Hetnlna
plačana ▼ rotovtal
Posameena številka R- din
IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna
Jugoslavija : Švedska v nogometu
Leto VI. — Štev. 35.
LJUBLJANA, 26. avgusta 1951.
FIZKULTURNI TEDNIK
Na atletskem dvoboju Velika Britanija: Jugoslavija
IZENAČEN SVETOVNI REKORD
Bailey 10,2 na 100 m. Končni rezultat 102,5 : 89,5, kljub porazu - izreden uspeh za Jugoslavijo. Toča novih rekordov. Rezultati svetovne vrednosti. Ottenheimer - naš atlet št. 1. Na 1500 m postavil najboljši letošnji rezultat na svetu. Brnad s 7,45 m letos najboljši v Evropi v skoku v daljino.
(OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA JANEZA ŠPINDLERJA)
Beograd j 26. avg. Na Atletski zvezi 1 vem poskusu, nato pa 191 in 194 cm
Jugoslavije je .bilo včeraj mirno ozračje, saj je bila pričakovala prireditev vzorno pripravljena. Dopoldne so atleti Vel. Britanije položili venec na grob neznanega junaka na Avali. Hkrati smo zvedeli, da manjkajo pri Angležih reprezentanti Parlletf, Patterson, ki se je odselil . v Kanado, evropski rekorder Bugh, dalje Nankeville, dočim od naših ni bilo na startu Žerjala. Stadion Par-zana je nudil praznično sliko. Bil je tako urejen, da bi mirno lahko izvedli tu evropsko prvenstvo.
Takoj po otvoritvenih svečanostih se je točno ob času začelo tekmovanje. Ocenjevalo se je po točkah tako, da so se priznale za prvo mesto štiri, za drugo mesto tri, za tretje mesto dve in za Četrto mesto ena točka.
Na severu stadiona so se ogrevali atleti za tek na 110 m ovire. Ko so se predstavili, je speaker povedal, da tu nimamo možnosti za uspeh. Trener Kumar je dal svojima atletoma, Lorgerju in Zupančiču poslednja navodila.
Potem start! Celjana sta se odlično držala, toda Angleži so bili med zaprekami hitrejši. Tek obeh pri prehodu čez zapreke je bil precej izenačen. Lorger je postavil najboljši rezultat v državi v
X TEHNIČNI REZULTATI:
110 m ovire: 1. Parker 14.9, 2. Hildreth 15.0, 3. Lorger 15.4, 4. Zupančič 15.5; krogla: l. Savidge 16.23 metra, 2. Sarčevič 14.45 m, 3. Kru-palija 13.92 m, 4. Pharaoh 13.45; višina: 1. Dimitrijevič 194 cm (nov jugoslovanski rekord), 2. Pavitt 188 cm, 3. Kršlak 185 cm, 4. Free-man 180 cm; 100 m: 1. Bailey 10.2 (izenačen svetovni rekord, kajti Labeacherjev čas 10.1 še ni priznan kot svetovni rekord), 2. Shenton 10.6, 3. Pecelj 10.8, 4. Jovančič 10.9; disk: 1. Krivokapič 46.67 m, 2. Miler 44.10 m, 3. Savidge 43.44 m, Pharaoh 41.84 m; 400 m: 1. Wint 47.2, 2. Higgins 47.8, 3. Sabolovič 48.2 (nov jugoslovanski rekord), 4. Račič 49.2; troskok: 1. Cross 14.18 m, 2. Radovanovič 13.87 m, 3. Vaš 13.54 metra, 4. Wythel 13.07 m; štafeta 4X100 m: Velika Britanija 41.2, Jugoslavija diskvalificirana; 1500 m:
1.	Ottenheimer 3:47.0, 2. Bannister 3:48.4, 3. Eyre 3:50.0, 4. Ceraj 4:03.0; 10.000 m: 1. Piria 31:11.2, 2. Mihalič 31:14.2, 3. Brasher 31:52.8, 4. Stefanovič 32:45.0; 400 m z ovirami: 1. Wythel 53.4, 2. Zupančič 54.8, 3. Scott 55.2, 4. Radulovič 56.1; kladivo: 1. Gubijan 53.00 m, 2. Clarke
52.60,	3. Douglas 52.38, 4. Berec 50.33; skok s palico: 1. Milakov 4.10 m, 2. in 3. Elliott in Dušanovič 3.80 m, 4. Greath 3.50 m; 200 m: 1. Bailey 20.9, 2. Shenton 21.7, 3. Pecelj 22.3, 4. Sabolovič 22.4; skok V daljavo: 1. Brnad 7.45, 2. Voacker 6.98, 3. Broad 6.78, 4. Miličevič 6.75; 3000 m z ovirami: 1. Šegedin 9:05.4,
2.	Djuraškovič 9.12, 3. Disley 9.44, 4. Grey 9.50; 5000 m: 1. Chataway 14:50.6, 2. Ceraj 14:56.0, 3. Pavlovič 15:00.6, 4. Beckett 15:18.8; štafeta 1X400 m: 1. Velika Britanija (Web-ster, Stacey, Louis, Higgins) 3:15.6, 2. Jugoslavija (Sabolovič, Stankovič, Račič. Zupančič) 3:16.1: kopje: 1. Dangubič 64.74. 2. Dušan Vujačič
58.61,	3. Denley 57.19. 4. Swaisland 53.49; 800 m: 1. Wint 1:49.7, 2. Ottenheimer 1:51.3. 3. Ewans 1:52.6, 4. Kereševič 1:54.8.
J^ošnjem letu. Na cilju je bil Anglež ; atiker kakšne štiri metre pred Lorgerja* Oba naša tekmovalca sta zapustila riajboljši vtis.
W rekord no 400 m. Wint pozabil sprinterice v Frankfurtu
Dolg; Wint, olimpijski zmagovalec, ?°ma iz Jamaike, je z neskončno mahamo kretnjo zabijal žeblje pri start-bloku. Ko jih ie postavil, se mu ni niti vredno, da bi jih preizkusil. ' Frankfurtu je pozabil svoj kovčeg in V njem sprinterice, Zato je starta! z izrojenimi. Nato so se predstavili pub-poleg 2.10 m dolgega Winta^ je naš reprezentant Račič s svoiimi j7° em. Oba ekstrema sta se pa resnično . taknila, ko sta se tekmeca objela, kar K Povzročilo vihar navdušenja pri ob-
Clnsrvu.
.^int sleče trenirko in mi opazujemo t o mišičevje. To 'e eden naiboljsih L|, ic« vseh časov. Mišice so ostro izo-‘:kovane, koža je pripeta, na mišice m .Iri?s ni niti grama maščobe; take misi-e 'zsledaio kot svila.
.ottei! Nekako težko se ie dolgin zga-i 1 ’ Pa že je na koncu ovinka. Medtem 0 ie Winr napravil en korak, jih je Račič napraviri tri. Sabolovič se _ epa Higginsa. Tempo ie bil tako p da ne vemo. kaj bo na koncu tr 1 -00 na ima Winr kakšnih deset meti^7 Prednosti. Od tu naprei se še moc-b0ie r.rvudi, toda pred Higginsom in Sati« 0v,cem ne more povečati naskoka " Sak"? '^leda celo, da sta Hifft-ms in razdal io rman Kala. Higgins Po-t ctJdovito rezervo moči. Saboloviča bi] C^n.e hezadržno za seboj in tako je 48 2r°len nov državni rekord: Sabolovič
kok v višino jo naš. Nov rekord!
in 01 Faterson se je odselil v Kanado njega je skakal Freemaa. ltrt)evič je preskočil 188 cm v pr-
nov državni rekord. Imam pa vtis, da zmore precej več. Kršlak je dobro preskočil 185 cm, pri 188 cm pa se je začel zvijati. Anglež Pavitt lepo skače v razkoračenem stilu. 188 cm je gladko preskočil, pri 191 cm pa je bil izredmo nervozen.
Izgleda, da bo Dimitrijevič lahko posegel na prihodnji olimpiadi v finalno borbo.
Met krogle — Savidge 16.23!
Savdige je bil lani poražen od Šar-čeviča, to pot pa je Šarčeviču svoj poraz krepko ' poplačal. Savidgea je odkril trener Dyston i.n je od lani napredoval za 1 m, kar je skoraj neverjetno za metalca krogle. Upajo celo, da bo prihodnje leto metal nad 17 m.
Šarčeviču se pozna poškodba — pozimi sl je zlomil roko v zapestju. Moč v zapestju ■ pa je za metalce tako potrebna, kakor za skakalce v višino, moč v skočnem sklepu.
Edina povprečna točka — troskok
Anglež Cross je edini obvladal drugi del skoka pri troskoku in je zato tudi zmagal. Škoda, da ni Zagorc v formi, kajti tu so šle dragocene točke. Zalet naših je bil precej nesigurem.
Dvojna zmaga naših v metu diska
Kljub temu, da ni bilo na startu Žerjala, smo dosegli pomembno dvojno zmago. Krivokapič je postavil svoj najboljši rezultat, Miler pa je dokazal, da je tudi v težkih mednarodnih dvobojih zanesljiv metalec. Vemo, da bi mogel še več. Britanci so v metu diska tradicionalno slabi; Savidge nima za disk potrebnega posluha in izgleda, da so precej oddaljeni od Cosolimi-Obenveger-Kumarjeve šole.
Kdo je kriv — Bailey ali starter? Izguba palice ali zgodba o štafeti 4 X 100 m
Pri startu za štafeto 4 X 100 m se je zgodilo tole: na povelje »pozor« se je Bailey nagnil na-prej, mišice so se mu tresle; izglodalo je, kakor da hoče »pasti« v strel. Nastal je nesporazum. Starter je ustrelil ponovno, dal Baileyu opomin za napačni start, toda situacija ni bila jasna, koliko je kriv Bailey in koliko starter. To stvar je težko komentirati in bo o tem še mnogo govora. Drugi start je bil korekten.
Bailey je mojster v teku v krivini. Brnada je ujel takoj in predal s precejšnjim naskokom palico Wilkimsonu. Britanci se požvižgajo na vmesni prostor pri predajah in so menjali precej na gotovo. Naša štafeta je pri zadnji predaji palico izgubili in je bila zato diskvalificirana. Dve točki sta izgubljeni!
Mednarodni atletski strokovnjak Jack Trunk je izjavil, da je bil starter fair.
Tek na 10.000 m je odločila . taktika
nje se je izpolnilo preko mere. Največja senzacija pa je vsekakor rezultat Brnada, ki je skočil v daljavo 7,45 m in s tem postavil najboljši evropski rezultat. Bernad se je šele pred kratkim popravil. Imel je namreč pretrgano mišico. Z nadaljnjimi skoki je dokazal, da ta rezultat ni bil slučajem. Imel je še sledeče skoke nad 7 m: 7,34 in 7.15. Naš drugi predstavnik v skokih v daljavo Miličevič je samo za 3 cm zaostal za Angležem Broadom. Br-nadova zmaga v skoku v daljavo je vseskozi prepričljiva.
V teku na 400 m z ovirami je zmagal finalist evropskega prvenstva v Bruslju Anglež Withl. Našemu Igorju se je zopet ponudila prilika, da zruši 15 let stari rekord Ivanoviča, a je tudi to pot le za eno desetinko sekunde slabši. Igorju se je ritem korakov lepo izšel in je v. lepem stilu porazil Angleža
Scotta. Mimogrede omenjeno je Celjan Lorger postavil včeraj s svojim časom 15,4 na 110 m z ovirami nov slovenski rekord.
Ni se še poleglo navdušenje nad Br-nadovim skokom, ko so se predstavili tekači za tek na 800 m. Wint je imel poškodovano mišico in je nosil na desni nogi velik obliž. Jack Trunk je pred tekmovanjem v pogovoru s Kumarjem izjavil, da je škoda, ker bi sičer najavil rušitev svetovnega rekorda na 880 Takoj po strelu je prišel
yardov.
x„ 1 ~ A „
čelo Anglež Evans. Prvih 200 m so pretekli v času 27 sekund. Pri 300 m pa je že dolgi Wint pobiral metre pred seboj. Pri 600 m je sledil nenadni napad Evansa na Ottenheimerja, Ottenheimer pa se je še pravočasno umaknil, se oddvojil od Evansa in v krasnem finišu postavil nov državni rekord v času 1:51,3. To je bil drugi državni rekord. Wint je, čeprav poškodovan, postavil najboljši evropski rezultat letošnjega leta.
V vmesni točki izven programa je zmagal v . teku na 800 m, kjer se je srečala elita jugoslovanskih srednjeprogašev. Hanc (Kladivar, Celje), ki je v drama-
(Nadaljevnnje na 4. strani.)
Kako je Baiiey tekel 10,2 na 100 m
O ornem sprinterju Baileyju, svetovnemu tekaču iz Trinidada je bilo znano,
,Je
v rekordni formi. Pred tremi leti
V teku na 10.000 m je bila borba taktična. Ker pa Angleži taktično bolje tečejo kot naši, so tek odločili v svojo korist. Zmagovalec Plrie izgleda kot fantek. Star je komaj 20 let, dočim je sprinter Bailey star 30 let. Torej ravno narobe! Naši atleti bi morali že v prvi polovici teka dobiti potrebno prednost,
Igor Zupančič nas je zastopal v dveh disciplinah. Tudi tokrat se Je zelo približal državnemu rekordu na 400 m z ovirami — do njega mu je manjkala le še desetinka sekunde
je imel v olimpijskem letu smolo, pretrgal si je mišice, danes pa je že zdrav. Pred tekom so menili, da bo tekel 10.4 ali pa celo 10.3. Oči vseh so bile uprte v Baileyja, ko je starter pozval sprinte.r-je na mesto. Hitro smo želeli še vso srečo našemu Peclju. Britanci so si montirali startne bloke, naši pa so startali še po starem iz startnih jamic. Prvi start je bil neuspešen - pobegni! je Jovan-čie. Drugi start pa je bil dober. Bailey je bil podoben panterju. Na »pozor« se je nagnil močno naprej, po startnem strelu pa je švignil naprej kakor da bi ga izstrelil iz topa. Hitrost premikanja njegovih nog je bila takšna, da je ime| še po kakšnih 30 m velik nagib naprej, nato pa se je čudovito lahko zravnal in pri 50 m je imel že 5 m prednosti. Njegove noge so bile podobne vrtincu. Za njegovim hrbtom je tekel Pecelj in gri-
zel metre, toda Britanec Shenton je bil hitrejši. Bailey je z ritmom, ki je svojstven črnim sprinterjem, povečeval razliko od zasledovalcev. Hitrost njegovih nog in rok je bita taka, da je imel gledalec vtis, kakor da teče po razbeljeni železni plošči in si pri tem noče opeči stopal. Z razantnim finišem je še povečal naskok tako, da je bil v cilju pred She-ntonom za kakšnih pet metrov, pred Pecljem pa za sedem metrov.
Vedeli smo, da more teči Pecelj 10.8. Toda koliko je potem tekel Bailey?
Ure so pokazale 10.2. Ta čas je napovedal tudi speaker in stadion je bil v deliriju. Pred njim so tekli 10.2 samo Owens, Labeach, Dawies in Ewel! Nekaj takšnega se vidi samo enkrat v življenju!
Črn! Bailev kaže zobe. Vesel je. Beograjski rezultat bo šel po svetu in le škoda, da je vse to trajalo samo slabih 11 sekund.
in Ottenheimer na 1500 m
Angleža prepadena. Ottenheimer strah Angležev in Švedov na prihodnji olimpiadi
Ottenheimer je bil junak dneva. Pred tekmovanjem je izjavil, da bo zadniih sto metrov v teku na 1500 m odločilo zmago. Mislili smo, da je ta izjava morda preveč samozavestna. Poleg njega sta bila na startu Bannister in Eyre in proti prvemu celo El Mabrouch ni mogel ničesar. Bamnister je ponos angleške atletike — na Finskem ga je občudoval celo sam Nurmi.
Na startu so bili štirje tekači, ki so uporabljali različno taktiko. Ceraj — pet kilometra!,, katerega orožje je močan tempo, Bannister pa je znan, da ima silno močan finiš, Ottenheimer je bil tih favorit, vendar pa sl tega nihče ni upal povedati.
Začetek teka je bil tako hiter, da n! bil dosti za časom, ko je Hagg postavi! svetovni rekord. Pri 200 metrih je vodil Ottenheimer pred Eyrejem, Ceraiem In Bannistrom. Čas 29 sekund. Pri 400 metrih naredi Anglež »ruesh«. Ves stadion je na nogah — kakšnih 30.000 ljudi podpira Ottenheimerja. 400 metrov so pretekli v 60 sekundah, 600 m v 1:29.0. Ali bo mali, mišičasti Ottenheimer vzdržal peklenski tempo, ki noče popustiti? Bannister, ki je hotel uničiti Otteinheimerjevo orožje, njegov finiš, je nabijal vse ostrejši temno. Ceraj je odpadel; jasno je bilo, da ne more več pomagati Ottenheimeriu, ki je bi! sedaj sam proti obema Angležema. Ritem teka je postajal malo zakrčen. 800 m so pretekli v času 2:01.0, toda speakerja se ni čulo več, tak vihar je bil na stadionu. Veliki zvonec naznani zadnji krog. Še 400 m do cilja. Tedaj so Angleži
pripravili past. Eyre je prehitel Otten-heimenja, zadaj pa se je kot senca približal Bannister. 230 m pred ciijem pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Eyre na čelu, Ottenheimer tik za niim, Bannister pa je ob Ottenheimerjevi desnici sunkovito pritisnil naprej — izgledalo je, da bosta Britanca zaprla Ottenheimerja. Če bi ga tako dobila v klešče tik pred vhodom v krivino, bi moral Ottenheimer popustiti v tempu in teči celo krivino na zunanji strani, kar bi znašalo dragocene metre. Zgodilo pa se je nekaj, kar tudi rutinirani Britanci niso pričakovali.
Čim je Ottenheimer zavohal nevarnost, je kakor rugby-igralec j planil na desno naprej pred Bannisterii, nato pa v levo pred vodečega Eyreja. Izgleda! je kot slalomist v mali kači. To ga je stalo mnogo moči, prebil pa se je na čelo in Angleža sta bila prepadena. — Ottenheimer. je tako držal vodstvo v krivini, zadnjih sto metrov pa je naskok še povečal. Bannister je bil štiri metre za njim. Zadnjih 30 m se je Ottenheimer boril samo še s čacom. Ure so pokazale 3:47.0 — najboljši letošnji rezultat na svetu in le za 4 sekunde slabši čas od svetovnega rekorda. Bannister je postavil drugi najboljši letošnji rezultat na svetu — 3:48.4.
Ottenheimerjev rezultat je deseti od vseh časov na svetu. Tak čas so pred njim dosegli samo tekači kot so Hagg, Strand in Andersson, toda ti ie davno niso več na tekališču. Slavni Nurmi je tekel kakšnih 5 sekund več kot Ottenheimer, ki bi bil s svojim rezultatom zmagovalec na vseh dosedanjih olimpijskih igrah. Danes je on naš atlet številka 1.
I. zvezna lisa
Slovenski derbi se le končal 5:0 za Odred
Janko Miiller sicer ni vrgel diska kolikor zmore, toda kljub temu je bil sigurno drugi
če bi hoteli zmagali. Na čelu je bil dolgo časa Mihalič, pri šestem, sedmem in osmem kilometru pa se je vodstvo vedno menjavalo. V predzadnjem krogu je drugi Anglež odpadel, mladi Pirie pa je z lepim finišem zmagal.
in drunega dne...
Po prvem dnevu, ko je vodila Velika Britanija 54:41, je bilo pričakovati, da bo prinesel današnji dan vrsto lepih zmag naših reprezentantov. Pričakova-
ODRED : RUDAR 5 : 0 (2:0)
Ljubljana, 26. avg. Stadion Odreda; vreme lepo; gledalcev 8000; sodnik Višnjič iz Zagreba; stranska sodnika Makovec in Stepanovič iz Ljubljane.
Strelci: 31. minuta Hočevar, 36. Kumar, 60. Hočevar, 63. Piskar (11 metrovka), 79. Zivotič.
Odred:	Belcer, Pelicon, Piskar,
Fajon, Berginc, Korunovič, Zivotič, Kumar, Hočevar, Hacler, Potočnik.
Rudar: Ahlin, Sori, Laznik, Blatnik, Kos, Cestnik, Gorenc, Florijane, Hudarin, Klančišar, Opresnik.
Pred današnjo tekmo so številni ljubitelji nogometa precej ugibali, Nekateri so bili mnenja, da bo Odred moral napeti vse sile, če bo hotel zmagati, drugi pa so trdili, da Ljubljančani ne bodo imeli velikih težav z Rudarjem, čeprav so borbeni in izredno požrtvovalni. Ce današnjo tekmo analiziramo, bomo ugotovili, da je bil Odred tehnično znatno boljše moštvo, in da ni bilo ves čas tekme vprašanja ali bo zmagal ali ne. Igralci Odreda so danes s svojo prodorno igro, kar predvsem velja za napadalce, dokazali, da znajo tudi učinkovito zaigrati in kar je najvažnejše, začete akcije odločno,končati. Predvsem nam je danes ugajala napadalna petorica, kjer je po daljšem odmoru zavzel mesto srednjega napadalca Hočevar, za katerega menimo, da mu v tem okolju igralcev, ki jih ima okrog sebe, tudi to mesto resnično pripada. Kumarja smo nekaj časa opazovali na mestu desnega napadalca in opazili, da mu to mesto vsekakor bolj ustreza, kajti igralec kot je Kumar, potrebuje pri svojem prodiranju več prostora. Obramba je dobro opravila svoj posel. Težjo nalogo je imel danes Pelicon, ki je
moral čuvati nevarnega Opresnika in lahko rečemo, da je svojo nalogo zadovoljivo opravil. Tudi Piskar in srednji krilec Berginc nista napravila večjih napak. V vratih je zamenjal bolnega Bencika Belcer. Ko smo ga videli pred začetkom tekme v dresu vratarja, se je občinstvo spraševalo, ali bo mogel zadovoljivo opraviti svojo nalogo. Tekma pa nam je pokazala, da je Belcer izre den nogometni talent in da lahko uspešno nastopa tudi v vratih. Odlikuje ga izreden refleks. Odred je torej danes s svojo igro zadovoljil in podoba je, da se bodo njegove vrste končno le uredile.
Rudar je Igral ves čas izredno borbeno in požrtvovalno. V vratih se . je izkazal mladi Ahlin, ki pa ni mogel uspešno posredovati pri vseh golih. Kakor smo videli, šepa pri Rudarju predvsem obramba. To velja predvsem za oba branilca, ki sta vse premalo odločna, čeprav borbe na, pa tudi njuna odbojna udarca ne ustrezata sposobnosti zanesljivih branilcev. Slab je bil tudi srednji krilec, ki ni mogel niti razdirati nevarne prodore, predvsem srednjega napadalca Hočevarja, niti graditi igre in tako povezati vrste. V napadu nam je ugajal Opresnik. Toda, ker so ga dobro čuvali, ni mogel prodirati v obrambni prostor Odreda tako, kakor si je sam zamišljal, čeprav je žogo odlično oddajal in kot redkokdaj vidimo na naših igriščih tudi menjaval mesta v napadu.
Igra sama je bila vseskozi živahna, na trenutke napeta, tako da so gledalci prav gotovo prišli na svoj račun. Vsakdo pa je ugotovil, da je danes Rudar poleg Odreda edino moštvo v Sloveniji, ki se je dokopal do nadpovprečnega nogometnega znanja.
Tekmo je zadovoljivo vodil Višnjič iz Zagreba, le da je včasih bil premalo odločen, včasih pa po nepotrebnem zadrževal igro. V sredi drugega polčasa je izključil iz igre Hacler j a zaradi nešportnega vedenja.	Lipar Marjan
Tekstilne : Velež 1:1 (0:0) Vardar : Budučnost 3:1 (1:1) Metalne : Bokelj 2:1 (0:0) Željjezničar : Dinamo 2:1 (0:0) Kvarner : Proleter (Z) 0:0
LESTVICA	11. ZVEZNE				LIGE	
Vardar	20	12	4	4	37:14	28
Budučnost	21	13	2	6	43:23	28
Rabotnički	19	10	6	3	36:17	26
Radnički	20	9	6	5	47:32	24
Velež	20	10	4	6	36:27	24
Kvarner	21	10	4	7	52:41	24
Metalac	20	9	5	6	32:20	23
Proleter O.	20	10	3	7	43:32	23
Odred	21	10	2	9	40:28	22
Zelježnlčar	20	8	6	(i	32:26	22
Dinamo	19	8	3	8	39:36	19
Zagreb	19	6	4	9	21:30	16
Proleter Z.	20	5	5	10	23:38	15
Rudar	20	5	2	13	26:62	12
Tekstilac	20	2	4	14	20:44	8
Bokelj	20	0	6	14	15:72	6
MED TEDNOM:
BOKELJ : ODRED 1:3 (1:1) PROLETER O. : HADNICKI 4:1 (2:0) RABOTNICKI : ZAGREB 2:1 (1:0)
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Preseneotliiea zmaga Trinlaea
Največje presenečenje II. kola slovenske" lige je tesna, vendar zaslužena zmaga Triglava nad Nafto, ki velja za
resnega tekmeca za prvo mesto. Po tej zmagi se je Triglav povzpel na pred. zad~ : mesto v lestvici. Zaradi neodlo. čenega izida Kladivarja in po učinko. viti zmagi nad mariborskim Železni-čarjem je vodstvo ponovno prevzel v lestvici Korotan. Rezultati tekem so tile:
Mura : Železničar (Ljj) 1:1 (0:1)
Murska Sobota, 26. avg. Pred 1000 gledalci je bila danes v Murski Soboti odigrana prvenstvena nogometna tekme med ljubljanskim Železničarjem in domačo Muro. V prvem polčasu sta bila nasprotnika enakovredna, v drugem pa je bilo moštvo Mure absoluten gospodar na igrišču in je v 25 minuti izenačilo. Sodil je lančič iz Maribora.
Hakl
KOROTAN : ŽELEZNIČAR M. 4:1 KRIM : KLADIVAR 3:3 (0:3) TRIGLAV : NAFTA 1:0 (1:0) BRANIK : GREGORČIČ 4:0 (2:0)
Mladinsko državno prvenstvo v streljanju
V Zagrebu se je končal prvi del tekmovanja za mladinsko in pionirsko prvenstvo FLRJ v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanja se je udeležilo 46 mladincev in 34 pionirjev iz vseh ljudskih republik. Največ uspeha so imeli mladi tekmovalci iz Slovenije, ki so si pridobili več prvih mest. Podrobnejše poročilo v prihodnji številki.
V Sloveniji ni samo deset alpinistov
Vedno znova beremo kritike o nezdravih pojavih v našem športnem življenju. Doslej pa smo mnogo čitali le o nogometu in drugih športih, o alpinistih pa smo imeti U najboljše mnenje. Človek bi menil, da so ti ljudje brez dvoma vzor tovarištva in medsebojne pomoti, saj jih k temu vzgajajo gore. Toda temu na žalost m tako.
Do izredno nešportnega m netova-riškega izgreda je prišlo na zadnjem zboru alpinistov v Ljubljani. Na zboru so alpinisti obravnavali vprašanja pomoti alpinističnim odsekom, teiajem, problemih rekvizitov in komisije za alpinizem. Pri tem so nekateri prenapeti ljubljanski plezalci iz alpinističnega odseka univerze surovo in netovariško napadli tov. Čanžeka Janeza, natelnika alpinistiinega odseka v Hrastniku.
2e dalj lasa opažamo prikrito podcenjevalno gledanje ljubljanskih plezalcev na podeželske alpinistične odseke, predvsem pa na Hrastnik in Trbovlje. Res, da v teh odsekih nimamo najbolj kvalitetnih plezalcev in tega v tako kratkem lasu njihovega obstoja in razvoja niti ne moremo pričakovati, toda v njih imamo delavce — rudarje, ki poleg težkega dela (neprimerno težjega kot ga opravljajo ljubljanski alpinisti iz AO Univerza) in borbe za socializem, bore tudi za obstoj in razvoj alpinizma v zasavskem revirju. Pohvale in občudovanja vredni napori pri organizaciji odsekov, kar je pravzaprav osnova nadaljnjega razvoja.
Da se med alpinisti uvede čim večja enakopravnost, je Planinska zveza že lani odpravila vse nazive, kot na primer »inštruktor alpinizma«, »vrhunski alpinist« itd. Kljub temu opažamo pri posameznikih nadutost, domišljavost in podcenjevanje vsakogar, ki ne pleza pete ali šeste težavnostne stopnje. Po mnenju teh plezalcev bi bilo v Sloveniji le deset alpinistov, ker vsak, kdor tega ne zmore, kar zmorejo oni, po njihovem mnenju ne zasluži imena alpinist. Brez dvoma nihče ne bo ugovarjal zdravi in tovariški kritiki posameznikov ter pošteni konkurenci med alpinističnimi odseki. Vse drugače pa je, če postane kritika nevzdržna, ker temelji na šovinizmu, domišljavosti in »alpinističnem klu-baštvu« posameznih plezalcev, ki si lastijo naslove najboljših v ve oljstvu.
Skrajni čas je, da vzdušje, ki pripelje do tako surovih in žaljivih izpadov na takšnih zborovanjih, odpravimo. Z omalovaževanjem in podcenjevanjem drugih, alpinistični odsek univerze ne bo dosegel uspehov in ugleda, pa čeprav bodo plezali njegovi člani same šeste težavnostne stopnje. Prav gotovo hočemo imeti zastopnike vrhunskega alpinizma. T oda zastopajo naj ga le alpinisti, ki spoštujejo in priznavajo enakopravnost alpinističnih odsekov, prispevajo k vzgoji mladega naraščaja in tovariško pomagajo alpinistično slabšim. Osnovna dolžnost vseh društev in načelnikov je vzgajati članstvo v duhu tovarištva in pravilnih medsebojnih odnosov.
Izpad na zboru alpinistov je skupnim naporom za razvoj našega alpinizma prav gotovo več škodoval kakor pa koristil.	Marjan Perko
OP TOČKE PO TOČKE
Zakaj pada kvaliteta slovenskega plavanja. Ilirija pred vojno in oanes
Tekmovanje v obeh skupinah I. zvezne lige je končano. Edini slovenski predstavnik, ljubljanska Ilirija, ki je tekmovala drugi skupini, je ostala na repu lestvice. Cas je, da spregovorimo nekaj besed in ugotovimo dejstva, kje so vzroki padanja kvalitete slovenskega plavalnega športa, ali bolje rečeno plavalnega kluba Ilirije. Čeprav so se nekatera republiška društva, kakor na primer ljubljanski Železničar, Bled in druga, nekako dokopala do nadpovprečja, moramo vendar danes v glavnem govoriti o Iliriji, saj nas zastopa v zveznem tekmovanju.
Celoten problem bi lahko razčlenili na več delov. Zdi se nam, da bo najumest-nejše govoriti o tem: 1. kader, 2. disciplina — športna vzgoja tekmovalcev, 3. finančne težkoče, 4. uporabljanje kopališča, vstopnina plavalcev, 5. trener in trening, 6. prehrana, 7. plavalna šola (novi kadri), 8. vodstvo kluba in 9. Plavalna zveza.
Majhna primerjava
1. Boljši poznavalci plavalnega športa danes in pred vojno lahko ugotovijo, da smo nekako pred dvajsetimi leti že dosegali lepe uspehe. Vzemimo predvojno Ilirijo. V poletnih mesecih so bile na sedanjem Centralnem ljudskem kopališču teden za tednom zanimive plavalne prireditve, bodisi v okviru plavalne lige, ali pa mednarodni nastopi. Ilirija je bila takrat, če že ne prva, pa vsaj med najboljšimi v državi. Kdo so bili tedanji plavalci? Za primerjavo bomo vzeli plavalce prostega sloga v letih od 1934 dalje, njihove najboljše rezultate ter najboljše rezultate v letošnjem letu.
100 m prosto: pred vojno 1:03.0, 1:00.2,
59.2	— danes 1:03.8;
400 m prosto: pred vojno 5:33.0 — danes 5:34.0;
1500 m prosto: pred vozno 22:29.0 — danes 24:20.0;
100 m hrbtno: pred vojno 1:10.2 — danes 1:14.9.
Med moškimi tekmovalci je bilo prav gotovo okrog deset crawlistov, ki so vsi plavali pod 1:05.0, štirje- tekmovalci pa celo pod 1:03.0. Ce primerjamo rezultate predvojnih slovenskih tekmovalcev z današnjimi, moramo na žalost ugotoviti porazno dejstvo —J—J~ ’——■'
nega športa v
padanja kvalitete plaval-Sloveniji.
In žensko plavanje? Pred vojno je imela bivša Ilirija eno najboljših ženskih ekip. Ce pogledamo njihove rezultate na progi 100 m prosto, ugotovimo povprečje 1:13.0. Danes pa: Pelanova 1:22.0 in Mo-dic-Ceplakova 1:24.0. Torej to so najboljši ženski rezultati v letošnji sezoni. Nekdaj je bila ženska štafeta 4x100 m prosto najboljša v državi, danes pa Ilirija štafete sploh ne more sestaviti. Napredek je bil dosežen edino v prsnem plavanju pri moških in ženskah ter v hrbtnem plavanju pri ženskah. Tudi v predvojni Iliriji ni bilo dolgoprogašev, toda takšnega pomanjkanja, kakor je danes med craw-listi, ni bilo nikoli. Tudi to zgovorno priča, da ni kadra, če pa je, ni sposoben uvrstiti se med vidnejše v državi.
Obveznosti do slovenskega plavanja
2. Kdorkoli obiskuje naše plavalce v kopališču pri treningu, opazi neresnost, pomanjkanje dobre volje, skratka vidi nedisciplino, ki je prav gotovo tudi eden bistvenih vzrokov pri zastoju našega plavalnega športa.. Plavalci se vse premalo zavedajo svojih dolžnosti do društva, niti ne pomislijo, da so vendar člani zvezne lige, torej predstavniki slovenskega plavalnega športa in imajo kot taki gotove 1 obveznosti.
70.000 dohodkov in 200.000 izdatkov
3.	Težko je govoriti o finančnih problemih. Finančno stanje kluba je bilo pred vojno približno enako današnjemu. Plavalni šport je užival po osvoboditvi veliko podporo in vendar se je Ilirija znašla v zvezni ligi brez kakršnih koli sredstev. Vse letošnje plavalne prireditve so dale Iliriji nekaj nad 70.000 din, potovanje v Zrenjanin in Split pa je veljalo okrog 200 tisoč dinarjev. Toda podpore ni od nikoder. In kako je z društvi v drugih republikah. Beograjski Sever je n, pr. dobil podporo od republiške zveze 1 milijon. Proleter iz Zrenjanina pa 200.000 din.
Ilirija brez bazena
4.	Problem zase je tudi uporabljanje kopališča. Medtem ko imajo društva Na-prijed, Mladost, mariborski Polet, Primorje, Reka in drugi lastne plavalne bazene, tega nima slovenski predstavnik v zvezni ligi. Vsak tekmovalec mora plačati mesečni pavšal 50 din za vstop na plavališče, torej mora plačati določeno vsoto, da lahko trenira. Ce te vsote ne more plačati, ga mora društvo zavrniti. In če temu problemu dodamo morda še nepravilen odnos vodstva kluba do tekmovalca, potem je povsem jasno, da si tako klub ne bo pridobival novih moči, še več, tudi tisti, ki so disciplinirani in ki so za plavalni šport nadarjeni, odhajajo iz društva.
Resno vprašanje: trener
5.	Najresnejša ovira pri dviganju kvalitete pa je pomanjkanje dobrega trenerja. Danes je trener plavalcev Ilirije tov. Brozovič. Plavalci so z njim zadovoljni. Kako tudi ne? Tov. Brozovič ima v rokah
Nova kopališča, igrišča in novi domovi
Avstrijci se zahvaljujejo za nemoč naše mladine
Letos pozimi so veliki plazovi moč. no poškodovali mnogo vasi v Avstriji. Med njimi je bila tudi znana vas Heiligenblut na Velikem Kleku. Spomladi in poleti so bila v vasi velika obnovitvena dela, na katerih so poleg avstrijskih sodelovali tudi jugoslovanski mladinci. Nedavno se je brigada naših mlati ncev vrnila, iz Avstrije pa je pisala Koroška deželna vlada Fizkultumi zvezi Slovenije naslednje pismo:
»Delovna akciji v Heiligenblutu, pri kateri so predstavniki Vaše organizacije tako odlično pomagali, je končana in sedaj lahko izrazimo veselje, da so se prijateljske vezi med vašo in našo mladino na ta način okrepile. Veselili bi se, če bi lahko v bodočnosti organizirali taborenjenje naših mladincev v Jugoslaviji. Za pomoč v Heiligenblu-tu pa se vam še enkrat zahvaljujemo in pozdravljamo vse udeležence delovne akcije iz Jugoslavije. S svojim delom, ki ga ne bomo nikoli pozabili, so nam pokazali novo pomoč današnje Jugslavije«,
Objava
Sindikalno športno društvo Železničar Ljubljana obvešča, da bo nogometno igrišče in lahkoatlteska steza na Stadionu v Šiški zaradi obnove in popravila od 15. septembra t. 1. do nadaljnjega zaprta.
O gradnji fizkulturnih objektov se pri nas sorazmerno malo govori, še mam j pa piše. Zaradi tega bi morda kdo mislil, da se v Sloveniji malo skrbi za nove športne naprave, ki so za razvoj telovadbe in športa nujno potrebne. Da pa temu ni tako, se je prepričal naš dopisnik na gradbenem odboru Fizikulturne zveze Slovenije, kjer je zvedel, da se tudi v letošnjem letu nadaljuje precejšnja gradbena aktivnost po vsej Sloveniji, kakor vsa prejšnja leta. Seveda je razumljivo, da je mnogo težav in da vse želje posameznih športnih in telovadnih društev zaradi pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev ni mogoče izpolniti naenkrat. Toda tam, kjer imajo močno voljo, rastejo zaželene nove naprave, ki služijo vsem športom.
Naš dopisnik si je zabeležil naslednje zanimivosti iz gradbene dejavnosti:
športniki in telovadci v Kropi na Gorenjskem plavalni bazen v dolžini 25 m s skakalnico, ki bo odprt še letos. Zdaj izvršujejo dela na kabinah, ki bodo izdelane v posebnem slogu, tako da bodo v skladu z izredno lepo pokrajino. Seveda, tudi mojstri — kovači iz Krope bodo prispevali k okrasitvi s svojimi znanimi umetniškimi izdelki iz kovanega železa. Veliko večino del na tem kopališču so izvršili požrtvovalni prostovoljni delavci iz Krope sami.
Tudi Vrhnika noče zaostati za drugimi, Letos so pričeli graditi velik 50-metrski bazen, katerega so pred kratkim pričeli betonirati. Dom, ki bo eden največjih te vrste v Sloveniji, so pričeli graditi v letu 1949 in je sedaj v surovem stanju gotov. Velike zasluge za ta dela ima predvsem tovarna usnja v Vrhniki.
Brez dvoma bo velik 50 metrski bazen in celotna ureditev kopališča v Kamniku, eno naj lepših in najbolj modernih kopališč v Sloveniji. Poleg bazena, kjer se mladi plavači pod vodstvom znanega tekmovalca Toneta Cererja pridno urijo v plavanju za tekmovanja, bo na tem prostoru več igrišč. Sedaj so Kamničani pričeli graditi čistilne naprave za vodio v bazenu, naikar bodo zidali nove garderobe in ostale prostore. Poleg tega planirajo tudi bodoče nogometno igrišče. Tudi Kamničani so v svoj fizkultumi park vložili mnogo prostovoljnega dela, saj So formirali posebno fizkultumo brigado, ki marljivo dela na nogometnem stadionu in v kopališču.
Načrte za kopališče — saj so kar trije — sta izdelala inž. Bloudek in Božič Marjan, Projektanta od časa do časa obiskujeta gradbišča in dajeta strokovne nasvete.
V Mariboru nadaljujejo več gradenj. Športno društvo Železničar še naprej urejuje svoj velik Dom na Pohorju,
športno društvo Branik pa nogometni stadion in trening-prostor za nogomet, Stadion je že gotov, manjkajo mu le še potrebne tribune. Vzporedno z gradnjo stadiona urejujejo celoten športni park, ki obsega 12 tenis igrišč, posebno igrišče za košarko ln odbojko, v projektu pa je tudi posebno igrišče za rokomet. Na območju tega športnega parka je lepa hiša, ki jo bo Mestni ljudski odbor (ki ima veliko razumevanje za razvoj telesne vzgoje v Mariboru) dal na razpolago za športni dom. Med večjimi objekti v Mariboru nadaljujejo velikopotezno gradnjo pohorske žičnice, slalom in smuk-prog ter športnih igrišč na vrhu Pohorja v višini 1040 m.
Pred kratkim je bilo dokončano več nogometnih igrišč. Novi Igrišči sta si zgradili športno društvo Proletarec iz Zagorja (poročilo o gradnji na drugi strani) ln Sloga v Ljubljani. Tudi Kladivar je ob 30-letnici slovenskega nogometa odprl novo zgrajeno nogometno igrišče na Glaziji, Nova igrišča pa so še drugod po Sloveniji.
V Ljubljani gradi TD Triglav nov dom, ki bo letos po vsej verjetnosti izročen svojemu namenu. Dom bo eden najlepših ln največjih v Sloveniji. Poleg modeme telovadnice bo v
njem še velika dvorana za športno te. lovadibo in igre, kegljišče v kletnih prostorih, posamezne sobe za prenočišče gostujočih moštev in tečajev, upravni prostori itd. Dom ima seveda tudi moderno urejene naprave za umivanje ter potrebno centralno kurjavo.
TD Vič nadaljuje z gradnjo igrišča pri svojem novem domu.
Tudi drsalci so prišli na svoj račun. Tik pred otvoritvijo je njihova plošča za kotalkanje (oz. letno drsališče), ki bo omogočilo drsalcem trening v poletni dobi, na tem prostoru pa bodo lahko tudi druge športne prireditve.
Prihodnji teden bodo v Ljubljani začeli graditi moderen stadion za odbojko in košarko s potrebnimi stalnimi tribunami za cca 4—SOOOljudi, tako da bodo tudi odbojkarji in košarkarji po petih letih dobili svoje tekmovalne prostore (tako jim ho odpadlo nepotrebno gostovanje po »tujih« igriščih).
Poleg tega bi se dalo našteti še mno-gokaj, saj skoraj ni kraja v Sloveniji, kjer ne bi gradili vsaj kakšno malenkost. Premalo pozornosti pa polagajo naša telovadna društva popravljanju in vzdrževanju telovadnih domov.
Končno...
Po štirih letih dela so nedavno dovršili nogometno igrišče Proletarca iz Zagorja na prostoru, kjer je predvidena gradnja modernega stadiona.
S prvimi deli so začeli že jesen i 1947. leta, toda delo zaradi neorganiziranosti ni napredovalo. Sele letos, ko je končno prišel težkopričakovani buldožer, ki je pet dni oral p0 terenu, se je znova za-čelo. Prihajalo je vedno več delavcev, in prostovoljni g raditelji so kljub raznim težavam delali z vedno večjim elanom. Na pomoč so priskočile tudi masovne organizacije in uprava rudnika je pomagala kolikor je mogla. Toda največji delež pripada aktivnim športnikom^ proštov oljnim graditeljem. Da jih mi bilo malo, priča tudi naša slika.
Skupno je bilo opravljenih 5.800 ur prostovoljnega d-ela, otvoritev nogometnega igrišča pa je bila 12. avgusta z nogometno tekmo, v kateri je Proletarec premagal Slogo z 2:1.
okrog 80 plavalcev in vsakemu mora nuditi vse svoje znanje. Nekateri plavalci so pri svojem treningu skrajno malomarni in netočni. Zato je za njih velika prezaposlenost tov. Brozoviča, ki bi se moral posveteti, ali samo že nadpovprečnim plavalcem, ali pa onim, ki še niso dosegli povprečnega nivoja, kot zanalašč. Predvojni trenerji Deutz, Diobold, Kestner, Salzner in drugi so posvečali vso skrb samo najboljšim, ki so zastopali svoje društvo na domačih ali inozemskih prireditvah. Vse druge plavalce so imeli v rokah drugi trenerji, ki so skrbeli za njihovo udejstvovanje vse dotlej, dokler niso dosegli nadpovprečnega rezultata in s tem tudi prišli v roke zgoraj imenovanih trenerjev. Današnji rezultati pričajo, da Iliriji primanjkujejo odlični trenerji, kakor so jih imeli in jih še imajo druga društva v državi.
Hrana?
6.	Mnogi plavalci se izgovarjajo, češ, saj bi dosegel boljše uspehe, pa ne morem, ker nimam zadostne hrane. Tudi to delno drži. Plavanje je naporen šport in vsak tekmovalec potrebuje za obdržanje kondicije določeno Število kalorij, teh pa žal nekateri tekmovalci danes po treningu ne morejo več dobiti povrnjenih. Pri drugih društvih je le nekoliko drugače. Kot primer nam služijo plavalci reškega Primorja, ki dobivajo stalno dodatno prehrano UNICEF!
Končno plavalna šola
7.	V zadnjem času smo le dobili plavalno šolo, kar obeta, da bomo končno le dobili nov plavalni kader. Upajmo, da bodo iz te Šole izšli novi talenti, ki bodo ob primernem vodstvu dosegli boljše uspehe, kakor pa jih dosegajo danes na prvenstvenih dvobojih.
Od 16 članov upravnega odbora — 12 aktivnih gledalcev in kopalcev in — nič več ...
8.	Pa se o vodstvu kluba. 16 članov Je, ki skrbijo za razvoj Ilirije. Koliko pa jih dela? Med šestnajstimi so morda le trije ali štirje idealisti, ostalih dvanajst pa so le aktivni gledalci in kopalci. S takšnim vodstvom Ilirija ne bo mogla še nadalje uspešno nastopati v zvezni ligi, še več: še tisto bore zdravega, kar je ostalo, se bo razblinilo v nič. Strinjamo se z besedami predsednika Plavalne zveze dr. Boža Linharta, ki je ob ustanovitvi nove Ilirije rekel: »Vse lepo, toda zavedajte se — samo ime »Ilirija« ne bo rešilo slovenskega plavalnega športa.«
In Plavalna zveza
9.	Plavalna zveza je prva, ki mora skrbeti za razvoj plavalnega športa v Sloveniji. Precej so storili člani Plavalne zveze Slovenije, bodisi pri gradnji bazenov, bodisi pri omasovljenju plavalnega športa v Sloveniji sploh. Dobili smo plavalni stadion Kolezijo in še mnogokaj. Toda zdi se nam, da to še ni dovolj. Tudi Plavalna zveza Slovenije mora vedeti, da je Ilirija edini predstavnik slovenskih plavalcev v zveznem tekmovanju. In ko danes ugotavljamo vzroke padanja kvalitete, se nam zdi, da bi Plavalna zveza kot prvi forum morala prav posebno bdeti nad težavami edinega slovenskega predstavnika v zvezni ligi in mu morala vse bolj priskočiti na pomoč, kakor pa je to dejansko storila.
Vsa ta dejstva so več ali manj ugotovitve po končanem državnem plavalnem prvenstvu. Želimo, da bi ta Članek služil kot resno opozorilo vsem, ki jim je količkaj na tem, da slovenski plavalni šport znova zaživi in da že v bližnji bodočnosti dosežemo rezultate, ki jih prav gotovo premoremo, rezultate, kakor smo jih dosegali pred vojno.	L. M.
30-letnica
splitskega ,Jadrana1
Te dni poteka 30 let, odkar so navdušeni pristaši plavalnega športa ustanovili v Splitu plavalni klub Jadran. To ime je društvo sprejelo leta 1925, vendar pa so že pred tem letom plavalci istega kluba, toda pod drugim imenom, dosegali odlične uspehe doma in v tujini. Iz leta v leto se je ugled splitskih plavalcev stopnjeval, zadnja leta pred drugo svetovno vojno pa so bili. Jadranovi plavalci med najvidnejšimi . predstavniki tega športa v Jugoslaviji. Predvsem so se odlikovali vaterpolisti, ki so vrsto let obdržali naslov državnega prvaka. Ko je izbruhnila vojna, so prekinili s športnim delom, večina članstva pa je odššla v partizane. Takoj po vojni so znova prijeli-za delo in že 1946. leta je bi! Jadran zopet med vidnejšimi predstavniki plavalnega športa v državi. Tri leta zaporedoma si je osvojil prvenstvo v vaterpolu, torej od 1946. do 1949., 1848, pa tudi moštveno prvenstvo FLRJ. Redka so društva, ki bi se mogla pohvaliti s takšnim številnim članstvom športnih strokovnjakov, kakor je to ravno Jadran. Imena Hrvoje Macanovič, Darko Prva,n, inž. Bonačič, Ante Senja,novič, inž Roje, Miro Mihovilovič itd., so poznana vsej jugoslovanski športni javnosti.
Ob 30 letnici želimo tudi mi športnemu kolektivu Jadrana še večjih uspehov v bodočnosti.
Nizozemski plavalci v Jugoslaviji
Te dni gostolelo v Jugoslaviji nekateri odlični nizozemski plavalci in vaterpolisti. V gosteh imamo moštvo De Meuven, ki Je nastopilo v Zagrebu in na Reki. V torek je Mladost premagala nizozemske vaterpoliste z visokim rezultatom 9:3 (3:2). Vsekakor je to velik uspen za naše igralce vaterpola, saj vemo, da so Nizozemci najboljši vaterpolisti na svetu.
Med p.avalcl je dosegla največji uspeh Mira Korpes, ki je v plavanju na 100 m prosto ženske premagala Nizozemko De Groot, ki je bila tretja na lanskem evropskem prvenstvu. — Ostali rezultati: 100 m prosto moški:	Vidovič 1:03.2,
Smitts (Niz.) 1:04.0, 100 m prsno:	Cim-
perman (M) 1:14.5, 100 m prosto ženske: Gereh (M) 1:12-0,	100 m hrbtno moški:
Vidovič 1:14.0, 100 m prosto ženske: Korpes 1:27 4,	100 m hrbtno ženske:	Bika
(Niz.) 1:25.0.
Po dvoboju z Mladostjo so Nizozemci odpotovali na Reko, kjer so nastopili proti Primorju Na tem dvoboju so bili ponovno doseženi odlični rezultati. Zenska mešana štafeta 3x100 (Grkinič, Lavrenčič, Loparič) je plavala za 1-6 sek. boljše od državnega rekorda 3:04.8. Lep uspen je dosegla Branka Loparič na 100 metrov prosto z odličnim časom 1:11.9-— Ostali rezultati: 100 m prosto moški: Curtinl in Smitts 1:02.1,	100 m hrbtno
ženske: Grkinič 1:25.1, 100 m hrbtno moški: Finci 1:12.9, 3x50 m moški: Primorje 1:33.4, 3x100 m mešano ženske: Primorje 4:06.0, VVaterpolo tekma med Primorjem in De Meuven se je končala z visoko zmago Primorja 8 : 2.
Dva nova
državna rekorda v Splitu
Split, 26. avg. Včeraj se je pričela proslava 30. obletnice splitskega Jadrana z otvoritvijo razstave na samem plavališču. Sledil je športni program, pri katerem so sodelovali amsterdamski klub De Meuwen, Primorje z Reke, Mornar iz Splita in Jug z Dubrovnika. Štafeta v sestavi Njegoš, Šimunovič, Duilov, Benčič je postavila nov državni rekord 2:03.9. Stari ‘ državni rekord Primorja z Reke je znašal 2:15.9; štafeta 3x100 m mešano - ženske: Primorje z Reke je postavilo nov državni rekord v postavi Grkinič, Lavrenčič, Loparič s časom 4:04.8. Waterpolo: Mornar : Jug 4:3 (2:1), Jadran : De Meuwen 9:4 (4:1).
Miloslavič in Stipetič diskvalificirana
Na zahtevo Plavalne zveze Jugoela* vije je Izvršni odbor Italijanske plavalne zveze doživljenjsko diskvalifi. ciral Marjana Stipetiča in Maro ja Miloslaviča ter jima prepovedal vsa-ko plavalno aktivnost v Italiji. Plavalna zveza Jugoslavije je že prejšnji mesec diskvalificirala omenjena plavalca, ker se pozivu za vrnitev v domovino nista odzvala.
Vsa/c teden ne/ca/
»Da., da, saj pravim, bliža se starost, Ta nenavaden pritisk na glavo...«
*
K Sherlocku Holmesu je ves razburjen prisopihal nek možakar. Iz žepa je potegnil papir, ga razvil in pomolil slavnemu detektivu pest zob pod nos.
»Človeški zobje« — je ugotovil Sherlock Holmes.
»Našel sem jih na moji parceli.‘ je rekel razburjeni možak. »Pri prekopavanju.«
»In kje je vaša parcela':'«
»Na desnem bregu Temse, na p°' Iju med klavnico in novim stanovanjskim blokom.«
»Oh, že vem, to ne pomeni nič,< je mirno rekel Sherlock Holmes. »Tam je -bilo včasih nogometno igrišče.«
Svetovni rekord in
Stara stvar je spoznanje, da je rekord zmožen ta-lenta tekmovalca in njegove vztrajnosti. Ce je le en faktor nič je vse skupaj ničla. Športniki pravijo, da je vsak rekord 99-odstoino rezultat znoja, Ce bi hoteli poskušati postaviti vrstni red činiteljev ki so potrebni za rekord, bi to izgledalo takole: 1 talent oz. potrebna dispozicija. 2. nezlomljiva volja do treninga, 3. pameten način življenja 4 smotrna metoda ln pravilno vodstvo treninga, 5. potrebna taktika. 6. racionalen stil Morda bodo nekateri športniki te činitelje po vrstnem redu malo zamenjali. Pri plavanju veliko bolj cenimo stil, kakor pri teku Metodika treninga je na četrtem mestu. Cesto si obetajo tekmovalci čudeže od treninga kakega svetovnega rekorderja, kaierega potem kopirajo. Kako napačno! Kot recept za bolnika ni prenesljiv, tako ne smemo posnemati treninga svetovnih rekorderjev.
Toda talent je predpogoj. Trener Prtiml je dejal: »Iz nekega težkega vprežnega konja nikdar ne naredimo ple-menitega arabskega dirkača«. Vsi činiteljl pa ne zaležejo če ni v športniku potrebnega duha in volje do vsakodnevnega treninga
SPOMENIK ZE PRED SMRTJO
Dva najbolj slavna športnika Evrope sta bila pred drugo svetovno vojno Nurmi in madžarski plavalec Csik. Običaj na svetu je da postavijo imenitnemu možu spomenik šele po smrti in nič prej. Tu pa je bilo drugače. Nurmiju so leta 1936 postavili v Aboju spomenik, prav tako pa se je Ferenc Csik lahko ogledal svoje lastno po. prsje v rodni vasi. Zanimivo je, da je Nurmi prikazan na spomeniku tako, da teče visoko po prstih. V resnici je Nurmi tekel bolj nizko in se je peta celo včasih dotikala tal
nesrečni rekorderji
NESREČNI LAMPERT
V nasprotju s tema dvema pa poznamo celo zgodbe o nesrečnih ljudeh, ki so zaradi kakšne malenkosti odstopili svoje mesto na listi svetovnih rekorderjev. Morda bi rekli, smola, birokratizem ali kaj podobnega. Njihova nesreča ’ je večkrat ležala v tem, da niso vedeli, kdaj se bližajo najboljši formi, ali pa jih je konkurenca pripravila ob živce in rezultat.. Tam pa, kjer so mišice enako močne, odločujejo živci.
Eden najbolj znanih takšnih nesrečnežev je bil nemški metalec diska Lampert Leta 1935 je prvič vrgel več kot je bil svetovni rekord. Toda rezultat mu ni bil pri-znan, ker ni bilo dovolj sodnikov. Drugič je postavil svetovni’ rekord leta 1941, pa mu spet ni bil priznan, ker krog, iz katerega je metal, ni bil pravilno zakopan. Leta 1942 je ponovno prekoračil svetovni rekord vendar ni bilo pri roki jeklene mere. Istočasno, ko so na olimpiadi metali disk malo čez 50 m, je Lampert vrgel v Hamburgu nekaj nad 51 m.
SLABO SO RAČUNALI
Včasih pa se tudi zgodi, da se ti nesrečni ameriški in angleški čevlji napačno preračunajo. Tako je. bil Irec Patrick O’ Callaghan dolgo let pomilovan, kajti leta 1937 naj bi zalučal kladivo 60.57 m. Rekord pa ni mogel biti priznan, ker Irska ni bila član mednarodne atletske zveze. Cez 13 let pa je Irska atletska zveza ta rezultat preklicala in objavila, da se je tu zgodila pomota pri preračunavanju, čevljev V metre, tako da do sedaj še nihče na svetu ni vrgel kladivo nad 60 m.
METCALFE — NAJHITREJSI TEKAČ NA SVETU
Ce bi vas vprašali, kdo je bil doslej najhitrejši sprin-ter na svetu, bi se nekateri odločili za Owensa, drugi za Pattona, tretji pa za La Beacha, Vsi trije bi se zmotili,
kajti absolutno najhitrejši sprinter doslej je bil Metcalfe, Na olimpijskem filmu se razločno vidi, kako ima Owens pri 50 m še kakšne 4 m naskoka, na cilju pa je razlike med Metcalfom in Owensom samo še pol metra. Mat. calfe ni imel tako dobrega start.a kot Owens, Ta nesrečni Metcalfe je bil v najboljši formi leta 1934, ravno v sredi med olimpijskimi igrami. Leta 1936 je bil že prestar, leta 1932 pa je imel smolo, da je pri teku na 200 m samo za malenkost izgubil. Toda kasneje so videli, da je tekel na progi, ki je bila napačno izmerjena. Bilo jo je za 2 m preveč,
VVARMERDAMA SE JE DRŽALA SMOLA
Cornelius Warmerdam, svetovni rekorder v skoku s palico (4.77 m) je bil skakač z neverjetno smolo. Leta 1936 je bil najboljši skakač Amerike, vendar se za olimpijsko moštvo ni plasirat, ker je bil na izbirnem tekmovanju šele četrti. Na atletskem dvoboju ZDA : Nemčija v Berlinu leta 1938, je gledal, kako so se drugi mučili z višino 3.80 m, on pa je bi) v formi za 4.50 m. Ko je pričel skakati pri 4 m, se mu prvič korak ni izšel, dru-gič je prišel preblizu letve in tretjič jo je iz nervoznosti podrl. Tako je trikrat zaporedoma porušil letvico in iz-padel. Bil je tako žalosten, da je hotel atletiko zapustiti, toda končno so ga še pregovorili, da ji je ostal zvest. Cez štiri leta pride Iz Amerike vest, da je skočil 4.77 m na prostem, 4.79 rn v dvorani, 4.81 je podrl z mezincem pri tekmovanju. Pri treningu je nekoč skočil 4.87 m! Ce bi svojo namero iz leta 1938 uresničil, bi atletika izgubila svojega največjega junaka vseh časov, saj je po finskih tablicah njegov rekord največ vreden.
AFERE NA ŠVEDSKEM
Dve največji aferi v zgodovini švedskega športa sta bili diskvalifikacija H&gga, Anderssona in Liliequista in zadeva z metalcem kladiva, Johanssonom. Hagg in Andersson sta predstavljala zlato dobo švedskih srednje-progašev in ravno, ko je bilo konec vojne, so se nadejali Švedi, da bosta pokazala svetu kaj zmoreta. Toda jeseni 1945 je na izredni skupščini Atletske švedske zveze Bo
Ekelun s temnim glasom prečital njihovo obtožnico 10 dosmrtno diskvalifikacijo, V dvorano je legla mora, »obsojenci« pa so sprejeli kazen brez besed. Druga afera ie bila z znanim metalcem kladiva Johanssonom, ki je metal pol kilograma lažje kladivo. Komisiji je namreč predložil pred tekmovanjem v pregled kladivo, ki je bil° popolnoma pravilne teže, metal pa je za las podobo0 kladivo, ki je bilo lažje. Pravijo, da je bil tako častihlepen, da ni hotel odstopiti mesta starejši generaciji & se sprijazniti z drugimi mesti.
VVOODRUF, LANZI in CUNNIGHAM
Na berlinskih olimpijskih igrah sta bila favorita 23 tek na 800. m Italijan Lanzi m Američan Cunnigha01' Toda starta] je tudi Američan VVoodruf, črnec, ki I spravil s svojo ogromno postavo ostale tekmovalce v čudno razpoloženje, katerega bi lahko imenovali občute manjvrednosti. Woodruf je namreč tekel kot Sazel ’ korake pa je imel dolge čez tri metre. Ostali tekm^ valci so bili boljši od njega, toda nekako usodno je P1 mnenje, da mora biti ravno on zmagovalec. In tako je tudi zgodilo Start so pomaknili za 50 m nazaj, K pa je Italijan Lanzi pozabil in zaradi tega Prev°Zia začel finiširati Ce bi bila proga samo še malo daU ’ pa VVoodruf ne bi zmagal,	u
Cunnigham na berlinski olimpiadi ni nastopil v te na 800 m, ker je bil prepričan, da je njegova z*0®”) sigurnejša na 1500 m. V teku na 1500 m je bil d^u*.j nekaj dni kasneje pa je v Stockholmu igraje P05!? svetovni rekord na 800 m 1:19,7. Kasneje je postal nigham ljubljenec ameriške publike, ki je za njega t navijala, da je tekel miljo v zaprti dvorani boljše _ na prostem, postavil je svetovni rekord za dvorane. P u vijo, da je pri tem tekel tako, da je pri vsakem stopil tja, kjer se prožne deske najbolj udajajo.
vijo, da je pri tem tekel tako, da je pri vsakem kcJ®eni strmi! tia Iripr sp rvrnpnp HocVo naihnli nriaifiio«	,ig
tč ^
— J ~ O'- ■ --	, — ... v- *' J '- oa -	V 2atO
šli, če bi omenili vse nesrečneže. Bilo jih je preveč,
slučajno se je ujemala konstrukcija lesenega z njegovo dolžino njegovega koraka. Toda Pr
■edaleč
morda še drugič kaj o njih.
Jugoslovani uspešni
na IV. mednarodnem teniškem prvenstva FLRJ v Ooatiii
Od 13. do 19. avgusta je bilo v Opati ji IV. mednarodno prvenstvo FLRJ v tenisu. Čeprav udeležba inozemcev ni bila tolikšna kot lani, je turnir vendar dobro uspel ter prinesel Jugoslovanom nekaj lepih zmag nad renomiranimi inozemskimi tekmovalci.
KDO JE TEKMOVAL
Poleg jugoslovanske ekipe, ki Je nastopila kompletna z mušketirji Branovičem, Mitičem, in Palado na čelu, je bil glavni favorit za osvojitev prehodnega pokala Brazilec Vieira, ki se je letos uvrstil med najboljših osem vvimbledonskega turnirja. Nadalje so nastopili Nemec Den-ker, Avstralec Tregonning ter Švicar Schaneflin, kakor tudi avstrijski Davis-cup igralec Huber ter njegov rojak dr. Eggert. Tudi ženska konkurenca je bila močno zasedena: imena: Tonolli (Italija), Vollmer (Nemčija), in Kaufmann (Švica) so dala slutiti, da bodo borbe napete in na dostojni tehnični višini. Juniorski konkurenci sta bili zadeva domačih Igralcev, ker se zanji ni prijavil nobeden inozemec.
Branovičeva bilanca: 5, 5, 0, 12:0, 72:21
Ze samo te številke (pomenijo: iger, zmag, porazov, razmerje dobljenih in izgubljenih nizov, razmerje dobljenih in izgubljenih gernov) nam dajo slutiti, da je Branovič v izvrstni formi. Njegova zmaga nad Vieiro je bila plod požrtvovalne 'n premišljene igre, kateri tudi rutiniram Brazilec ni bil kos. Branovič je svojega nasprotnika onemogočil s krasnimi paslng-shotl in ga prisiljeval na igro z osnovne linije, katere pa ta ni tako dovršeno obvladal. Palada je Že v četrtfinalu premagal Mitiča — po hudi in obenem naj lepši partiji turnirja. Presenetil je tudi avstrijski velikan dr. Eggert z zmago' nad favoriziranim Huberjem, ki je zopet osvojil publiko s svojim neverjetnim refleksom. (Z »blaznimi« skoki vrne tudi nemogoče žoge).
Slovenska predstavnika Razboršek ln Čebular sta prebrodila prvo kolo z zmagama nad Avstrijcema Nemezom oziroma Semmelrockom, da v naslednjem kolu izpadeta proti boljšim nasprotnikom Vieiri oziroma Sariču. Oba pa sta zaigrala zelo dobro, kar velja posebno ža Hazborška v igri proti Vieira.
25 let aktivni plavalec!
25 let aktivnega športnega udejstvovanja je zares prava redkost! Te dni praznuje redki jubilej znani plavalec in vvaterpolist Erič Ervin, član ljubljanske Ilirije.
Leta 1927. so plavalni strokovnjaki zapazili nadarjenega plavalca Ervina in mu posvetili vso skrb. Kmalu se je uvrstil med najboljše crawliste v državi in dosegel odlične rezultate. V družbi dir. Draška Vilfana, Cerarja, Pelhana in drugih je vedno zastopal našo državo na mednarodnih nastopih. Po vojni se je vključil v bivšo Enotnost in začel pridno trenirati waterpolo. Danes je eden najboljših vvaterpolistov in če hočete, tudi trener sedanje Ilirije. Temu jubileju se pridružujemo tudi mi, ter želimo, da bi tov. Erič še v naprej s svojimi izkušnjami pomagal pri razvoju slovenskega plavalnega športa.
Nemka Volmcr — najboljša!
Prvič sine v tej disciplini Jugoslovani resno posegli v borbo za prvo mesto. * Državna prvakinja Crnadakova je z zmago nad Italijanko Tonollijevo priredila veliko presenečenje, vendar pa je v finalni igri morala kloniti ofenzivni igri Nemke Vollmer. Ugajale so tudi — Kaufmacn in Studer (Švica), Kalab in Pfeifer (Avstrija) ter Eick (Zahodna Nemčija). Slovenko Mairovo je doletela smola. V igri proti Bačkorjevi, ki se je na državnem prvenstvu plasirala pred n j c na 2. mesto je vodila 6 : 3 in 4 : 3, nakar si je poškodovala nogo in morala igro predati. Mariborčanki Za-manjeva in Čopova sta že v 1. kolu naleteli na močni nasprotnici Tonollijevo oziroma Kalabovo in izgubili.
Jagec očuval prvo mesto, Winterhalterjeva pa prekrižala račune vsem konkurentkam
Jagec je letos nedvomno naš najboljši mladinec, kar je dokazal tudi z zmago na tem turnirju, medtem ko je stanje pri mladinkah že bolj nejasno kot prej. Izgledalo je, da so letos prevzele vodilno vlogo od Slovenk srbske mladinke — prvo mesto na turnirju v Opatiji pa je osvojila Mariborčanka Winterhal-terjeva. Omembe vreden uspeh sta dosegla tudi Ljubljančanka Klinar in Mariborčan Bergant ml., ki sta premagala odgovarjajoča prvaka Srbije Evetoviče-vo oziroma Nešiča. Lovrecovo je s katastrofalnim rezultatom 6:0, 6:0 izločila Winterhalterjeva, Bergant ml. pa je v 2. kolu podlegel Bači potem, ko je vodil že 6:0 in 5:2.
Kombinaciji : Jugoslovan — inozemec, zmagali!
V Igrah moških dvojic Mitič in Vieira nista imela resnih nasprotnikov. Par Palada — Branovič je v polfinalu premagal kombinacijo Lazslo — Petrovič po 61 gemih naporne borbe (najdaljša partija turnirja!), medtem ko sta nosilca skupine Huber — Tregonning postala žrtev Lazsla in Petroviča že v četrtfi-
NAJTEŽJE SREČANJE
naše boksarske reprezentance po volni
•Se nikdar v zgodovini našega športa nismo imeli tako važna srečanja, kakor jih imamo v zadnjem času, V Zagrebu so gostovali francoski plavalci s svetovnim rekorderjem Janyjemt Boiteuxom, Bernardom, evropsko prva. kinjo v skokih Mady Moreau na čelu. V Beogradu so nastopili najboljši atleti v Evropi — Veliki Britanci, nogometaši so gostovali na Norveškem in kmalu bo srečanje z olimpijskim prvakom Švedsko. Košarkarji se bodo 9, septembra borili z odličnimi Francozi, 1, septembra pa bo Imela naša
Gianni di Segni bo nastopil v italijanski reprezentanci. Je dvakratni evropski prvak (1949. v Oslu In 1951. v Milanu) *n šestkratni državni prvak v težki ka_ *e8oriji Di Segni je še zelo mlad; ro-je 30. septembra 1930, po poklicu je študent
boksarska reprezentanca svoje najtežje srečanje doslej proti najboljšim boksarjem iz Italije, Tako so plavalci, atleti in sedaj tudi boksarji imeli v razdobju 15 dni najtežja srečanja v zgodovini našega športa.
Boksanje je v Itiliji zelo razvito. Dovolj je, če naglasimo, da imajo štiri evropske prvake, ki so naslove osvojili letos v Milanu, V zgodovini italijanskega amaterskega boksa najdemo pet olimpijskih zmag in petnajst naslovov evropskih prvakov. Na vsak način pa so svoj največji uspeh dosegli letos v Milanu: ekipno prvenstvo Evrope in štiri zmage posameznikov. Z ozirom na takšno moč italijanskega boksa in obenem na dobro formo naših reprezentantov bo srečanje Italija : Jugoslavija po vsej gotovosti dalo lepe borbe.
To bo sedmi nastop naših najboljših boksarjev po osvoboditvi. Zmagali smo nad! Romunijo, Belgijo in dvakrat premagali Avstrijo. Italijani so lani premagali Turčijo, Švedsko in Irsko, medtem ko so s Francozi boksali neodločeno.
Italijanska boksarska zveza je že določila svojo reprezentanco za nastop v Beogradu, V mušji kategoriji bo nastopil Aristide Pozzali (evropski prvak in naj večji up italijanskega boksa za olimpiado v Helsinklih, rojen 1931). Bantam: DalVOsso Vlncenzo, (evropski prvak, rojen 1929); peresnolahka: Giannini (italijanski prvak); lahka: Bruno Visintin (evropski prvak, rojen 1932); polvvelter: Pozzi (pokrajinski prvak); welter: Ruggiere (prvak Lombardije); polsrednja: Dal Plaz (sodeloval na evropskem prvenstvu); srednja: Burssi (prvak Toskane); poltež-ka: Altonsetti (italijanski prvak), težka: Gianni dl Segni (dvakratni evropski in šestkratni italijanski srvak).
Proti tem boksarjem bodo nastopili najboljši Jugoslovani, Kaj lahko pričakujemo? To je težko reči. Favoriti so Italijani, toda naši se znajo boriti.
M. D.
naLu. Zelo dober vtis sta zapustila tudi para Deuber — Sarič in dr. Eggert — Czaikowsky. Huberju ni uspelo obraniti prvo mesto v igrah mešanih dvojic, ki ga je lani osvojil z Američanko Head. Tudi letos je imel dobro partnerko — Italijanko Tonolli, vendar se je izkazalo, da sta najmočnejša vollmer (Zahodna Nemčija) — Lazslo (Jug.), ki sta z odlično igro na mreži • premagala v polfinalu Huber — Tonolli, v finalu pa jugoslovanski par Lazslo — Mitič.
Organizacija
Kakor vsako leto Je bila tudi letos organizacija turnirja zelo dobra. Igrišča so bila v dobrem stanju, prav tako so bili tudi pobirači vedno na svojih mestih. Na banketu, ki je bil po končanem turnirju, so zmagovalcem razdelili lična darila s spominskimi plaketami. V svojih govorih so inozemski gostje izjavili, da si je opatijski turnir že pridobil ime v Evropi, ter da se ga bodo prihodnje leto v čim večjem številu zopet udeležili.
Zanimanje občinstva je bilo veliko ln je finalnim :gram prisostvovalo okoli 1090 gledalcev.
Še nekaj kratkih iz novinarske beležnice
Legenštajn in Petrovič sta zelo dobra prijatelja V 1. kolu turnirja je moral Legenštajn nastopiti proti Paladi. Prišel je na igrišče, ki so ga pobirači ravno urejevali (Palade še ni bilo) in začel je vadit: servis. Pa mu prijatelj Petrovič svetuje s tribune: »Laci! Odigraj brzo dva, tri gema, dok Jože nema!«
V finalni igri mešanih dvojic sta nastopila brat in sestra (Mitič Drago in Dragica — poročena Lazslo) proti možu slednje in Nemki Vollmer. Ko je napravil Mitičeva partnerka v igri dvojno napako je Mitič pripomnil: »To pa je sabotaža j«
Huber in Mitič sta stara turnirska rivala. Tudi na tem turnirju bi se morala predvidoma srečati v polfinalu. Zato sta si medsebojno obljubljala čim manj uspeha, ko se je v pogovor vme-! šala Italijanka Tonolli: »Zakaj toliko be-i sed, kaj pa če se bosta v polfinalu srečala Palada in dr. Eggert!« Imela je prav!
KU
Brez komentarja
Sodnik Frangeš Ernest iz Maribora je poslal Nogometni zvezi Slovenije naslednje poročilo o prvenstveni nogometni tekmi II. vzhodne republiške lige med Fužinarjem iz Guštanja in Kovinarjem iz Štor, 19. avgusta t. I., ki se je končala z zmago Fužinarja 3:1.
Pod rubriko »izključeni igralci* piše: »Brozovič Zvonko (Kovinar) v 22. minuti II. polčasa zaradi dejanskega napada na glavnega in mejnega sodnika.« — Pod »obrazložitev* pa:
»V 22. minuti II. polčasa je bil v kazenskem prostoru NK Kovinar zrušen napadalec Fužinarja. Zato sem dosodil enajstmetrovko. Ob tej priložnosti so vsi igralci Kovinarja pritekli k meni, se sovražno obnašali in igralec Zvonko Brozovič me je pri tem udaril s pestjo. Zato sem ga izključil. Brozovič pa sprva ni hotel zapustiti igrišča ip ko se je po prerekanju z mano le napotil ven, je zapazil mejnega sodnika Breznika, se vrnil proti njemu in udaril še njega, češ, on
Ali si že poravnal naročnino?
je kriv, ker ni pokazal offside. Po tem je igrišče zapustil.
Igralci Kovinarja so bili skrajno nedisciplinirani. T o pa v glavnem zaradi tega, ker jim je njihov vodja pota Ambrož dajal potuho in je celo sam neopravičeno prišel na igrišče, mene in stranska sodnika pa ozmerjal. Ambrož je rekel, da je tudi on sodnik in da bomo o tem še govorili. Zaradi tega so igralci Kovinarja skušali preprečiti streljanje enajstmetrovke.
Da je vladal na igrišču red, je v glavnem pripisovati discipliniranemu obnašanju igralcev Fužinarja in tudi gledalcev, ki se v prepir niso vmešali. Občinstvo svojih prostorov ni zapustilo. Reditelji so bili na mestu.
Ko smo šli — oba mejna sodnika in jaz — po večerji na postajališče, nas je dohitel kamion, na katerem so se vozili igralci Kovinarja. Kamion se je ustavil, nogometaš pa so vpili: »Glej sodniške svinje!* Potem so poskakali iz kamiona in se nas dejansko lotili. Pretepu smo se umaknili na ta način, da smo stekli po stranskih poteh na postajališče. Najbolj sta se »izkazala* Vodeb in desna zveza Kovinarja, za ime katerega ne vem. Napadli so nas vse tri. •
Pripominjam še, da so igralci Kovinarja že na igrišču grozili, da bomo »tepeni*, pa čeprav bodo dobili prepoved igranja.«
Komentar ni potreben. Čas bi že bil, da bi se za takšne stvari začela zanimati sodna oblast.
lipshroija: BmeSa V: Z
Lega igra Jugoslovanov le v prvem polčasa
To pa ni več v redu!
1, septembra t, 1. bo v "Beogradu troboj Erbija—Hrvatska—Slovenija v sklopu priprav za mednarodno tekmo naših odbojkarjev s Francijo. Na troboju naj bi Odbojkarska zveza Jugoslavije videla, kateri igralci in igralke pridejo v poštev za sestavo državne reprezentance. Do tu je v redu in gre vse po starem, preizkušenem načinu.
Slovenska odbojkarska zveza je poslala v Beograd imena 16 igralcev in igralk, za katere meni, da so tudi kandidati pri sestavi državne reprezentance. Odbojkarska zveza Jugoslavije se je s tem strinjala in je naročila zvezi v Ljubljani naj za vseh 16 kandidatov vloži prošnjo za potno dovoljenje. Tudi do tod je vse v redu.
Potem pa je prišla iz Beograda nova brzojavka, ki je sporočila, da pridejo v poštev za sestavo reprezentance samo trije moški in štiri ženske iz Slovenije. V redu.
Odbojkarska zveza Jugoslavije pa je istočasno poslala še eno sporočilo. Odseku za potna dovoljenja pri Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani Pravi naj izda potna dovoljenja samo za dva igralca in tri igralke. Verjetno tako ni samo v Sloveniji. To Se pravi, da je reprezentanca določena že vnaprej. Troboj Srbija—Hrvatska—Slovenija ki je organiziran posebno v sklopu predpriprav za srečanje s Francijo, tehnična komisija pri Odbojkarski zve-zi Jugoslavije, zamišljen trening naj. boljših s troboja — vse to postane brezpredmetno. Odveč so vse priprave ostalih (ki so morda boljši kot izbrani), odveč veliki stroški slovenske reprezentance za potovanje v Beograd. To pa ni več v redu.
Za meddržavno nogometno tekmo med Jugoslavijo in Norveško, ki je bila v četrtek v Oslu, je bilo med norveškim športnim občinstvom veliko zanimanje, saj se je na tamkajšnjem stadionu zbralo nad 30.000 gledalcev, ki so se v prvem polčasu navduševali za’ izredno lepo tehniko igre Jugoslovanov, po odmoru pa so še z večjim aplavzom bodrili svoje moštvo, ko je prevzelo pobudo na igrišču.
Beara, Horvat, Milovanov, Luštica, Spajič, Boškov, Ognjanov, Mitič, Bobek, Zebec, Vukas.
Kakor rečeno, naši reprezentanti so zadovoljili le v prvem polčasu, ko so povsem gospodarili na igrišču. To dokazuje že dejstvo, da je imel vratar Beara v prvih 1.5 minutah samo enkrat priložnost posredovati v igro, medtem ko so se vse dramatične akcije razvijale le na polovici igrišča Norvežanov. Silovitim napadom Jugoslovanov se domači igralci niso mogli uspešneje upirati in tako je Vukas že v 9. minuti povedel Jugoslavijo v vodstvo. Neprestano streljanje naših napadalcev na vrata Norvežanov je dalo slutiti, da^ je zmaga gostov ne samo neizbežna, temveč da bo izražena tudi v visokem rezultatu Norveški branilci v tem delu igre takorekoč sploh niso prišli do žoge in so se branili neurejeno in samo skoraj brez moči gledali za posameznimi pobeglimi jugoslovanskimi napadalci. Zapovrstjo silovito streljane žoge, zdaj na vrata, zdaj v vratnico ali pa tik mimo nje,
je še bolj zbegalo Norvežane, kar so naši igralci izkoristili in dosegli po Bobeku in Zebecu še tri gole. V zadnjih minutah so Norvežani dosegli nepričakovan 'gol po krivdi Milovanova, ki ni obračal dovolj pozornosti norveškemu krilu.
Po odmoru je bil tok igre povsem drugačen. Po začetnem udarcu so Jugoslovani izvedli še nekaj napadalnih akcij, vendar so se čedalje bolj spuščali v brezkončno nekoristno preigravanje in medsebojno podajanje, kar je ohrabrilo Norvežane, ki so s takojšnjim in ostrim startom na prvo žogo ter z izredno požrtvovalnostjo povsem razbili jugoslovanske vrste in prevzeli pobudo v svoje roke. Ze v 12. minuti je norveški napadalec Dividsen ponovno pretresel mrežo Jugoslovanov, kar je Norvežanom vlilo še več poguma in borbenosti. Zaradi raztrgane igre naše enajsterice in čedalje večjega uveljavljanja Norvežanov je že kazalo, da se utegne rezultat spremeniti celo v korist domačega moštva. Le s skrajnimi napori je jugoslovanska obramba zaustavljala norveške napadalce, med katerimi je bil najnevarnejši Bredesen. Vratar Beara, ki je nekajkrat odlično ubranil ostro streljane žoge, je bil v 14. minuti laže poškodovan, zaradi česar je zapustil igrišče. Njegovo težko nalogo je moral nato prevzeti vratar Stinčič, ki je moral neprestano posredovati in le neučinkovitost norveških napadalcev je prispevala k doseženemu rezultatu. Jugoslovani so v tem delu igre samo enkrat resno ogrožali norveška vrata, pri čemer je streljal na gol naš najboljši igralec Boškov.
Milovanov ni zadovoljil na tem mestu in je ponovno dokazal, da sodi bolj za srednjega krilca. Povsem jasno je, da bo moral igrati srednjega krilca le Horvat. Krilska vrsta je v glavnem dobro opravila svoj posel, vendar je premalo sodelovala z napadalno vrsto, v kateri so zadovoljili Mitič, Ognjanov in Bobek, medtem ko sta bila Zebec in Vukas nosilca napadov le v prvem polčasu.
Sodil je danski sodnik Atinsen.
PO SLOVENIJI
Tolmin. Tudi odbojkarji iz tega predela Slovenije so se razživeli. Prejšnjo nedeljo je bila odigrana prvenstvena tekma med TD Kobarid in TD Tolmin. Zmagalo je boljše moštvo Kobarida s 3:0. Tako si je Kobarid osvojil prvo mesto, Tolmin drugo in tretje Bovec, medtem ko ekipe iz Idrije, Vrana in še nekatere druge niso nastopile na tem okrajnem prvenstvu.
Celje. Okrajni telovadni odbor Celje je te dni organiziral plavalne tekme za prvenstvo okrožja in to v Rogaški Slatini. Organizacija je bila brezhibna, k uspehu pa je mnogo pripomogla naklonin ost kopališke uprave v Rogaški Slatini. Kot ekipa je prepričevalno zmagalo TD Hrastnik pred Sv. Jurijem in Celje mesto. Rezultati: člani — 100 m prosto: Ogrinc (Rim. Topi.) 1:20.4; 100 m prsno: Bralnik (Št. Jurij) 1:39.9; 100 m hrbtno: Štraus (Hrastnik) 1:37.0, 3 krat 66 m prosto: Hrastnik 2:43.5; 3 krat 66 m mešano: Rimske Toplice 2:54.4; skoki:	Koželj (R. T.)	18.89
točke; mladinci — 66 m prsno: Zupanc (Celje) 1:01.0; 66 m hrbtno: Selan (Hr.) 1:07.2; 3 krat 33 m prosto: TD Tone Kos — Celje 1:10.6; 3 krat 33 m mešano: Celje mesto 1:17.7; skoki: Veber (Tone Kos) 25.65 točke; članice — 66 m prosto: Dolenc (Hr.) 1:05.2; 66 m prsno: Zorčič (Hr.) 1:07.2; 66 m hrbtno: Dolenc (Hr.) 1:42.0; skoki: Veber (T. K.) 11 točk.
Dva posnetka z mednarodnega državnega prvenstva v plavanju, ki je bilo preteklo nedeljo v Ljubljani. Zgoraj: francoska plavalka prsnega sloga Ode-tte-Casteur čaka, da bo prišla na vrsto. Spodaj: evropska prvakinja v skokih z deske Mady Moreau In Francoz Pire, ki se je plasiral na drugo mesto, gledata svoje Jugoslovanske tekmece pri skokih z deske
Razhod, ki se ga ne da opravičili
Najboljši slovenski odbojkarji se pripravljajo za troboj Slovenija — Hrvatska — Srbija, ki bo prihodnji teden v Beogradu Troboj bo služil tehnični komisiji p-i izbiri m sestavi državne odbojkarske reprezentance, ki bo v začetku septembra nastopila v Parizu na svetovnem prvenstvu.
V sklopu priprav je bila v Ljubljani medmestna tekma med odbojkarji Maribora ln Ljubljane. Medtem ko tekma moških vrst ni bila kdo ve kako kvalitetna, se nam je po dolgem času zopet nudila priložnost videti eno najlepših iger ženskih vrst. Ljubljančanke so bile to pot zopet v izvrstni formi in so brez težav premagale svojega tekmeca. Zanimivo je pri tem ugotoviti* kj eso vzroki, da je to v letošnji sezoni prva tekma, s katero so bili strokovnjaki, predvsem pa vneti ljubitelji odbojke, zelo zadovoVni Moštvo Ljubljane so sestavljale igralke Krima in Železničarja,
vendar samo tiste, ki so nekdaj sestavljale ljubljansko Enotnost. Videli smo, da je' bila ekipa homogena, da ni bilo slabih mest, vse igralke so pokazale prav Isto znanje, kakor prejšnja leta, ko so bile državne prvakinje. Danes se sprašujemo, zakaj so se ta dekleta razšla in kdo nosi krivdo, da niso vse te odbojkarice zbrane, če že ne v Enotnosti, ki ne obstoja več, pa vsaj v drugem društvu?
Navadno Je več vzrokov, če člani zapuščajo svoje matično društvo. Toda naj bo kakorkoli, če bi imela vsaka pred očmi napredek slovenske odbojke, bi bile vse igralke, ki smo jih videli na zadnji tekmi v Mariboru prav gotovo še vedno v istem društvu. Dolžnost nadrejenega foruma, v tem primeru Odbojkarske zveze Slovenije, pa bi bila te stvari temeljito preiskati in ukreniti vse potrebno, da se ne razbije klub, ki je
bil štiri leta državni prvak. Res je to, da so nekateri trdili, da bo z odhodom nekaterih igralk bivše Enotnosti okrepljena zenska vrsta ljubljanskega Železničarja, ki bo povsem nadomestila bivšo Enotnost, torej tudi osvojila v letošnjem letu prvo mesto v državi. Ne bomo ugotavljali, kako uresničujejo odbojkarice Železničarja svojo obvezo. Dejstvo je, da do danes nismo imeli priložnosti videti kvalitetne odbojke, kar danes obtožuje in v nobenem primeru ne opravičuje »razhoda«. Odbojkarska zveza Slovenije je torej iskala novega prvaka to pot v ljubljanskem Železničarju, ki pa kljub okrepitvi nekaterih igralk še ni imel zadostnih pogojev za prvo mesto v državi. Pri tem pa Je Zveza pozabila, da so bili vsi pogoji dani že v »razbiti« Enotnosti, kar nam zopet potrjuje zadnja tekma in naše trditve. Kaj mislite, ali je bilo to prav?
MOŠKI:
100 m:
11.1	Lorger, Kladivar
11.3	Žerjav, Odred
ll.S	Mijač, Kladivar H 3 Petauer, Kladivar
11.4	Furlan, Železničar Ljubljana
11.4	Hribar, Kladivar
11.5	Kopše, Železničar Ljubljana
11	b Hrovatin, Zel. Maribor it.5 Zupančič, Kladivar
11.7	Kravanja, Odred
11.7	Subelj Odred
11.7	Pokom. Odred Povpreček desetorice:
12	VIII. 1950	11.45
20 VIII. 1951	11.42
200 m:
2t l Lorger, Kladivar 23 2 Zupančič, Kladivar
23.3	Hribar, Kladivar
23.5	Požun, Železničar Maribor
23.5	Petauer, Kladivar
23.8	Mijač, Kladivar
23.8	Hrovatin. Zel. Ljubljana 23 8 Furlan. Zel. Ljubljana 23 9 Rožman, Odred
23.9	Kopše, Zel. Ljubljana
1950	— 23.90
1951	— 23.58
400 m:
49.9	Zupančič. Kladivar 51 6 Olivieri, Odred
51.7	Požun, Zel. Maribor
51.8	Kopitar, K’=-livar
52.0	Belšak Odi-d
52.0	Rožman, Odred
52.2	Bardutizkv. Zel. Ljubljana
52.4	Roter, Trbovlje
52.8	Hanc, Kladivar
53.1	vilhelm, Odred
53.1	Orehek, Dom.
1950	— 52.06
1951	— 51.93
800 m:
1 "56.7 Hanc, Kladivar 1:58,2 Rožman, Odred
52.2	Bardutzky, Zel, Ljubljana. 1:59,7 Kranjc, Odred 2:01,0 Pavčič, Trbovlje 2:01,0 Kopitar Kladivar 2:01,5 Kramar, Odred 2:01,6 Okršlar. Zel. Ljubljana 2:02.0 Dolinšek, Trbovlje 2:03.8 Šober, Zel. Maribor
1950	— 2:01,7
1951	— 2:00,4
1500 m:
4:01,0 Hanc, Kladivar 4:01,2 Kranjc, Odred 4:05,6 Male, Zel. Maribor
4.07.2	Pavčič, Trbovlje
4 07,2 Šober, Zel. Maribor
410,0	Opaškar, Trbovlje 4:10,4 Inkret, Zel. Ljubljana 4:12.2 Grabar, Kladivar
4.12.2	Okišlar, Zel. Ljubljana 4:12,3 Bardutzky, Zel. Ljubljana
1950	— 4:13.8
1951	— 4:07,9
3000 m:
9:00,6 Kranjc. Odred 9.03 2 Šober, Zel. Maribor 9:03,6 Pavčič, Trbovlje 9:04.4 Petek, Odred 9-13 6 Opaškar, Trbovlje 9.13,6 Božič, Trbovlje 9:15,2 Grabar, Kladivar 9:16.2 Kovačič, Odred 9 23.6 Cepin. Kladivar 9:24,8 Kranjc M. Odred
5000 m:
15-40.8 Kranjc, Odred 15:45.0 Petek. Odred 15:46.6 Grabar, Kladivar 15:47 6 Opaškar, Trbovlje 15:54.2 Kovačič, Odred 15:55,2 Inkret, Zel. Ljubljana 16:02,4 Male, Zel. Maribor 11:16.0 Prelog, Kladivar lOHZO Leslzza, Zel. Ljubljana 16:25.0 Šober, Zel. Maribor
TABLICA „POLETA
Desetovica slovenskih aileiov
(stanje 30. Vlil. 1951)
1950	— 16:11,1
1951	— 15:58,5
10.000	m:
34:04,1 Kovačič, Odred 34:09.4 Lesizza, Zel. Ljubljana 34:24 0 .Božič, Trbovlje 34:31,0 Petek, Odred 34:49,0 Kranjc, Kladivar 35:01 1 Mučlč, Zel Ljubljana 35:18.2 Steiner, Kladivar 36:24,0 Vozlič, Odred 36:30,0 Kos, Trbovlje 36:30,0 .Toši, Zel, Ljubljana
1950	— 35:14,9
1951	— 35:10,1
110 m zapreke:
15.6 Zupančič, Kladivar
15.6	Lorger, Kladivar
15.8	Subelj, Odred
16.7	Olivieri, Odred
16.8	Černe, Odred
17.0	Vukovič, Zel. Ljubljana 17 4 Ravnikar, Odred
17.6	Urbajs, Kladivar 17 7 Strmšek, Trbovlje
17.7	Hohn.iec, Kladivar
1950	— 16.80
1951	— 16.79
400 m zapreke:
54.8	Zupančič. Kladivar
55.8	Kopitar, Kladivar
56.8	Olivieri, Odred
59.2	Kabaj, Zel. Maribor
60.4	Urbajs, Kladivar
60.6 Moljk, Zel. Ljubljana
60.8	Subelj, Odred
61.5	Mlakar, Zel. Maribor
61.9	Skušek, Trbovlje 64.4 Roter, Trbovlje
1950	— 60.2
1951	— 59,7
4 krat 100 m:
44.3	Kladivar
46.0	Odred
46.1	Železničar Ljubljana
46.4	Triglav
46Železničar Maribor
48.1	Litija
4 krat 400 m:
3:28,4 Kladivar 3:30,8 Odred
3.31.4	Železničar Ljubljana 3:33,2 Železničar Maribor 3:40,2 Triglav
višina:
185 Zgalin, Odred
180 Štrukelj, Odred
178 Kolbe, Litija
178 Cerpez, Zel. Maribor
173 Urbajs, Kladivar
170 Molk, Železničar Ljubljana
170 Kravanja, Odred
170 Zagorc, Kladivar
166 Mlakar, Zel, Maribor
165 6 tekmovalcev
1950	— 174.7
1951	— 173.5
daljina:
6.65 Wagner, Odred 6.57 Špan, Odred 6 50 Petauer, Kladivar 7.39 Zagorc, Kladivar C.36 Pokorn. Odred
6.29	Požun, Zel. Maribor 6.32 Horvat, Zel. aMrlbor
6.21	Mlajč, Kladivar
6.21	Soba, Zel. Ljubljana
6.21	Crepinšek, Kladivar
1950	— 6.32
1951	— 6.37
troskok
14.00	Zagorc, Kladivar 13.26 Wagner, Odred
12.96 Cerpez, Železničar, Maribor
12.76 Pokorn, Odred
12.61 Moljk, Železničar, Ljubljana
12.50	Vukovič, Železničar, Maribor
12.22	Zgalin, Odred
12.20	Lagler, Železničar, Ljubljana 12.19 Orehek, D.
12.14 Crepinšek, Kladivar
1950	— 12.85
1951	— 12.68
palica
3.50	Cerpez, Železničar, Maribor
3.30	Glavač, Kladivar 3.25 Vehovar, Kladivar
3.20	Zgalin, Odred
3.20	Špan, Odred
3.15 Strmešek, Trbovlje
3.00	Vozelj, Ljubljana
3.00	Kralj, Ljubljana
3.00	Filipič, Železničar, Maribor
3.00	Gobec, Železničar, Maribor
1950	— C.12.7
1951	— 3.16
krogla
13.78 Milller B., Odred
13.71	Žerjal, Kladivar
13.01	Muller, Odred
12.71	Golc, Kladiver
12.32 Polutnik, Kladivar
12.23	Meršol, Železničar, Ljubljana 12.15 Eferl, Železničar. Maribor 12.07. Furman, Odred
11.90	Jezernik, Železničar, Maribor 11.83 Dolenc, Krka
1950 — 11.94 1950 — 12.57
disk
48.50	Žerjal, Kladivar
46.50	MUIler J., Odred
44.54	Golc, Kladivar
43.52	MUIler B.. Odred 39.93 Peterka, Kladivar 37 50 Dolenc, Krka 37.31 Jančič, Kladivar
35.59 Markež, Železničar, Maribor
35.54	Furman, Odred 35.13 Vuga, Trbovlje
1950	— 38.21
1951	— 40.40
kopje
55.40 Kopitar, Kladivar
55.37	Pavlovič, Odred
51.91	Rojc, Kladivar
51.25	Muller J„ Odred
51.23	Muller B., Odred 49.65 Mlakar, Kladivar 48,74 Moser, Kladivar
47.05	Lenart, Trbovlje
46.38	Černe, Železničar, Ljubljana
46.21	Eferl, Železničar, Maribor
1950	— 47.83
1951	— 50.17
kladivo	#
54.97 Žerjal, Kladivar 44.64 Roš, Odred
44.29 Markeš, Železničar, Maribor
42.22	Jančič, Kladivar
41.10	Peterka, Kladivar
39.26	Muller J., Odred 38.78 Muller B., Odred
37.58 Batič, Železničar, Ljubljana 36.89 Golc. Kladivar
34.52	France, Trbovlje
1950	— 34.79
1951	— 41.61


n«:;; v
Joe Maksim obdržal naslov
svetovnega prvaka v poltežkl kategoriji
Sodniki so dodelili deset rund zmagovalcu in pet premagancu
Joe Maxim je v borbi proti Bobu Murphyju, ki je bila v Madison Square Gardenu v New Yorku, obdržal naslov svetovnega prvaka poltežke kategorije. Zmagal je po točkah v borbi, ki je trajala petnajst rund. Maxim se je pojavil v mnogo boljši formi kot lani maja, ko je bil poražen v Chicagu od tedanjega svetovnega prvaka poltežke kategorije. Ezzarda Charlesa. Po premišljenem in učinkovitem začetku je Maxim prešel v ofenzivo, ki je dala videz, da se bo borba končala pred petnajstimi rundami. Nasprotno je Murphy, ki se je prvič v svoji karieri boril vseh petnajst rund, dobro zdržal borbo do zaključnega udarca na gong.
S pol priprtim desnim očesom in z ranjenim obrazom se je premaganec obupno trudil, da bi prevzel iniciativo. Toda vse, kar mu je uspelo narediti, je bilo to. da je dal Maximu v prvi rundi močan udarec v nos, ki je za ves čas borbe napravil iz rokavic zmagovalca robec za kri.
Nihče od sodnikov ni prisodil Mur-phyju več kot pet rund. Sodnik v ringu Ruby Goldstein, ki je večkrat opomnil Murphyja zaradi prenizkih udarcev, je prisodil deset rund zmagovalcu Ma-ximu, ^ tri Murphyju in dve rundi za neodločeno. Sodniki so prisodili deset rund Maximu in pet rund Murphvju.
Srečanje ni bilo preveč zanimivo. Bila je serija levih d i rek to v in desnih uppercutov od Maxima, ki so napravili premaganca na pol slepega in več kot osuplega. Bito pa je presenečenje za poznavalce, ki so prisodili Maximu po borbi s Charlesom manj uspeha in so dajali prednost Murphyju v razmerju dvanajst proti pet.
Ameriški amaterji boljši od Angležev
Na londonskem stadionu Wembtoy Je bilo pivo srečanje med amaterskima boksarskima reprezentancama ZDA In Velike Britanije. Pred 11.000 gledalci so zmagali boksarji ZDA z rezultatom 12:8. To ie prvi poraz, ki so ga na domačem terenu doživeli reprezentanti Velike Britanije.
Še ena zmaga Saddlerja
Na stadionu Toppi v Filadelfiji je svetovni prvak v peresni kategoriji Sandy Saddler premagal s tehničnim k. o. v petem kolu Freemana.
Več srečanj za evropsko in svetovno prvenstvo
Prihodnji mesec bodo številni evropski in svetovni boksarski prvaki branili svoje naslove. V mušji kategoriji bo evropski prvak Louis Romero (Španija) branil naslov prvaka 5. septembra v Glasgowu proti Peteru Keenanu (Škotska). V peresni kategoriji bo Sandy Saddler (ZDA) branil naslov prvaka 26. septembra v New Yorku proti Williamu Pepu (ZDA) V srednji kategoriji bo svetovni prvak Ran-dolph Turpin (Anglija) nastopil 12. septembra v New Yorku proti Ray Robinsonu (ZDA). V težki kategoriji bo evropski prvak Jack Gardner (Anglija) branil svoj naslov proti Nemcu Hain ten Hoffu 23. septembra v Berlinu.
Nogometna prvenstva evropskih držav
Teniški turnir v Gortini d’ Ampezzo
Gortina, 26. avgusta.
Na teniškem turnirju v Gortini d’Anv pezzo so bili doseženi tile rezultati:
Polfinale posameznikov: M eri o (Italija) : Garret (ZDA) 6:3, 6:4; Gardini (I) : Pauta-sci (I) 6:0, 6:3.
Pari — četrtfinale: Mitič-Palada : Be-lardinelli-Clerici 6:3, 6:2; Pautasci-Merlo Gardini-Bergamo 7:5, 6:2; polfinale: Mitič-Palada : Ceccia-Gori 6:1, 6:3; Pautasci-Merlo ; Černik-Garret 6:3, 7:5.
Mešani pari — četrtfinale: Bellani-Gar-rini: Isaac (Belgija)-Pautasci 6:3, 1:6, 6:3 Strecker (Avstrija)-Gurri (I) : Rigolet (Švica-Bergamo) par forfeit; Kornfeld (Iz-rael)-Merlo (Italija) : Eik (Nemčija)-Den-ker (Avstrija) 6:2, 6:4; Beck (Svica)-Mi-tič : Migliorini-Belardinelli (Italija) 6:3, 6:4.
Gortina, 26. avg. V današnjih finalnih igrah moških sta bila dosežena ta dva rezultata: moški finale posamezno: 1. Gardini : Merlo (oba Italija) 1:6, 6:3, 6:4, 6:3, moški pari finale: Mitič-Palada : Pana so ; Merlo (I) 6:3, 6:3, 4:6, 6:3.
Jugoslovani
na evropskem prvenstvu v veslanju
Macon, 26. avusta.
Med dopoldanskim tekmovanjem na evropskem prvenstvu v veslanju (»Reper-charge«) so bili doseženi tile rezultati:
Četverec s krmarjem: prva skupina: Avstrija 6:35.1, Jugoslavija 6:36.1, Norveška je bila tretja, Švica pa ni prišla na start; druga skupina — Švica 6:32.2, Francija 6:32.8, Holandija je bila tretja, Belgija pa četrta. Za polfinale v tej disciplini so se torej kvalificirale Avstrija, Jugoslavija, Švica, Francija, Španija, Italija in Danska.
četverec brez krmarja: prva skupina — Avstrija 6:26.4 min., Francija je bila druga, Holandija pa tretja; druga skupina: Italija 6:27.2. Jugoslavija 6:38.9, Švica 6:45.5. V polfinale so se plasirale Belgija, Danska, Norveška, Jugoslavija, Italija, Francija in Avstrija.
Osmerec: prva skupina — Jugoslavija 6:00.4, Francija 6:03.9, Švedska 6:04.9; druga skupina — Portugalska 6:02.6, Holandija 6:06.4, Španija 6:21.3. Za polfinale so se plasirale Italija, Danska, Britanija, Jugoslavija, Francija, Portugalska in Holandija.
Macon, 26. avg. Danes je bilo zaključeno 42. veslaško prvenstvo Evrope, na katerem je bila Jugoslavija zastopana s 4 čolni. V tekmovanju dvojcev brez krmarja in v tekmovanju osmercev so se naši veslači plasirali v finale. Četverca brez krmarja in s krmarjem pa sta izpadla že v polfinalu. Rezultati finalnih tekmovanj so bili tile:	skiff: 1. Larsen (Danska)
7:32.5, 2. Fock (Anglija), 3. Majer (Švica); dvojec s krmarjem: 1. Italija 7:39.8, dvojec brez krmarja: 1. Belgija 7:33.19, 4. Jugoslavija: double scoull: 1. Švica 7:40.00; četverec s krmarjem: 1. Italija 7:05.14; četverec brez krmarja: 1. Belgija 6:48.2; osmerec: 1. Anglija 6:04.00, 2. Danska, 4. Jugoslavija.
Kako bomo stavili za 42. kolo
Šjortsie stave"

I,	Jugoslavija - Švedska (polčas), Ker
je v prvem polčasu navadno igra zelo enakovredna, bomo stavili za to tekmo kar neodločeno, in sicer X.
2 Jugoslavija - Švedska (končni rezultat). Švedi veljajo za ene najboljših nogometašev v. Evropi in so.se od vseh evropskih držav lani na svetovnem prvenstvu najbolje plasirali. Ker je tudi jugoslovanska reprezentanca v slabi formi, bomo stavili na zmago Švedov in sicer 2.
3, Zagreb - Kvarner. Nogometaši Težkega kvarnerja so zelo padli v kvaliteti od spomladanskega dela tekmovanja. Ker so trenutno v slabi formi in ker igrajo na tujem igrišču, bomo stavili na zmago Zagreba, ki se v drugem delu tekmovanja popravlja. Prognoza 2.
4 Budučnost - Velež. Preteklo nedeljo ie Vardar izgubil z Velezem obe točki, to pot pa bo moral Vel e z v goste na vroča tla v Titograd. Seveda ima pri tem manj izgledov na uspeh, vendar bomo stavili X.
5.	Dinamo - proleter O. Visoka zmaga
Dinama nad Kvarnerjem nam da, slutiti, da pančevski nogometaši niso slabi. Ker pa bo tekma v Pančevu, dajemo vso prednost domačinom m bomo stavili 1.	..
6.	proleter Z. - Železničar. Nogometaši iz Zrenianina na domačem igrišču marsikaterega premagajo m zato bomo stavili v tej tekmi na 1.
7.	nabotnički - Tekstilac. V tem srečanju računamo na sigurno zmago Ra-botničkega in bomo stavili 1.
8.	Rudar - Vardar. Ker bo srečanje v Trbovljah, računamo na presenečenje, to je na zmago Rudarja, zato bomo stavili 1.
10.	Radnik (Obrenovac) - Trepča (Kos. Mitroviča). Naša prognoza X.
II.	Zmaj (Makarska) - Šibenik. To je
tekma južne skupine hrvatske lige, v kateri računamo na sigurno zmago nogometne ekipe Šibenika. Zato bomo
12.	Milan - Juventus. Srečanje naj-
boljših italijanskih nogometnih ekip, ki se bo po našem mnenju	,„on'
čalo neodločeno, zato bomo stavili v tem srečanju X.
13.	Železničar Lj. - Korotan (Kranj), slovenska liga.
14.	Bjelovar - Slaven (Koprivnica), hrvatska liga.
15.	Jedinstvo (Zemun) - Sloga (Kan kovičevo).
FRANCIJA
Pariz, 26. avgusta. — Danes se je začela nova nogometna sezona za prvenstvo Francije za 1951-52. leto. V prvem kolu so bili doseženi tile rezultati:
»Nimes« :	»Lyon« 0:0, »Bordeaux« :
»Strasbourg« 1:1, »St. Etienne« : »Racing« 0:3, »Roubaix« : »Le Havre« 3:1, »Nancy« : »Reims« 1:1, »Sochaux« : »Nice« 2:0, »Rennes« : »Marseille« 1:2, »Sete« : »Lille« 0:0, »Lens« : »Metz« 0:2.
Švica
Bern, 26. avgusta. — VI. kolu nogometnega prvenstva Švice so bili doseženi tile rezultati:
Bern : Bellinzona 1:0, Grasshopper : Servette 5:1, Ztirich : Chaux de Fonds 4:3, Basel : Young Fellovvs 6:1, Lausan-ne : Biel 3:1, Locarno : Young Boys 1:1, Lugano : Chiaszo 7:0.
AVSTRIJA
Dunaj, 26. avgusta. — Rapid : Austria 5:3, Sturm : Ar. Sportklub 1:0, Admira : FC Wien 2:0, Vienna : Blauweiss 2:2, FAC : Wacker 2:5.
ANGLIJA
London, 26. avgusta. — V III. kolu prvenstva so bili v soboto doseženi tile rezultati:	Aston Villa : Derby County
4:1, Burnley : Fulham 1:0, Chelsea : Liverpool 1:3, Huddersfield : Blackpool 1:3, Manchester Utd. : Nevvcastle Utd. 2:1, Portsmouth : Charlton Ati 1-0, Preston NE : Middlesbrough 0:1, Stoke City : Bolton Wand. 1:2, Sunderland : Manchester City 3:0, Tottenham : West Brom-wich Albion 3:1, VVolverhampton Wand. : Arsenal 2:1.
f :
V Avstriji 'in Zahodni Nemčiji sta se telovadba in šport zelo razširila tudii med invalidi. Na Dunaju so nedavno imeli invalidi celo svoje športne igre, na katerih so razdelili športne in telovadne značko tistim, ki so doseli predvidene norme. Človek ne bi verjel, da lahko invalid z eno nogo skače tudi v višino. Toda na sliki vidimo avstrijskega enonogega športnika, ko preskakuje precej visoko postavljeno letvico. Doslej največ,to višina, ki jo je preskočil invalid brez noge, je 1.81 m. (Foto VViener Kurier«)
TENIS
Avstralci premagali Američane v igri parov
Chestnut Hill. Pretekli teden so bila končana na mednarodnem teniškem prvenstvu Amerike tekmovanja v moštcih in ženskih parih. Na veliko presenečenje ter po neuspehih na turnirjih v New Portu in South Orange, so Avstralci premočno osvojili prvi mesti v moških parih. Frank Sedgman in Mac Gregor sta premagala vse svoje nasprotnike in si zasluženo priborila naslov prvaka. V osmini finala je avstralski par Candy-Rose premagal ameriški par Reed-De Wtis s 6:1, 6:2, 6:3. Mulloy in Talbert sta premagala Granta in Kummamara s 6:3, 6:1, 6:2. V polfinalu sta Sedgman in Mac Gregor premagala Pattyja in Traberta s 6:3, 6:1, 6:4, v drugem srečanju, ki je trajalo tri ure, pa sta na veliko presenečenje Rose in Candy premagala večkratne ameriške prvake v parih Mulloya in Talberta 6:4, 6:8, 20:18 in 9:7.
pa sta si priborili Doris Hart in Sherley Fry, ki sta v finalu premagali par Todd-Chaffee s 6:4, 6:2.
PLAVANJE
Norveška premagala Finsko v plavanju
V Kristiansandu je bil reprezentančni dvoboj v plavanju med moškimi in ženskimi ekipami Norveške in Finske. Zaradi boljših plavalk je zmagala Norveška z 68:58.
Portugalec Fernando Madeira je postavil nov državni rekord v plavanju na 1500 m prosto s časom 21:25.8.
17-letni van Bever je postavil v Alosu nov belgijski rekord na 200 m prsno s časom 2:48.6.
ROKOMET
Nemčija na svetovnem prvenstvu
Nemška rokometna zveza je sklenila na svoji zadnji seji, da se bo udeležila svetovnega prvenstva v rokometu, ki bo
Naslov prvakinje ZDA v ženskih parih prihodnje leto od 9. do 15. junija v Švici.
Dva najboljša italijanska motorista sta se ubila
Belfast. Na motoristični dirki, ki je obenem veljala za naslov svetovnega prvaka v kategoriji motorjev do 500 ccm, je zmagal Anglež Geoffrey Duke, ki si je priboril naslov prvaka tudi v kategoriji motorjev do 350 ccm. Dirka je bila v zelo deževnem vremenu, tekmovalna proga pa je bila dolga 250 milj. Duke je vodil od začetka do konca in je zmagal v času 2;36:06.4. Pri treningu sta se ubila dva najboljša italijanska vozača Guido Leoni in Santo Geminiani, težje pa se je poškodoval Enrico Lorenzetti.
V	veliki avtomobilski ocenski vožnji Liege—Rim—Liege je nastopilo letos 123 avtomobilov, od katerih jih je samo 57 prišlo na cilj v Liegu. Skupna dolžina proge je znašala 4700 km. vodila pa je čez Francijo in Švico. Prvo mesto sta zasedla v skupnem plasmaju Belgijca Jean Claes in Jacques Icks na avtomobilu Jaguar s 3442 točkami.
ATLETIKA
Panatenske igre
Te dni so bne zaključene v Atenah pa-natenske igre, na katerih so sodelovali atleti iz raznih evropskih držav. V posameznih atletskih disciplinah so biii doseženi tile boljši rezultati: kopje: Canma-nis (G) 63.2U, Mateucci 64.11, 200 m: Pe-trakis (G) 22.3, troskok: Michai (G) 13.80, maraton: Hogieve (N) 2;40:45.0, 110 m ovire: Ciausen (lsiand) 15.4, krogla: Jataga-nas (G) 15.08, 800 m: Cleve (Ne) 1:54.7, palica: Scheurer (Švi) 4.20 m, disk: Toši (I) 51.18, 100 m: Petrakis (G) 10.8, 400 m: Cleve (Ne) 49.2, 3000 m zapreke: Kocak (T) 9:35.2.
Neka moskovska štafeta je postavila na stadionu Dinama v Moskvi v teku 4X1500 metrov nov sovjetski rekord v času 15:45.0. Na isti prireditvi je mlada atletinja Nataša Hnikina skočila v daljino 5.90 m.
Na atletskem tekmovanju v Wetzlerju je Marija Sander Domagala postavila nov nemški rekord v teku na 80‘m zapreke za ženske s časom 11.2. Prvenstvo Nemčije v peteroboju je osvojila Lena Stumpf s 4032 točkami (nov rekord) pred Doma-galo in Farth, ki sta dosegli 4024 točk.
Atletska prvenstva
Švedska
V	Stockholmu so bili na atletskem pr-
venstvu Švedske doseženi tile rezultati: 100 m: Ahlm 10.8, 200 m: Kristerson 22.0, 400 m: Branstrom 48.2, Walfbrandt 48.3, Egfeldt 48.3, Lindgren 48.7, 800 m: Sten 1:53.1, Lindgaard 1:53.3,	1500 m:	Aberg
3:50.8, Landkvist 3:51.4, Erikson 3:52.2. Karlsson 3:53.0, Lundberg 3:53.6, Person 3:53.8, 5000 m: Albertson 14:29.4, Lindmark 14:30.6, Nystrom 14:32.2, Andersson 14:43.0, 110 m ovire: Lundberg 14.8, Johansson 14.8, 400 m ovire: Larsson 53.3, Jonsson 53.3, Eriksson 53.7, 3000 m zapreke: Karlsson 9:08.0, Sederberg 9.10.2, Eriksson 9:16.8, višina: Nevrup 190, Ljunkvist 190, daljina: Izrealsson 7.23, Eriksson 7.14, palica: Lundberg 4.20 m, troskok: Moberg 14.82 m, Norman 14.66 m, krogla: Arvids-son 15.27 m, Edlund 15.00 m, disk: Pri-berg 47.69 m. Arvidsson 47.32 m, kopje: Berglund 70.81 m, kladivo: Eriksson 53.58 metra.	/
Norveška
V	Oslu so bili na atletskem prvenstvu
Norveške doseženi tile rezultati:	100 m
Mang-seth 10.9,	200 m:	Mangseth 22.3,
400 m: Espenes 49.9, 800 m: Boj sen 1:53.0, 1500 m: Johansen 3:56.0, Vefling 3:57.0, 5000 m: Stokke 14:37.6, Saksvik 14:42.4,
10.000	m: Stoken 30:14.8, Kjersen 30:52.0, 110 m ovire: Vikan 15.2, 400 m ovire: En-gebsreten 55.4, 3000 m zapreke: Larsson 9:14.6, daljina: Vikan 7.07, višina: Guder-sen 193 m. palica: Kaas 4 m, troskok: Nil-sen 14.50 m. krogla: Stavem 15 m, disk: Johnsen 48.04 m. kopje: Robero 63.45, kladivo: Strandli 58.64.
Finska 1
Na atletskem prvenstvu Finske v Helsinkih je Johansson najprej zmagal na 5000 m, nato pa še na 1500 m pred Taipalo. Rezultati na prvenstvu so bili tile: 100 m: Inkala 11.1, 200 m: Saahonen 22.2, 400 m: Back 48.8, Holmberger 49.5, 800 m: Taipa-le 1:53.6, 1500 m: Johansson 3:53.6, Taipale 3:53.7, Pustinen 3:54.2, 5000 m: Johansson 14:38.2, Koskela 14:38.4, Pitkanen 14:39.9,
10.000	m: Niskanen 31:16.6,	110 m ovire:
Sirjanen 15.8, 400 m ovire: Lindberg 54.4, višina:	Nicklen 190, daljina:	Valkama
7.21	m, palica: Olenius 4.20, Landstrom 4.20, Piironen 4.10, Kataja 4 m, troskok: Hiltunen 14.94, krogla: Puntti 15:13, disk: Huutoniemi 47.96, kopje: Hitiainen 71.72, Nikinen 71.27, Vesterinen 70.59, kladivo: Taminen 53.13.
ODBOJKA
Deset držav
na evropskem prvenstvu
Od 15. do 23. septembra bo na stadionu Pare des Princes v Parizu evropsko prvenstvo v odbojki. Dosedaj so se prijavile za tekmovanje Italija, Francija, Jugoslavija, Nizozemska, Portugalska, CSR, Bolgarija, Poljska, Romunija in Belgija.
Italijansko nogometno prvenstvo se prične 9. septembra
Italijanska nogometna zveza je zaenkrat določila spored samo pr^ih dveh kol nogometnega prvenstva 1951-52 v A in B ligi ter prvega kola v C ligi. Spored prvih dveh kol A lige je naslednji — .9. septembra: Bologna : Legnano, Como : Torino, Intemazionale : Triestina, Juventus : Spal, Lucchese : Atalanta, Novara : Milan, Palermo : Fiorentina, Pro Patri a : Padoa, Sempdoria : Lazio, Udi-nese : Napoli; 16. septembra: Atalanta : Spal, Bologna : Napoli, Legnano : Juventus, Milan : Lucchese, Torino : Pro Patria. Triestina : Sampdoria, Fiorentina : Novara, Padoa : Como, Lazio : Udi-nese, Palermo :* Intemazionale. Igra se v krajih prvoimenovanih.
Atelški dvoboj Jugoslavija:Anglija
ZVEZNA KOSARKAkSKA LIGA
STANJE NA LESTVICI NEJASNO
Čeprav se je jesenski del prvenstva zvezne košarkarske, lige šele prav pričel, so tekme zelo napete — stanje na prvenstveni lestvici pa zelo nejasno.
Dva poraza Lokomotive
Mlada ekipa zagrebške Lokomotive v letošnjem tekmovanju nima sreče. Do sedaj je nabrala le 6 točk in ker tudi v prihodnjih tekmah nima veliko upov na zmage, je prvi kandidat za izpad iz lige. Oba slovenska predstavnika ASK in Železničar sta se srečala z Lokomotivo ta teden: ASK jo je v Zagrebu porazil s 44:40 (16:19), Železničar pa v Ljubljani s tesnim rezultatom 37 :36 (19 :20).
Polovičen uspeh Železničarja
S tem imam0 v mislih srečanje zagrebškega Jedinstva z Železničarjem. Ni dosti manjkalo, da ne bi Jedinstvo premagalo tudi Železničarja. Toda energičnost in borbenost domačih igralcev ni dopustila Digovi četi obeh točk. Zagrebčani so odnesli v Zagreb le eno točko, kar je za njih lep uspeh. Tudi ta igra je bila nervozna in se do konca ni vedelo kdp bo zmagal, vendar lahko rečemo, da je imel Železničar več priložnosti.
Kdo bo izpadel?
Težko je že sedaj govoriti o tem, kdo bo izpadel, toda če bomo pogle-
dali lestvico, bomo videli, da je sigurni kandidat Lokomotiva iz Zagreba, dočim je za drugega še več kandidatov. Po našem mnenju bosta to Proleter ali Egysek, ki imata veliko tekem na tujih igriščih, kjer nista še nikoli zmagala. Zanimivo pa je, da se je prejšnji kandidat Jedinstvo z zmagami nad ASK, Lokomotivo in neodločenim rezultatom z Železničarjem že povzpel iz nevarnega območja in ne bo izpadel.
	LESTVICA					
Mladost	14	li	0	3	553:592	22
C. zvezda	13	10	1	2	635:410	21
Partizan	13	10	1	2	639:450	21
Zelezn. Lj.	14	6	3	5	536:513	15
ASK	14	6	1	7	574:590	13
BSK	13	5	2	6	423:444	12
Zelezn. B.	14	6	0	8	524:638	12
Jedinstvo	14	5	1	8	594:663	11
Zadar	14	5	1	8	429:483	11
Proleter	13	5	0	8	408:455	10
Egysek	12	4	0	8	422:553	8
Lokomotiva	12	3 o : Rezultati			10	468:527	6
ASK - Lokomotiva 44:40 (16:19).
Koše so dali za A K: Fugina 8, Kristančič 7, Pavlovič 5, Skrjanc 21, Šerbec I. 2 in Šerbec II. 1.
železničar . Jedinstvo 38:38 (25:22).
Koše so dali za ASK: Fugina 8, Kri-7, Brumen 8, Supančič 7, Remic 2, Dvoržak 7, Feguš 6 in Tosič 1,
železničar . Lokomotiva 37:36 (19:20)
Koše za Železničarja so dali: Vozelj 5, Brumen 13, Supančič 6, Feguš 5, Dvoržak 5 in Bezek 3.
Proleter : Zadar 34:28 (19:16). Partizan : BSK 39:33 (15:16). železničar B, : Mladost 44:35 (19:18)
Crvena zvezda : Železničar (B) 70:41 (32:15)
MLADINSKI PRVAK FLRJ V KOŠARKI PREMAGAN
ASK : Naprijed 68:49 (36:25)
V četrtek je na igrišču Krima puu Cekinovim gradom mladinski prvak FLRJ Naprijed iz Zagreba doživel svoj prvi poraz. Premagala ga je mlada in tehnično odlična ekipa ljubljanskega ASK s 68:49 (36:25). Ko-šp za ASK so dali: Poljšak 4, Debevc 16, Repina 16, Ambrož 14, Lampič 16, Pertot 1 in Lokar 1. S to zmago je ASK dokazal, da ima tudi odlično mladinsko ekipo, ki bo najbrž tudi z velikim uspehom igrala na bližnjem državnem prvenstvu.
Nadaljevanje s 1 strani tičnem sprintu pustil za seboj Kraljeviča in Hočevarja.
Krasna dvojna zmaga Jugoslovanov na 3000 m z zaprekami
Tu smo zadali Britancem najtežji poraz. Takoj po strelu je v ostrem tempu prišel na čelo Šcgedln, sledili pa so mu Djuraškovič, Grey in DisJey. Tu se je pokazalo, koliko boljši so naši tekmovalci v prehodu čez ovire. Pri prehodu čez oviro, kjer je jarek z vodo, je Še-gedin demonstriral dovršeno tehniko tako, da so Angleži izjavili, da je Šegedin v tej disciplini najboljši tehnik v prehodu čez to oviro. Anglež Grey se je pri tej oviri pošteno okopal. Prav nesrečno je namreč padel v vodo. Občinstvo je navdušeno pozdravilo Šegedina. ki je vso pot vodil in prišel na cilj 40 metrov pred Djuraškovičem. Pri 1500 m je imel kakih 50 m prednosti pred ostalimi.
Tretji državni rekord
V	štafeti 4 X 400 m so naši atleti nudili Britancem trden odpor, čeprav so znani Britanci kot mojstri specialisti prav v tej disciplini. Spomnimo se samo njihove zmage v Berlinu 1. 1936 in v Bruslju 1. 1950. Omeniti moramo, da so tekli brez Winta in Pugha. Stankovič se je odlično držal Websterja, Zupančič pa je še zmanjšal razliko. S aboto v ič je prejel kot četrti mož palico 2 metra za Higglnsom, katerega pa kljub na j večjemu naporu in prizadevanju ni mogel prehiteti. To je bila tako dramatična točka, da se spaikerja sploh ni slišalo, kajti vsa 30.000 glava množica je dajala duška svojemu odobravanju.
V	teku na 5000 m je bil tempo prve 4 km prepočasen, kar so izvrstno izkoristili Angleži, in tako je Britanec Cha-taway zmagal v finišu. Tempo je bil tako počasen, da sta Ceraj in Chatawav finiširala ves zadnji krog, kjer pa je bil Chataway boljši. V mesni čas pri 3 km je bil 8,55.
Rekord v mraku
Bi! je že trden mrak, ko je Milakov naskakoval letvico na višini 4.10 m. Milakov je začel skakati šelle na višini 3,90 m. Bilo je že tako temno, da gledalci sploh niso razločili letve. To je preprečilo sijajno razpoloženemu Mila-kovu, da ni še višje. postavil novega rekorda. Težava pri tem je bila ta, da je težko vbodel palico v korito. Kasneje so letvico nastavili na 4,15 m, vendar pa jo ni mogel preskočiti, ker se je bližal zaključek svečanosti in so bili odmori med posameznimi poskusi prekratki.
Mac Donald Bai!ey je tekel tudi na 200 m ter pokazal, kako se teče ovinek. Dosegel je čas 20,09 in je zaostal samo za 2 desetinki sekunde za Owensovim časom na berlinski olimpiadi, čeprav je bil Owens znan kot specialist za tek na 200 m z ovinkom. Baiiey je s svojim tekom rabil za ovinek 5 desetink sekun de več, kot znaša dvojni njegov najboljši čas na 100 m, to je 10,2 + 10,2 = = 20,4 + 5 = 20,9. To je tudi evropski rekord, ki ga drži Nemec Kernig iz leta 1929. Rezultat izpod 21 sekund na 200 m je v Evropi prava redkost. Ta rezultat Baileyja je eden izmed najboljših, kar jih je bilo doseženih v teku na 200 m z ovinkom. Med britanskimi atleti je bil popularen zmagovalec olimpijskih iger v teku na 100 m Abraham. To je edini belec, ki je kdaj koli zmagal nad črnim sprinterjem na olim-piadah. To je visok mož, okoli 1,83 m in precej močan. Sedaj je tehnični vodja britanskih atletov. Po končanem tekmovanju je izjavil, da bo vesel, ko bodo naši atleti lahko vrnili ta obisk. Britanski atleti odpotujejo jutri z letalom v Atene in v Turčijo.
ATLETIKA
Rov republiški rekord na 400 m v Ceju
Celjei 26. avg. — Včeraj in danes je bil v Celju atletski miting, na katerem so nastopili poleg atletov domačega Kladivarja tudi člani Mornarja iz Splita, Odreda iz Ljubljane in JA. Članice Kladivarja so imele hkrati prvenstvo v peteroboju, na katerem pa zaradi bolezni Knezova ni nastopila. Rezultati so bili naslednji:
Moški: 100 m: 1. Petauer 11.4 2. Hribar 11.5 (oba KI.); 200 m: 1.' Hribar 23.3, 2. Petauer 24.0 (oba KI.); 400 m:
1.	Hribar (KI.) 51.8 (nov mladinski republiški rekord D), 2, Jaikovljev (Mor.) 54.5: 800 m: 1. Grabar (KI.) 2:02.6. 2. Spahia (Mor.) 2:03.8; 5000 m: 1. Mlinarič (KI,) 16:20.8, 2. Steiner (KI.) 16:31.0; skok v višino: 1. Urbajc (KI.) 170 cm, 2. Zagorc (KI.) 165 cm; skok v daljino: 1. Petauer (KI.) 6.02 m, 2. Ba-bičič (Mor.) 6:02 m; troskok: 1. Zagorc (KI.) 13,44 m, 2. Hohnjec (KI.) 12.66 m; skok ob palici: 1. Glavač (KI.) 3.34 m,
2.	Peterka 3.10 (oba Kladivar); krogla:
1.	Perič 12.97 m, 2. Skoko (oba Mornar) 12.81; disk: 1. Golc (KI.) 44.26,
2.	Peterka (KI.) 39.96; kopje: 1, Golc (KI.) 51.09, 2. Mitrovič (Mor.) 47.28; kladivo: 1, Roš (Odred) 44.59 2, Peterka (KI. 41.98.
Peteroboj ženske: 1. Petauer 3129, 2. Vizjak 2648, 3. Železničar 2427.
Zaključek
Pri zaključni ceremoniji sta oba ka« pitana pripeljala svoji moštvi pred občinstvo, ki je vzrajalo do konca na stadionu. Ob velikem aplavzu je generalmajor Korač izročil Vintu, Milakovu, Chatawayju in Bayleju posebne nagrade. Občinstvo je pri tem še enkrat burno pozdravilo Baileyja, ki je izjavil, da še nikoli ni tekel pred tako čudovito publiko. Trener Kumar je izjavil: »Bil sem že mnogo po svetu, videl sem mnogo svetovnih rekordov, toda tako srečen, kot sem danes, sem bil redkokdaj. — Skratka, vse je bilo na višini.
Izraelski košarkarji v Ljubljani
Po uspešnem gostovanju izraelskih košarkarjev v Belgiji in Franciji, kjer so med drugim premagali tudi reprezentanco Pariza, prihaja košarkarska ekipa Hapoela iz Izraela na gostovanje v Jugoslavijo, kjer bo igrala v Ljubljani, Mariboru in Beogradu. Prvo tekmo bo Hapoela igral v Ljubljani z Železničarjem 30. ali 31. t. m.. Z ASK pa po povratku iz Beograda (12. septembra).
WATERP0L0:
IZBIRNI TURNIR ZA VSTOP V II. ZVEZNO LIGO Železničar (Karlovac) : Sp ar tak 2:2 (2:1)
Železničar (Karlovac) : Branik 6:3 (3:2)
Sp ar tak : Branik 5:2 (2:2)
MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V NOGOMETU
Hajduk : Vojvodina 1:0 (0:1)
Split, 26. avg. Pred 3000 gledalci je bila danes odigrana nogometna tekma za mladinsko prvenstvo Jugoslavije med Hajdukom in Vojvodino. Zmagal je Hajduk 1:0 (1:0).
II. REPUBLIŠKA LIGA Drava : Fužinar 5:0 (3:0)
Ptuj, 26. avg. V prvenstveni nogometni tekmi za drugo slovensko ligo je Drava visoko premagala Fu-žinarja iz Guštanja z rezultatom 5:0 (3:0).
Kovinar (M) : Kovinar (Guštanj) 4:0 (2:0)
Studenci : Proletarec (Zagorje) 4:2 (3:1)
S VEDSKA NOGOMETNA REPREZENTANCA ZA TEKMO Z JUGOSLAVIJO
Določena je švedska nogometna reprezentanca, ki bo 2. sept. igrala v Beogradu proti Jugoslaviji. Moštvo je naslednje:	Bergstrom, Malmstrom, Erick
Nilssen, Olund, Sven Khiercon, Stig Andersson, Jensson, Rydel, Karl Andersson, Mortensson ter rezerve:	Svensson,
Jakobsson, Leander in Hanssen..
VELIKE KOLESARSKE DIRKE V LJUBLJANI
Emil Osrečiti dvakratni zmagovalec
V soboto zvečer in v nedeljo dopoldne je priredila kolesarska sekcija S5D Železničar medrepubliške kriterij ske dirke. Tekmovalna proga, ki je vodila po Cankarjevi, Beethovnovi, Gajevi in Gledališki ulici, je bila dolga 500 m. V soboto je bil vrsthi red tale: juniorji: I. Bogovič (Jedinstvo Zgb) 15 točk, 2. Hrvoje (J. Zgb) 12 točk, 3. Fodor (Žel. Lj.) 8 točk. seniorji: 1. Osrečki (J. Zgb) 34 točk, 2. Lulik (N. G.) 23 točk, 3. Borsi (Partizan Bgd) 21 točk. Nedeljski rezultati pa so tile: juniorji: 1. Bogovič 27 točk, 2. Hrvoje 26, 3. Fodor 13 točk, seniorji: 1. Osrečki (J. Zgb) 40, 2. Vidali (Tr. Lj, 33, 3. Mozetič (N. G. 27 točk.
V KEGLJANJU
Nov slovenski rekord v mednarodnem slogu
Na novem dvosteznem kegljišču Slavka Šlandra v Mariboru se je pričelo prvenstvo Slovenije za posameznike v mednarodnem slogi#. Zmagal je Gomolj, ki je podrl 817 kegljev in s tem dosegel nov slovenski rekord. Vrstni red ostalih tekmovalcev: 2. Likovnik 794, 3. Mlakar (oba Zel. Lj.) 794, 4. Florenini (Krim) 792, 5. Brauner (Zel. Mrb) 783, 6. Kačič (Zel. Lj) 781, 7. Kobal (Branik) 779,	8. Burger
(Krim) 778.
Moštveno prvenstvo Slovenije: L Branik (Maribor), 2. Železničar (Lj ), 3. Železničar (Mrb), 4. Krim, 5. Kladivar. 6. Slovenski poročevalec
Slovenija : Srbija 5919:6421
Plavalna zveza javlja športni javnosti
Z ozirom, da je bil članek v beograj' skem »Našem športu« z dne 23. avgusta t. L, po katerem je povzel »Slovenski P?' ročevalec« dne 26. avg. članek »Odgrni' mo še drugo tančico« poln laži in tendencioznih netočnosti o razmerah okrog državnega prvenstva posameznikov v P]a" vanju in skokih v Ljubljani, sporoča mo, da bosta prizadeta plavalna zveza Slovenije in plavalni klub Ilirija pokrenila po' trebne korake, da se zadeva razčisti m dala javnosti resnična pojasnila.	„
PUTNIK V LJUBLJANI
ORGANIZIRA V NEDELJO 2 SEPTEMBRA POSEBNI OZVOČENI VLAK NA MEDNARODNO NOGOMETNO TEKMO
Jugoslavija:Švedska
V BEOGRADU
UDOBNO POTOVANJE!	BUFFET!
ZA UDELEŽENCE IZ LJUBLJANE ŠTEVILO MEST OMEJENO! CENA DIN 580,- .VKLJUČNO VSTOPNICA ZA PRIREDITEV-

f Str« 4
lisic $iskai$6 žSigvenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo in uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica.
ob nedeljah popoldne pa 55-22 do 55-26 k Čekovni račun uprave št. 602-90331-0 = Celoletna naročnina 38Q din. polletn
-----—j—j-------, -------j__________ poštni predal 377 — Telefon
:-85 in 50-09,