravo za pijačo.
In kako se športno društvo financira? Najpomembnejši vir dohodka so namenska sredstva iz občinskega proračuna, kjer dobivamo vsak mesec po 33.000 SIT. Občina je financirala tudi nekatera dela na športni infrastrukturi, za kar se ji še posebej zahvaljujemo. Hkrati ugotavljamo, da bi bila sredstva iz občine dovolj kvečjemu za stroške v tekoči sezoni, saj nas najbolj bremeni plačilo sodnikov na nogometnih tekmah. Za dodatne investicije pa občina velikokrat nima dovolj posluha. Ostale vire dohodka predstavljajo sredstva donatorjev (25.000 SIT za reklamni pano), do konca tekočega leta pa nam bo podjetje Paam avto nakazalo 100.000 SIT. Tretji vir dohodka je plačilo članarine naših članov.
Cilji Športnega društva Zavrč za prihajajoče obdobje so naslednji:
-	dokončanje tekmovalne sezone nogometašev v članski in pionirski konkurenci (U-12),
-	razširitev igralne površine na celotno travnato površino,
-	organizacija turnirja v namiznem tenisu,
-	začetek druge sezone v košarkarski rekreacijski ligi,
-	organizacija šahovskega turnirja ob občinskem prazniku,
-	postavitev reklamnih panojev sponzorjev ob igrišču,
-	slavnostna prireditev ob zaključku leta.
Ob koncu velja omeniti, daje Športno društvo Zavrč decembra 1999 praznovalo svojo 30. obletnico. Ob tej priložnosti je bila slavnostna prireditev v kinodvorani Zavrč. Konec januarja smo imeli tudi skupščino društva, kjer smo tudi potrdili nov grb.
Kakšne so naše želje v prihodnosti? Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri našem udejstvovanju, hkrati pa pozivamo naše člane, da se čim bolj aktivno vključujejo v delo našega društva, občino Zavrč in sponzorje pa prosimo, da nam še v prihodnje prisluhnejo vsaj pri delu naših želja, ki so vezani predvsem na dograditev infrastrukture na športnem objektu, ob igrišču ter na sami travnati površini.
Podpredsednik ŠD Zavrč: Dušan Rojko
ZAVRČ / SREČANJE ABRAHAMOVCEV IN ABRAHAMK
Spomini so še živi...
Drugega septembra je bilo na turistično-vinogradniški kmetiji Pungračič srečanje 50-letnikov občine Zavrč. Pobudnik za njihovo srečanje je bil Franc Petrovič z Belskega Vrha, ki že dolga leta živi v Nemčiji in se je želel srečati s
svojo generacijo, organizatorki srečanja pa sta bili Pepika Tetičkovič in Trezika Majcenovič.
S svojim obiskom je zbrane počastil tudi župan Miran Vuk, ter se kar nekaj časa zadržal v prijetni družbi abrahamk in abrahamov.
Generacija sedanjih 50-letnikov resda ni okusila vojne, a so bila leta, ko so se rodili in odraščali, zares revna, zlasti v Halozah. Ni jih čakalo vsak dan sveže mleko, sveži kruh, pač pa imajo v spominu še ameriško mleko v prahu, ameriške kekse, margarino in ribje olje. Svojim otrokom zvečine ne morejo pokazati svojih fotografij iz prvih let življenja, saj jih večina nima nobene fotografije iz leta 1950; niti vsi starši niso imeli poročne fotografije. So tudi generacija, ki je po 6. razredu osnovne šole v Zavrču ostala tako rekoč na cesti, saj so se v 7. razred razkropili v Cirkulanah, na Ptuju, v Gorišnici, Veliki Nedelji, Mariboru, kakor je kdo vedel in mogel. Ostajajo jim spomini na petrolejke v domovih, na dolge poti v šolo, zlasti pozimi v visokem snegu, na bose noge ali visoke gumijaste škornje, na zavezane rute, na izredno skromnost in varčnost v šoli in doma, ki ostaja zakoreninjena v vsem njihovem bivanju.
“V novem, tretjem tisočletju si želimo, da bi bili koristni za družbo in družino, a da bi si lahko oddahnili, ko bomo utrujeni od življenjskih skrbi. In da bi se čez pet let spet srečali!” so si rekli ob slovesu.
Trezika Majcenovič, Foto: Langerholc
OBVESTILO
Starše predšolskih otrok, ki bodo leta 2001 vključeni v vrtec, želimo spomniti, da je potrebno glede na določila Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. list RS, št. 44/96, 1/98 in 84/98) do 15. novembra 2000 oddati vloge za znižano plačilo vrtca.
1.	Vlogo je potrebno vložiti na sedežu občine, kjer imata vlagatelj(ica) in predšolski otrok stalno prebivališče, ne glede na to, kje otrok obiskuje vrtec.
2.	Glede na status staršev in morebitnih drugih polnoletnih družinskih članov je k vlogi potrebno priložiti naslednje dokumente:
-	za starše in druoe družinske člane - zavezance za plačilo dohodnine, ki so bili v delovnem razmerju neprekinjeno vse leto 1999:
*	odločbo davčnega urada o odmeri dohodnine za leto 1999,
*	odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti (velja za zasebnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig);
-	za starše in druoe družinske člane -zavezance za plačilo dohodnine, katerih zaposlitev v letu 1999 ni trajala polnih
12 mesecev:
*	potrdilo delodajalca o višini BRUTO plače za zadnje 3 mesece pred vložitvijo vloge za znižano plačilo vrtca,
*	obvestilo - potrdilo o višini katastrskega dohodka v letu 1999 (potrditi na vlogi!);
-	za starše in druoe družinske člane, ki so brezposelni:
*	potrdilo Republiškega zavoda za zaposlovanje o brezposelnosti, in če gre za upravičenost do denarnega nadomestila, čas prejemanja nadomestila in bruto znesek,
*	odločbo pristojnega centra za socialno delo, če gre za upravičenost do denarnega dodatka (navedba obdobja upravičenosti);
-	za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov:
*	ustrezni dokument o njihovem statusu;
-	za samohranilke(ce);
*	dokazilo o preživnini, do katere so upravičeni družinski člani, in o zadnji višini pripadajoče preživnine (opomba: preživnina se v dohodek ne upošteva le v primeru, ko vlagatelj zahtevka dokaže, da je upravičenec ne prejema in da je za njeno izterjavo uveljavil razpoložljive pravne možnosti) oziroma
*	dokazilo o pokojnini, do katere so upravičeni otroci po smrti staršev.
3.	Starši, ki vloge za znižano plačilo vrtca ne bodo oddali, bodo plačevali polno oskrbnino, to je 80% ekonomske cene programa, ki ga obiskuje otrok.
Polna oskrbnina bo določena tudi staršem, ki vlogi ne bodo priložili zahtevanih dokazil, in tistim, za katere bo ugotovljeno, da so v vlogi navajali napačne podatke.
4.	Do oprostitve plačila vrtca so upravičeni le starši, ki prejemajo denarni dodatek po zakonu o socialnem varstvu in to dokažejo z odločbo centra za socialno delo.
Oprostitev plačila vrtca je začasna in velja za čas trajanja upravičenosti do denarnega dodatka.
Vloge za znižano plačilo vrtca bomo pričeli zbirati v ponedeljek, 16. oktobra 2000.
Vloge je mogoče posredovati:
-	osebno v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek med 8.00 in 12. uro, ob sredah še med 15.00 in 17.00 uro v tajništvu občinske uprave);
-	priporočeno po pošti na naslov: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč
Občinska uprava
PESTRO DOGAJANJE OB ČETRTEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Stoletja čisto vino, zdaj še čista voda
V zadnjih septembrskih dneh je v občini Zavrč vladalo praznično vzdušje. Četrti občinski praznik in nove pridobitve so bile dovolj za praznovanje in veselje občanov na vseh koncih občine, še posebej pa v Korenjaku in Turškem Vrhu. Prireditev je bilo kar nekaj: srečali so se športniki, lovci in gasilci, v petek, 29. septembra, so na OS Zavrč praznovali dan šole, v soboto, 30. septembra, pa je bil osrednji dan 4. občinskega praznika. Najprej je bila svečana proslava s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj, tej so sledila odprtja novih pridobitev v komunalni infrastrukturi in na koncu je bilo še prijetno zaključno praznično srečanje vodilnih mož občine, gostov iz sosednjih in bližnjih občin ter domačinov.
Majhna občina velikih pridobitev bi dejali, bogata s pridnimi in zavzetimi občani, ki živijo sleherni dan z željo po napredku. Ob letošnjem, četrtem občinskem prazniku so se nekaterim velike življenjske želje izpolnile, saj so končno na haloške brege dobili pitno vodo, na katero so čakali precej desetletij. In splačalo se je.
Tudi župan Miran Vuk je razmišljal o pomenu novih pridobitev, v svojem osrednjem nagovoru pa je dejal: “Pono-
I sni smo na novo šolo v Zavrču, ki bo novim rodovom pomagala do znanja za prihodnost. Veseli smo novih pridobitev: vodovodnega sistema Zavrč - Turški | Vrh, katerega vrednost z vsemi priključki je 183 milijonov tolarjev, in veselimo se odprtja asfaltiranih cest, ki so občino stale 110 milijonov tolarjev. S tem želje in potrebe naših občanov še niso zaključene, veliko dela nas še čaka. Zavrčani smo imeli čisto vino že stoletja, sedaj | imamo še čisto vodo, to lahko s pono-| som povemo, modernizirane ceste pa Haložanom odpirajo cestne povezave v j svet. Ob letošnjem prazniku se veselim z vsemi Vami, dragi občani, ki ste veliko pripomogli k dobro in uspešno opravljenemu delu. V občini vse to gradimo za mlade.”
POSLEJ ASFALTNA CESTA V VINORODNI KORENJAK
Slavoloka v dolini naselja Korenjak ni bilo težko opaziti, prav pod njim pa so 30. septembra simbolično prerezali vrvico in odprli asfaltno cesto. Zadovoljne in nasmejane Korenjačane je bilo z veseljem gledati, kajti ob pomoči občine in izvajalcev del so storili še en korak v napredku tega malega haloškega naselja. Maks Trančar, ki je bil vodja gradbenega odbora, prav tako nisi skrival zadovoljstva ob opravljeni precej zahtevni ter dragi investiciji. Vendar splačalo se je, nam je povedal M. Trančar,
ob tem pa dodal, da bosta morda prav voda in asfaltna cesta v hrib pripeljala še kakega novega prebivalca, kdo ve. Samo varna naj bo cesta za vse, ki se bodo po njej vozili, je še dodala ena od Zavrčank. Dela na cesti v Korenjak (tudi v Turškem Vrhu) so izvajali delavci podjetja Asfalti, d.o.o., Ptuj, nadzorna na terenu sta bila Milan Pavlica in Anton Petrovič, investicijo pa so poleg občine kot sofinancerji podprli še občani sami.
Monika Trančar-Kokot iz Korenjaka 32 je na svečanosti povedala takole: “Gospod župan! Osnovnošolci, pa tudi vsi drugi otroci iz Korenjaka se veselimo te nove asfaltirane ceste. Naša pot
Monika Trančar-Kokot
v šolo bo odslej mnogo lažja in prijetnejša. Asfaltirana cesta je velika pridobitev za občino, posebno pa za vse na, ki živino v Korenjaku.. Zato se ob današnji otvoritvi ceste, ki predstavlja praznik za Korenjačane, tudi mi mlajši občani Korenjaka prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so
POSEBNA PRIZNANJA PLEMENITIM OBČANOM -DAROVALCEM KRVI
Štefan Težak, Viktorija Belšak, Franjo Kumek, Slavko Arnečič, Branko Težak, Terezija Zebec, Silvo Furman in Branko Ivančič so prejeli posebna priznanja Rdečega križa Slovenije za human prispevek, za pet- in večkrat darovano kri. Priznanja jim je podelila Vida Milunič, sekretarka območnega združenja RK na Ptuju.
Utrip iz kulturnega programa praznovanja
nam pomagali uresničiti našo večletno željo in potrebo, da se haloški otroci rešimo blatnih, kamnitih in prašnih cest. Hvala vsem, predvsem pa Vam, gospod župan, v imenu sedanjih in bodočih osnovnošolcev iz Korenjaka. Želimo Vam še veliko takih in podobnih pridobitev v razvoju naše občine Zavrč.”
Marjan Pongrac, direktor podjetja Asfalti, d.o.o., Ptuj: “Že lani smo asfaltirali nekatere ceste v občini, letos smo delo znova dobili na javnem natečaju. Dela na cesti v Korenjaku so trajala približno mesec dni, za nas pa je bila to tehnično zahtevnejša investicija. Na nekaterih ovinkih je bilo treba razširiti
Marjan Pongrac
cesto, urediti zaledne vode, sicer pa težav pri izvajanju del nismo imeli; lahko pa povem, da so nam bili domačini, predvsem Maks Trančar, v veliko pomoč. Del posega ob cesti so opravili sami, s tem pa se je izvedba malo pocenila. Delo na cesti v Turškem Vrhu je bilo dosti lažje, investicija pa je bila za nas izvajalca dokaj zanimiva. Delamo tudi v nekaterih drugih občinah: v Trnovski vasi, na Destrniku, v Juršincih, Slovenski Bistrici in Ormožu. V našem podjetju se zavedamo, da je konkurenca vedno hujša,
MAROLTOVE ZNAČKE PEVKAMA IN MUZIKANTU
V KUD Maksa Furjana so si posebna priznanja - Maroltove značke za dolgoletno delo in ohranjaje ljudskega pevskega izročila prislužili ljudski pevki Hedvika Mislovič in Minka Možina ter ljudski godec Ivan Bratuša. Maroltove značke jim je na občinski slovesnosti podelila Mateja Lešnik, strokovna sodelavka pri območni izpostavi Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj.
Odprtje ceste v Turški Vrh
vendar sta cena in kvaliteta edino merilo, po katerem se delo da dobiti. Do Zavrča pa čutim še nekaj več, zato smo tudi z velikim veseljem in odgovornostjo delali na obeh koncih občine, dela pa so sedaj tako rekoč končana.”
VODA - VIR ŽIVLJENJA, DA BO POT V PRIHODNOST LEPŠA
“Težko je povedati, kako zelo smo ponosni na novi pridobitvi. Velikokrat smo se srečevali s težavami, skupaj smo jih premagali in sedaj je že vse drugače. Nove pridobitve pomenijo normalno življenje v haloških hribih, so pa še več: dokaz , da imamo dobrega gospodarja občine. Želimo, da bi bilo še veliko takih pomembnih dogodkov v občini, s tem bo lepša naša skupna prihodnost,” je povedal Slavko Kokot, predsednik enega od gradbenih odborov v Turškem
Anica Kokot iz Turškega Vrha
Vrhu.
Domačinka Anica Kokot iz Turškega Vrha je bila na svečanosti deležna posebne pozornosti. Župan Miran Vuk se ji je zahvalil za zemljo, ki jo je darovala za izgradnjo vodohrana v Turškem Vrhu, in za njen precej velik denarni prispevek kljub skromni pokojnini. Kokotova je vodo nekoč nosila v puti, poslej bo drugače, je obljubila in povedala: “Vse to mi bo ostalo v lepem spomin, pa saj sem vodo “jako” rada nosila v puti, kajti če sem prinesla pet put vode, potem sem lahko šla na toplo peč. Zdaj sem vesela, da smo dobili vodovod, z velikim veseljem pa sem darovala tudi zemljo za gradnjo, saj bomo imeli vsi korist od tega - vodo, ki smo si jo tako zelo želeli.”
Tatjana Mohorko Fotografije: Rado Škrjanec
Farni župnik pri obnovljenem križu

Odprtje vodovoda
Vodilni možje občine Zavrč
Hk						
						
				*		
Cesta na drugi strani Turškega Vrha
“Veseli smo napredka”, pravijo prebivalci Korenjaka