Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 35.	Cena ednoga drobca 1 krona.	28. avgust 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za Večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Domovina je zgübila svojega Očo!
Vmro je i zakopan je Kralj Peter I. Karagjorgjevič.
Augusta 16. popoldne ob pol šestih je vnogotrpeči naš vladar, ustanovitelj naše lepe države, Jugoslavije, kraljevine Srbov, Horvatov i Slovencov, düšo püsto v Topčideri poleg Belgrada v 77 leti svoje starosti.
Leta 1903. se je iz Švice skoz Beč pelao v Belgrad, da zasede prestol po vmorjenom Aleksandri. Okoli jezero Jugoslovanov ga je tü pozdravilo z rečmi: Slava jugoslovenskomi kralji. I té pozdrav je bio proroküvanje, štero se je spunilo. Postao je kralj, prvi kralj zjedinjenih bratov Srbov, Horvatov i Slovencov. A prle, kak si je mogo djati to z tremi diamanti okinčano korono na glavo, je mogo nositi trenjavo korono. Domovino je zgübo. Poldrügi milijon vernih podanikov njemi je vničo svetovni boj, državo pa razrüšo, vužgao sovražnik. A on, ki je vso nesrečo cele domovine kak pregnanec skoz albanskih gor v tüjini noso v svojem srci, ne je obvüpao. V grčkoj zemlji je spravo vküp svoj mali šereg i ž njim po pomoči zaveznikov začeo napadati železno moč nemško i jo srečno tüdi zlomo. Zdaj se začne njegova slava. Horvati i Slovenci navdüšeno njemi idejo proti i se zdrüžijo pod njegovim žezlom z brati Srbi v ednoj njegovo kraljestvo. A dugo te sláve delavno ne mogo vživati, potrle so ga vnoge prestrano nevole i starost, vlegeo je. Posle njegovoga kraljestva je vodo sin, kralevič Aleksander, on je pa na. razvalinaj svojega junaškoga tela z hiši rim okom i močnim dühom bio njegov tanačnik. Zdaj se ločita. -Sin zasede prestol, oča vleže v grob. Mi pa stojimo, z ednim, ednako vernim srcom pri obema. Očo kralja našega i svojega očo po-jožimo v grob z j žalostjov svojega vernoga srca i ohránimo za vsikdar v njem njegovo ne-minljivo slavo v spomini, sini pa damo vernost i vdanost svojega podložniškoga srca. Slava Kralj! Petri! —Žíve! kralj Aleksander!
Življenje Petra I. Karagjorgjeviča.
Krao Peter se je naredo 29. juna 1. 1844. v Beogradi. Oča njemi je bio knez Aleksander Karagjorgjevič, sin Karagjorgja. Osnovne šole je pohaiao v Beogradi, nadaíjne v Žene ví i Parizi. Leta 1862. je primljen v glasovitno vojaško šolo v Sami Cyri, iz štere je prišo 1. .1864. kak francuški oficir. V francos-ko. — Pruškom boji se je borio kak francuzki legijonaš i je tű zavolo viteštva bio z rédom legije časti odlikovan. Naj reši naime francuško zastavo pred Nemci, je skočo ž njov v zimi v teko Loise i srečno priplavao prek, dobo je pa protin, šteroga se do smrti ne mogo rešiti. V Bosni se borio za naše ljüdi proti Törkom. L. 1883. se je oženo z hčerkov Nikolaja vojvode Črnogorskoga, z Zorko. Z toga zakona se rodila 1. 1884. knezinja Jelena,. 1. 1887. princ Jürij i 1. 1889. princ Aleksander. Žena je Vmrla 1. 1890. Po njenoj smrti se je odselo v Ženevo, gde je pisao knige i se spoznao z Pašičom/
L. 1903. so žarotniki vmorili kralja Aleksandra i Kraljico Drago, narodna skupština pa njega zvoliia za králja. Prišo je v Belgrad 11. juna. L. 1904. so ga koronah v Žiči z kronov, štero so zlejali z topa (štüka) njegovoga očé. L. 1911. i 1912. je obiskao Italijo i Francusko, i to leto začno boj proti Türkom, šteri je povekšao njegovo kraljestvo z Starov Srbijov i Makedonijov. L. 1914. njemi napove boj Austro-ogrska. Prisiljen ga mora sprejeti, Junaštvo njegovo vleče za sebov mali srbski šereg i zmaga kak kralj . vseh Jugoslovanov. L. 1918. dec. 1. je" zavolo betega kraljevsko vlast vložo na drügoga Sina Aleksandra. Zadržavam , trpo svoj teški beteg je v máloj, Skromno] vili na Topčideri. Na prvom nadstropji (štoki) je meo sobico, v njej prosto postel, en sto pa, edna mujvanca. To je bilo njegovo Pohištvo. Pred smrtjov je zmerom gledao na sina Jürja, — Aleksander ne je bio doma. V nedelo 14. je srce začelo teško dihanje, vmirajoč je oči meo zaprte, sin je poklekno k posteli i je molo skuze točeč, vojak je držo gorečo Svečo, vláda z predsednikom Pašičom pa tiho i genjeno stala pri posteli, doktor je pa držao kralja za roko i šteo kelko bije žila. Ob pol šestih javi, da se je kralj preselo v večnost. Položili so ga v hrastovo z olovom obdano jezero kil teško trugo, dühovnik! so celo noč. kre njega molili, Sina Aleksandra pa Vlada brzojavim obvestila v Parizi, da je oča mrtev. Telo so balzamirali i prenesli v Beograd v Saborsko cerkev, Odked so je1 pokopali 22. v pondelek v Topoli v drüžinsko} rakvi (grufti) v Kraljevskoj cerkvi na Cplanci. Naj v miri počiva!
2
NOVINE
1921. 28. aug.
Komisija za meje. — Pazimo, da nas ne vkanijo dobičkarje!
V Varaždin je dospela komisija, štera bo delala meje med našov državov i Madjarskov pa N. Austrijov gor pri Sv. Jürji. Vogrsko odposlanstvo je tüdi tü. Začne se razgraničenje.
Naj ne bi nišče kakšim praznim senjam nasedo, opozarimo vse merodajne kroge na nekša poganjanja, štera so se vršila letos meseca januara na Rediči. To poganjanje je vodo Vizkeleti, bivši lendavski okrajni glavár (főszolgabiró). Prekmurje je pa zastopala občina D. Lendava. Pri tej pogajanjih, štera so se v prvoj vrsti vršila, da bi se odpro promet med našov i Madjarskov državov so prišle na guč tüdi meje. Vizkeleti je omeno, da bi Madjarska vláda rada dala našoj Monošter i ešče 10 kilometrov železnice od Monoštra do Ženavec, če bi naša D. Lendavo do Kapce popüstila Madjarskoj? Bili so ljüdjé, dobičkaželjni, ali nepremišljeni, ki so se toj ponüdbi veselili, ali naše slovensko ljüdstvo je včasi glasno za-ječalo, kak je to zvedilo.
Za kaj se ide tű? Odkrito povemo, to je navadna špekulácije, ide se za žep. Knez Eszterházi má do štirinajset jezero plügov zemlje tű, štera sega v najvekšoj večini ravno do Kapce. To zemljo so šteli špekulantje rešiti. Knez bi 2—3 milijone iz srpa rad dao agentom, če bi njemi mogli milijarde vredno imanje rešiti i spraviti nazaj pod madjarske. Tei agenti bi pa tüdi z teh milijončkov lejko gospostvo špilati pri Monoštri ali prek na Vogrskom. Samo za penez se ide tű, za nikaj drügo.
Pa bi nam resan dali Madjari 10 km. železnice ? Do Graca bi nam jo celo lejko dali, ar ije ne njihova, Ženavec naime dobi Austrija. Pa če bi nam jo zaistino dali, bi je ne bi meli,
ar v enom tjedni bi z te 10 km. duge železničke poti Nemci i Madjari šinje i švelare dolpobili i djali na svojo zemljo,, štera bi samo par stopajov bila od »naše obljübljene železnice." Tam je naime ravnica, železnica teče prek Rabe. Mi bi dobili nemški Monošter mesto Slov. Lendave, zgübili pa strategično meje i lendavsko Železnico i dobili brez vseh strategičnih mej 10 km.' poti, na šteroj so negda Šinje bile i z štere bi lejko točkah vlaki nemško—madjarskomi. Od 14 jezero plügov veieposestniške zemlje pa niti ne gučimo, deset Monoštrov bi te ne nadomestilo. Nišče naj ne šptkulèra za kože našo. Mi Prekmurci mamo Jedini pravo, da gučimo od naših mej, i mi ščemo té meje, štere so zdaj, ohraniti, Lendave nikak ne püstimo. Popravek mej Želemo nam na hasek, ne pa na kvár. Vse merodajne vojaške i civilne kroge Opominamo i prosimo, da Lendave ne püstijo. Da če Lendavo püstijo, je zgübljeno Prekmurje, brez Lendave naime nema pomena, da bi te kotek prek Müre slišo k Jugoslaviji. Mi se z naših Slovencov prek meje ne spozabimo i najdemo že priliko, da z mérnim potom za kakše gospodarske ugodnosti je dobimo.
Ar smo zvedli za špekulacijo, ka se. zato šče manifestératr 14 i 15 aug. za naše meje pri Monoštri, da bi se rešilo 14 jezero plügov Esterházijove zemlje i špekulantje zato dobili mastne dobičke, smo odpovedali vsi Prekmurci nameravani krščanski tábor i nej dopüstili, da bi što samo edno reč zazino od Monoštra. Najnesram-nejša laž je bila to, gda je nekak objavo v »Slovenci*', ka do g. dr. Slavič gučali od mej pri Monoštri. Oni od toga nikaj niti znaji neso. Pazimo meje pred špekulanti.
Demokratsko-sokolsko divjanje proti katoličanskomi dijaštvi v Spliti.
2. 3. in 4. avgusta je zborovalo Jug. kat. prosvetno drüštvo „Pavlinovič“ v Spliti. Splitski (nekrščanski) „Novi List“ je zborovalce pozdravo na sledeči način: Navada je, da se goste pozdravi in mi je pozdravljamo tak: Bodi prokleto — črno seme! Bojte prokleti, verni slugi i janičarji sovražnikov našega naroda: Rima, Dunaja, Karla in Franca Jožefa, Habsburga i čarne internacionale! Bojte prokleti — izrodki in poturice, krvniki i roparji našega naroda! Bojte prokleti čarni i dvoglavi Orli! Tak so pisali tisti lüdje proti kat. dijakom, šterim je nikaj ne za vero in k šte-
rim spada tüdi Sokol, kak mo to včasi vidili. Pa to še nikaj nebi bilo; naj le pišejo, če se tüdi raztrgajo od srda. Ali poslüšajte, ka drügoga šče znajo te lüdje. Tei demokratski fašisti so skoroj vsi meli sokolske znake, so letali po Spliti se i ta z avtomobili, meli so puške in so napadnoli kat. dijake: dvajset jih je bilo ranjenih. Večkrat so napadnoli semenišče, z grdimi rečmi so psüvali vdeležence zborovanja. — Tü imate jasen dokaz, Prekmurci, kak lažejo Sokoli i „Prekmurski Lažnik“, gda skoroj v vsakoj številki piše, kak verni so Sokoli, kak oni ne bantüjejo vere in drüge kršč. reči. Istina pa je: Sokoli so brezverska organizacija.
Naročte si Novine!
Orlovski tabor v Ptuji dne 31. jul. 1921.
Najbolje precizno izvajane so bile proste vaje (vaditeljske) i tüdi one za mednarodno tekmo v Štrasburgi od štrasburške vrste. Eden zamah, eden poklek, edno vzročenje: to je značilo izurjenost in izvežbanost naših prvih telovadcov. Ponosen sam bio proti samomi sebi, gda sam gledao tiste postave mišičastih rok z resnimi obrazi, šteri se neso obrnili z očmi ne na levo ne na pravo, nego so bili zamišljeni v svoje izvajanje. Jako so nas razveselili dečki s svojo telovadbo na orodji, štero je gledalo občinstvo z velikanskom zanimanjom in navdüšenjom. Naj si pridobijo na Francoskom med drügimi telovadci, če že ne prvo pa bar častno mesto: na pot ta in za srečno vrnitev pa njim zakričimo: Bog jih živi. (Zaborili so si prvo mesto naši Krščanski Orli na Francozkom. Op. Ur.)
Po telovadnom nastopi je meo predsednik O. Z. navdüšajoči govor na Orle, Orlice i vse občinstvo. Pozdravo je navzoče ljüdstvo v imeni Štajerskih Orlov g. Novak in za mesto Ptuj domači vladni komisar. \
Nazadnje se je nešteta množica podala na veselo zabávo v ljüdski vrt, šteri pa je bio za vse premali. Pri glasih Salezijanske in Orlovske godbe so se spevale narodne pesmi i vršilo „Kolo".
v Prekmurci, sledfijte" vzgledom 1 svojih bratov tostran Müre, Prebüdite se in začnite ustanavljanje telovadno odsekov. Što je vido manifestacijo v Ptuji.^ te nemre več mirno gledati, da v njegovom domačem kraji, v občini, ne bi bilo nikšega življenja. Na den, Prekmurci z zavestjov, da bo Zmagala tüdi pri nas krščansko orlovska miseo!
(Konec.)
Glasi.
Cerkvena vest. Veleč. g. Štefan Varga so premeščeni iz Táplánfa-szentlőrinca za kaplana v Dolnjo Lendava na mesto g. Herold Jožefa, ki idejo v Sombatheli za katehete.
Dr. Tina Čuš, gerent dolnjelendavske občine je po nalogi g. ministra kraleskoga namestnika prevzeo tüdi Vodstvo okrajnoga glavarstva ekspoziture v Dolnjoj Lendavi. Dozdajšnji namestnik okrajnoga glavara g. Kandrič pa ide na dopust zavolo betega.
Tišinski farniki se nam tožijo, ka so dvoje jako zamerili aug. 14. pri slavnosti. Prvo je, ka so nej prišli mil. püšpek, drügo pa, ka so v sobočkoj cerkvi čüli pri ranoj' meši vogrsko popevanje, gda bi lejko slovenski uradniki bili pri meši. — Odgovorimo, na 1. pritožbo to, ka so
3
NOVINE
1921. 28 aug.
mil. püšpek nikak ne mogli priti, kak popišemo. Na 2. je pa naš odgovor sledeči: Ne popevajo samo v Soboti vogrski, nego tüdi v drügih cerkvah kat. i evangeličanskih je vogrski jezik, šteri je zaistino ne potreben i je njegov namen samo madjarizacija. Zvün toga bodi povedano oziroma tanačivano to: kak so v Soboti vpelali vogrsko božo slüžbo na prošnjo vogrskih urednikov, tak naj vložijo prošnjo ali idejo sami v deputáciji pred g. vikara slovenski uradniki pa se njihovoj prošnji bo zadosta včinolo.
Ptuj. Našo proštijsko cerkev so potoma pohodili 12. avg. prekmurski romarje. Ar je te den naš g. organist ne bio doma, ne bi se mogla vršiti meša pred najsv. Oltarskim Svestvom, či ne bi nam bili prišli na pomoč ljübljeni prekmurski romarje. Radi so poslűhnoli našo prošnjo pa prevzeli popevanje pri dotičnoj sv. meši. Ljübko so doneli glasi naših romarov po prostornoj božjoj hiži; sv. pesmi v miloj prekmurščini so genole srca navzočih. Hvala Vam, ljübi nam romarje z lepoga Prekmurja. Ptujčanka.
Vsem županom dajo na znanje naš poslanec, naj v imeni svojih občin njim pošlejo zahteve, da se izvoz živine brez carine dovoli. Dokeč se pa ta prošnja ne reši, naj blagovoli carinarnica poslati po ednoga uradnika v Gederovce in na Cankovo na mejo, šteri bi tam kontrolirao živino. Živina i konji, šteri se ne bi nazáj Prignali iz mesečnih radgonskih senj, bi bili podvrženi carini; štera živina bi se pa nazaj prignala, bi bila prosta carine. Zahtevajte radgonske mesečne senje. — Protestirajte tüdi proti po-biranji dače na tobak, šteroga- smo lani sadili i že davno skadili. To je vendar nedopüstilo i državo poni-žajoče delo, da bi se tista dača pobirate, štera je odpüščena. Svedok za to so naš okrajni glavar, naš poslanec, g. Sever i drügi. Ravnatelj ta-bačne fabrike i Dr. Brejc, b. predsednik dež. vlade sta v to privolila.
Okrajno davčno oblastvo v M. Soboti opomína vse davkoplače-valce, da naj svoje davke redno Plačüjejo, ar se samo tak morejo ognoti velki stroškov, ki hodijo z opominanjom i tüdi zamüdnoga intereša, šteri je preci velki. Davki se na vsaki frtao leta morejo plačati naimre 1. febr., 1. maja, 1. augusta i 1. nov. Ne čakajte na Opomin, čeki, šteri se vam pošljejo valajo že za •Opomin.	,
Senja v Prosenjakovci. Pokrajinske uprava za Slovenijo v Ljubljani je dovolila občini Prosenjakovci pravico za vršitev 4 letnih živinskih i kramarskih senj. Ta senja bodo: dne 15. marca, 18. junija, 7. septembra i 28. novembra vsakše leto. Či na te šteri den bi spadnola nedela ali drügi svetek, se vrši senje na drügi delaven dén.
Aretirani iz Dolnje Lendave, ki so zapreti bili v Varaždini za voljo nekše špionaže, štera se je godila prek Vogrske meje, so izrcčeni civilnoj oblásti. Mariborsko okrožno sodišče de je sodilo, če so kaj krivi. Mislimo, da vsi bodo oproščeni, ár glavni krivec, Schrantz, ki je zrok bio celoga dela, je odskočo iz Varaždinska vojaške voze. G. Raffenšper-ger iz D. Lendave, g. Gjőri iz M. Sobote i Zag iz G. Lakoša, ár se je njihova nekrivičnost dokazala, so že na slobodo püščen!.
Vojaštvo, kak tüdi uradniki i vsi državni slüžabniki morejo zdaj na novo zaprisegnoti našemi novomi krali Aleksandri. Gospod glavar Lipovšek so se odpelali v Lublano, da tam prisego dol denejo i gda pridejo nazaj, bodo tű v Prekmurji zaprisegnoli vse drüge uradnike. Vojaštvo v D. Lendavi je prisego položilo že v četrtek 18. avgusta.
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča sam naj se prepriča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Kelko do smeli žgati kmetje odsehmao brezpolete. Jun. 17. je podpisao regent Aleksander sledečo odredbo: 1) Od žganice, Štero što trži mora plačati od sto litrov 80 koron trošarine i trgovec ešče carino, če jo z drügoga orsaga správi sem. 2) Ne plačajo trošarine, ki žgejo za sebe i svojo familijo. K familiji se računa tüdi držina i delavci, če pri vérti majo hrano i deca, štera je spunila 12 let. 3) Dovoli se brezplačno žganje za štiri kotrige z koščičastoga sáda kak na priliko (sliv ne pa trnol-jice,) vinski ali Sadni mošt grozdje, 72 vöri, od 4 do osem kotrig 144 vör, od 8 do 12 kotrig 225 vör, za 12 kotrig više 225 vör. 4) Iz sada pečkastoga (trnoljice, jagode, ribizli, jaboke itd.) za 4 kotrige 144 vör, za od 4 do 8 kotrig 288 vör, za od 8 do 12 kotrig 432 vör, za od 12 kotrig više 504 vör. 5) Za žganje iz preša-noga pečkastoga sada, (dinj i tikvi) se sme žgati brezplačno za 4 kotrige 216 vör, za od 4 do 8 kotrig 432 vör, za od 8 do 12 kotrig 648 vör, za od 12 više kotrig 756 vör. Žgati se sme dvakrat na leto.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti, naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Potne Izkaznice. Vsi Prekmurci, šteri na železnici kam v Jugoslavijo potüjete, si pri Vašem . župani preskrbite potno izkaznico, štero Vam more potrditi državna Policija v M. Soboti ali pa g namestnik okrajnoga glavara v Dolnjoj Lendavi. Če idete brez toga na železnico, se Vam zna zgoditi, kak se je dozdáj že večim zgodilo, da vas domo pošlejo i ne püstijo naprej pelati. Policija na železnici má jako ostra navodila.
Kak dugo bodo naši dečki mogli slüžiti pri soldakah? Po vojaskom zakoni, šteri zdaj pri nas vala, morejo slüžiti pri konjenik i kanor.ih v kadri dve leti. 14 mesecov slüžijo oni dijaki, šteri v ednom* leti neso napravili izpita (sküšnje) za re-zervnoga oficira, pa tüdi - oni pešaki, ki znajo dobro pisati i so tüdi dobri strela. 12 mesecov slüžijo dijaka, šteri že majo maturo i najstarejši sin rodbine, če rodbína má 3 sine. Prvom--jeni sin slüži le edno leto če, ga ne v rodbini sina, ki bi bio više 17 let star. Samo edno leto slüžijo tüdi oni, šterim je spomria vsa najbližanja rodbína, če so, herbali posestvo ali obrt i Plačüjejo na leto više 80 kron direktne porcije.
Pozdrave prekmurskim narodnim slavnostam je na zvezo županov brzojavno i pismeno bilo poslano:	1) od kraljeve vlada v
Belgradi i gospoda ministerskoga predsednika Nikola Pašiča, 2) od prezvišenoga gospoda püšpeka mariborskoga dr. Mih. Napotnika, 3) od prezvišenoga gospoda püšpeka ljublanskoga dr. Jegliča in püšpeka dr. Karlina, 4) od prezv. g. püšpeka dr. Premuša iz Zagreba, 5) od gospoda komandanta savske divizije iz Zagreba, 6) od bivšega gospoda ministerskoga predsednika Stojana Protiča, 7) od predsednika srbske zemljoradničke stranke Mih. Avramoviča i ešče od dosta drügih. Celih pozdravov, ki so jako lepi, ne moremo objaviti zavolo maloga prostora. Zahvalni smo vsem prijateljom Prekmurja, ki so se z nas v dnevah naših narodnih slavnostah spomenoli.
Znano je, ka so cene moškomi i ženskomi blagi jako spadnole. Pa itak se to v niednom štacuni tak ne pozna kak pri Sršeni v Lotmerki. Tam so zdaj za jako znižane cene dobili velike vnožine lepoga češkoga i angleškoga blaga i je za istino vredno, ka si vsakši prle kak kaj küpi pri Sršeni pogledne velikansko zalogo.
Orožniki se iščo. Na podlagi povelja br. 2145. komandanta celo-kupne žandarmerije se išče 5 do 10 popolnoma zanesljivi orožniških as-pirantov, ki razumijo vogrski jezik. Tej Orožniki se vzemejo v slüžbo brez stalne obveze. Lehko so tüdi Oženjeni i ne potrebno, da bi odgovarjali predpisana pogojom, glavno je, da so zanesljivi. Tej Orožniki bi slüžili na postajah v Prekmurji. Prosile! naj se obrnejo do najbližnje orožniške postaje, gde se njim vse razloži.
Orel v Bogojini priredi v nedeljo dne 4. sept. igro v treh dejanjih. „Femando strah Austrije ali iz preobr-nitev roparja". Igra je včasi po večernici, po igri prosta zabava. Sodeluje ivanska banda. Vabimo vse prijatelje Orlovstva.
4
NOVINE
1921. 28. aug.
Zaročitev. G. Jožef Gáspár trgovec v Murskoj Soboti si je zaročo gdč. Fančiko Dittrichovo, hčer Gustgva Dittricha iz M. Sobote. Obilo blagoslova mladomi pari!
Roparski vmor v Motvarjevcih. Že v zadnjoj številki „Novin“ smo na kratko poročali od umora, šteri se je zgodo v Motvarjevcih 8. toga meseca. K tomi nam poročajo, da je vmorjeni rešetar Karel Kozina, doma iz Zlebico pri Ribrnici, šteo tisti den iti na Vogrsko prek meje na senje svoje robe tržit. V krčmi se je spoznao z nekšima dvema graničaroma, ki sta se njemi ponüdila, da ga po peški poti spraviti prek meje na Vogrsko. Zavüpo se njima je i šla sta ž njim proti granici. Nindri v šumi pa je eden ostao od zaja i gda je prišo zopet za njima, je nastavo puško na glavo Kozini i ga pod desno oko strelo. Kda je ešče šteo vstanoti ešče ga je ednok na čelo strelo, potem pa je taki mrtev obležo. Kelko se je moglo dognati, je vkradjena le edna vüra i ketna dokeč celo vse papire, nekaj vogrskoga denara i pasuš za Vogrsko so še pri njem našli. Streljeni Kozina ima na Kranjskom ženo i maloga sina. Na glasi je bio kak vrli človek. Ropara, šteri je to včino, so ešče tisti dén zaprli. Lüdje, čuvajte se od tüji lüdih, sami hoditi po šumah. Bog vé, kde šteroga kaj čaka. Siromak, šteri si pa je prišo pošteno svojega krüheka slüžit v Prekmurje, pa naj v naši zemli mirno počiva.
Dom i svet.
Aleksandri k njegovomi zasedenji prestol.
Pogreb kralja Petra I. Pogreb kralja Petra I. se je vršo v pondeljek. Ogromna možnica ljütsva je dospela v Belgrad tak pravijo, da više 30 jezer ljüdi prikipilo vküper od vseh ktajov naše države. Iz Prekmurja so tüdi odišli naši zastopniki. Na sprevodi so zastopane bile vse tüje državne. Pogreb se je začno zjutra ob 8 vüri v saborskoj cerkvi. Tam odnet so trügo pokojnoga kralja nesli na kolodvor. Nosilo jo je pet generalov. Točno ob 9'30 so prinesli mrtvo telo kralja na peron, gde je vojaška godba za igrala mrtvanico, pevske (trštvo zapelo Žalostne pesmi, patriarh je pa zmolo pogrebno molitev. Ob 9 40 so postavili kre trüge kri ž, kraljevske insignije (znamenja) i vence, dostojanstveniki so se ešče zadnjič poslovni od svojega mrtvoga kralja i točno ob desetih vüri se je vlak začno mikati iz kolodvora v Mladenovac. 8 aeroplanov ga je še sprevajalo kre železniške proge, na en falat, top-niška divizija je pa skazala Slednjo čast svojemi Vladari, na to je premino vlak iz očih množiče, šteri je vozo k Večnomi počitki njihovoga kralja.
Izpraznitev Baranje. Naše čete so mogle dne 20. augusta na povel-jenje mednarodne komisije, šteroj na čeli stoji angleški polkovnik Gosset, izprazniti Pečüh i celo Baranjo. íz-praznavanje se je začelo že 19. ob 2 vüri. Župan pečühski z vsemi svojimi uradniki se preselo v Gardo. Ljüdstvo v Pečühi i v celoj Baranji je razburjeno. Neščejo priti pod Vogrsko-Hor-tyjovo vlado, zato je'više 3000 ru-darov zapilstilo premogovne rude i se sposebnim vlakom odpelali v Jugoslavijo. Vogrske čete so prekorači-le demarkacijske črto pred pomočjov od 20. na 21. august. 50. Vogrski vojakov je že naprej prišlo v .Baje z . dovoljenjom komisije, da bodo zast-ražiii vodovod (vizvezeték), da se ne bi poškodovao pri evakuaciji.
Vso vojaštvo 43. polka je moglo v četrtek večer oditi iz Dolnje Lendave. Celi polk se preselo v Po-žego. Na njihovo mesto je prišlo • drügo vojaštvo iz Varaždina. Povelje prišlo nepričakováno za naše vojake, Pakivanje se je silno moglo vršiti i zato so tüdi vse odnesli, ka njim do rok prišlo. Občina D. Lendava je trpela ogromne škode. Odnesli so 3 katedta iz šol, stolice i stolce. Grad so skorej na nikoj spravili, ešče štoke iz dvér i pod* so gorstrgali i sébov odpelali. Čitalnica je mela lepo Pohištvo, štero so pa že tüdi na kola sklali, a Civilna oblast z pomočjov orožniška njim preprečila. Vidili smo tüdi, da so lagve pelali i fotele na kolodvor, to pa stalno, da je naše vojaštvo še ne imelo fotelov i drüge takše stvari. Pozi-vamo Prebivalstvo, naj še zglasi, či se je
komi kakši kvár včino, da bomo zahtevali od vojnoga ministerstva, ka se njim kvár more povrnoti.
	Pošta.
Vinčec Števan D. Bistrica. Agrarna direkcija nam je na našo prošnjo’ 5. jul. pod Štev. 3539. naznanila, da je taki obvestila agrarni urad v Soboti, da dobite kak pogorelec kak naj hitrej les, či ne bi ga dozdáj, v Soboti se zglasite. Horvat Janoš Nuskova št. 57. Vašo prošnjo smo izročili oblasti. Kak se vaša stvar dokonča, nas znova obvestite. Mi bomo gledali za vas. J. Kavaš. Dobrovnik. Ostani le tam ; idi h. g. plevanoši pa jih prosi, da vama gde stanovanje poskrbijo. Tajniška mesta se v kratkom ne bodo dopunila. Bežan Jožef župan. O. - Lendava. Letos je dovoljeno dvakrat žgati brezplačno i vekšo množino kak lani. Novine Vam bodo objavile celo odredbo. Od toga da bi vsaki mogo svoj koteo meti, ne vemo. Stalno nam poročajte to. Štefan Knaus. Odranci. Z Ljubljane od agrarne direkcije smo dobili sledeči odgovor: Dobili ste v Gumilic! pol orala njive i v Odrancih pol Orala travnika na parčeli Arendáš št. 41. Ar je Zemlja te že bila razdeljena med OdranČari, gda ste ví z Gumilic sem prišli, te mogli čakati, dokeč še kakši falaček proste zemlje ne najde. (Št. 37,72 agrarni direktor dr. Vratovič.)
Dom i svet.
Naš novi kraj Aleksander. Po* določbah naše nove ustave po smrti kralja Petra I. kraljevsko oblast more zadobiti njegov drügi sin Aleksander, dozdajšnji trononaslednik, ki se pa slučajno ob smrti svojega očo nahaja v Parizi; Niti na sprevod svojega očé nemore priti naš novi kralj, ár je ravnoč te dni nevarno zbetežao v Parizi. Zato je Šla edna deputacija V Pariz, štera. ga zapriseže na ustavo. Vojaštvo i državni uradniki, ki so ešče ne, vsi moreje prisego položiti na novoga kralja Aleksandra. Njegov starejši brat princ Jurij, je že tüdi položo prisego Aleksandri. — Bolgarski kralj BoriŠ, je prvi čestitao našemi kralji
Na prodajo.
Trgovinska izmemba s stanovanjom.
     Posestvo stoječe iz 20 plügov zemlje na lepoj legi. Dobiček zagvüšen. Na mesto 650 samo za 450 jezer koron.
Vila na štok z ogračekom samo za 150,000 K.
Kavarna s koncesijov za 250,000 K.
Gostilna brez vinske koncesije za 250,000 K.
Pozvediti je pri Komercialnoj posredovalnici v Maribori, Gosposka ulica 28.
Trüge za mrtve vseféle male i velke kak i vse mrtvečke potrebščine se dobijo pri Albin Sagadin v Beltincih.
Mladenec poštenoga oponašanja išče stanovanje v dobroj krščanskoj hiži poleg Sobote. Ponüdbe naj se naznanijo uredništvi Novin.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.