Celfski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA, Poštnina plačana v gotovini Že V prvih tednih in mesecih napnimo vse sile za izpolnitev Leto III. — Stev. 3. Celje dne 21. januarja 1950 Cena 2 din V Žalcu ustanovilo kmečko obdelovalno zadrugo Ze v lanski jeseni so se žalski kmetje •dločevali za ustanovitev kmetijsko ob­ delovalne zadruge, vendar zaradi raz­ ličnih pomislekov in pomanjkanja de­ lovne sile, ki bi lahko delala v zadrugi svojega sklepa niso uresničili. To vprašanje pa so rešili te dni na ta način, da so se dogovorili z upravo »Hmezada«, ki bo v mrtvi sezoni dajala svoje sezonske delavce zadrugi v pomoč. Tako ni bilo za ustanovitev obdelo­ valne zadruge v Žalcu nobene ovire več. Kmetje — 26 po številu — ki so želeli vstopiti v zadrugo, so se 12. t. m. zb'-alt na ustanovnem občnem zboru v P'-ostorih hTneljarske zadruge. Z zastop­ nikom iz ok'-aja so sestavili zadružna pravila. Izvolili so si svoj upravni in nadzo-ni odbor, za predsednika zadruge pa tovaT-iša Jošta, predsednika »Hme- rada«. Tovariš Jošt se je zahvalil kme­ tom za izkazano mu zaupanje in pred­ lagal zad'-užnikom že takoj ob ustano­ vitvi zadruge ostro tekmovalno borbo s sosedno močno arjevaško zadrugo. Zad»-"žn!ki so se dogovorili tudi o veJJkn«fi ohišnic. Višino zakupnine so do'oJ^ili tatio da se bo nlačevala: do 7 ha vložene zemlje 12 odstotkov od 7 do 10 ha "a 6 odstotkov. Tudi pri vsoti S 000 000 din. za katero se zadruga lahko zadolži, so bili zadružniki vsi edini. Nova kmečko obdelovalna zadruga bo impia celotne zemlje ok^og 205 ha in ho nosila svoje — za Savinjsko dolino zr»a- Cilno ime »Hmeljar«, saj se bo bavila P'-etežno s hmeljarstvom. V unravni kot nadzorni odbor so bili posrečeno izbrani sami priznani hme­ ljarji, kar daje že v vseh začetkih upa­ nje da bo ta zadruga dobro uspevala in bo lahko uspešno tekmovala s priznano arjevaško zadrugo. Ob zaključku je poverjenik za kme­ tijstvo p^i OI^O tov. Ivan Vodovnik v imenu Okrajnega komiteja KPS ter v imenu lO OF Celje-okolica čestital žalskim kmetom k ustanovitvi nove za­ druge. Govoril je še o vzrokih uspehov in neuspehov že obstoječih zadrug, ter končno poudaril velik pomen, ki ga ima ustanovitev KOZ v 2alcu — središča hmeljarstva. Za njim je nove zadružnike pozdra­ vil še predsednik arjevaške zadruge tov. Ulaga, ki je med drugim dejal: »Vesel sem, da se je končno tudi Ža­ lec prebudil. Vsi arjevaški zadružniki se veselimo tega in te živahne razgi­ banosti naših vasi. Veselimo se tekmo­ vanja in ga z veseljem sprejemamo. Prepričan sem, da no bo dolgo, ko se bo vaša zadruga o^tro korala z našo in bo to živahno medsebojno tekmovanje pri­ neslo vam in nam velike uspehe.« Tov. Jošt se je zahvalil predsedniku arjevaške zadruge za vzpodbudne be­ sede in ga prosil, da bi novoustanov­ ljeni zadrugi nudil v potrebi pomoč iz svojih dolgoletnih izkušenj, kar je tov. Ulaga rade volje obljubil. Skupno s staro KOZ Vrbje ter s pri­ stopom 26 kmetov v novo obdelovalno zadrugo »Hmeljar«, bo imel KLO Žalec 40 odstotkov vse zemlje v socialistič­ nem sektorju. Zako} plan prevozo lesa v okrofu Celje-okolica v preteklem letu ni bil izpolnjen Pri planskem prevozu lesa je imelo poverjeništvo za gozdarstvo pri OLO Celje-okolica v preteklem letu nemale težkoče z mobilizacijo voznikov. Kra­ jevni ljudski odbori ter gozdne uprave same so nudile pri tej nalogi le malo pomoči, kar je imelo ponekod za posle­ dico, da lanslcega plana še danes voz­ niki niso izpolnili. Pravilno razumevanje pri tej al^ciji so pokazali KLO-ji: St. Peter, Braslovče in Tmava. Vozniki iz teh KLO-jev so vozili les v Gornji §avinjski dolini. — KLO St. Peter se je v septembru in oktobru mesecu ponovno udeležil pre­ voza lesa v Vitanju in je s 46 glavami vprežne živine disciplinirano izvozil vse planske količine lesa. Najboljši vozniki, ki so celo prekoplansko izvažali les so bili Novak, Dimec in Zaje Marija iz KLO St. Peter. V Trnavi je predsednik KLO tovariš Povšo Jože sam vozil na če'u z drugimi vozniki in je na ta način dal lep zgled os+alim kmetom, ki so se za njim tudi udeležili prevozne akcije. Trinajst konj je prevozilo v rekordnem ča?u — v 12 dneh 600 kub. metrov hlodovine. Voz­ niki so si sproti sami popravljali cesto in složno pomagali drug drugemu pri nakladanju. Najbolj v redu so akcije s prevozom lesa potekale v Vitanju, kjer je bil vod­ ja brigad tov. Jokan in pa v Gomii Sa­ vinjski do'''ni, kjer je uspešno vodil ak- c'jo tovariš Tra^/nar iz okraja Celje- okolica. V Go'-nli Savinjski dolini je bi'o po­ sekano 39.000 kub. metr. lesa in so kljub poman.^kaniu delo\'ne ?''e v me<:ecih, ko je naiveč de^a na poljti (hrneli) k'-a- jevnl ljud?ki odbori kot St. Pe*er. Ža­ lec. Bras'ovče in Tmava v redu in toč­ no i'^r>o''n!li svoje naloge. Gornia Sa- vin^«;Vq do^na je že v mesern avpusiu Izpo^ni'a plan prevoda 'esa. Pri »»o-^dnih UDravah kot Braslovče, Jijrklošter in Podčetrtek pa so zaradi organi-^acijskih pomanjkljivosti s planom prevoza ze^o zaostali. Komisija za prekri^iVe pri pove-^jeni- §tvn za go-vlars+vo 0T<0 Cel^e-okolica. Je izrekla kazni za voznike ki so na­ merno sabotirali plsn prevo-'a lesa. KLO S*. I,o\'Tenc je imel po p'anu iz- v^ozi+i 800 kub. metrov h^odov-ne 'n f!00 prostominskih metrov drv. 18 voznikov je od sentemb'-a do decemH-^a zvoz'.'o komrti 100 k^'b. metrov b'odov'ne m 21 proslominskih metrov drv. Kljub večkratnemu prigovarjanju, opominom in grožnjam s sirani okrajnega p>over- jeništva za gozdarstvo, kmetje v tem KLO-ju niso razumeli te naloge in se niso odzvali pozivu za prevoz lesa. Ko­ misija z.a prekrške je zato kaznovala Stor Ivana s 25.0000 din kazni. Gobec Štefana pa z zaplembo par volov. V KLO Vitanje je bil Jeseničnik Karel kaznovan s 50.000 din kazni. Iz.govarjal je. da nima primernih voz za pre­ važanje lesa, komisija pa je ugo+ovila, da oo-^eduie Jeseničnik 5 voz ki bi bili primerni za prevoz lesa v vitanjskem sektorju. Lončar Štefan iz KLO Go- milriko je imel zvoziti 60 kub. metrov lesa na železniško postajo Polzela. Te vožnje se ni udeležil in je bil kaznovan z zaplembo para konj, voza in vprege. Letos bodo prostovoljci v CEUU DELALI PREDVSEM PRI GRADNJAH STANOVANJSKIH HIŠ Na podlagi uspehov in izkušenj v preteklem letu kakor tudi napak, je uprava za prostovoljno delo pri MO OF planirala v letu l&SO svoje delo. V letošnjem letu je potrebno, da tudi is prostovoljnim delom dosežemo večje uspehe, kakor smo jih imeli v prešnjem. Glavna slabost je bila sama organi­ zacija prostovoljnega dela. S prenosom, prostovoljnega dela na Terenske sekre­ tariate OF je bila storjena ena manjših napak .vendar pa ne bistvena, ker s tem se je hotelo poudariti, da so sekre­ tariati Osvobodilne fronte nosilci poli­ tičnega življenja in s tem tudi mobili- zatorji množic pri izvajanju pomoči v vseh gospodarskih akcijah naše oblasti. Vendar pa to ni prišlo tako do izraza, ker se neka'^eri tovariši iz terenskih se- kretarjatov OF niso zavedali svoje dolž­ nosti ter niso bili mobilizator širokih mas pri vodstvu prostovoljnega dela. Kjer se pvosebno tovariži odgovorni za prosiovoljno de'o niso zavedali svojih dolžnosti, tudi njihovi uspehi niso bili taki, kakršne smo pričakovali. Druga slabost, ki se je kazala pri organizaciji prostovoljnega dola, je bila v tem, da so sekretar jati polagali premalo pažnje prav tovarišem, ki so odgovarjali za prostovoljno delo. Ista napaka kakor pri odbornikih od­ govornih za prostovoljno delo je bila tudi pri evidentičarjih, ker niso vodili prave evidence in niso zapisovali ur, ki BO jih posamezni člani Osvobodilne fron+e aM člani sindikalnih podružnic Izvršili. V preteklem letu smo opravili preko 400.000 prostovoljnih ur. Ce bi pa bila evidenca bolj točna, bi jih zabe­ ležili še nekaj deset tisoč več. Vsi dotoro vemo, kako primanjkuje stanovanj, če hočemo kriti vse potrebe, ki jih imajo naši delovni ljudje. Da bi nekako ublažili stanovanjsko krizo, mo­ ramo ^etos pridobiti vse c ane Osvobo­ dilne fronte, kakor tudi č'ane sindikal­ nih podružnic, da bodo aktivno sodelo­ vali prav pri izgradnji stanovanjskih objektov v našem mestu. Planiranih 250 000 pvos^ovoljni-h ur ža izgracbijo stanovanjskih hiš ni preveč, celo pre­ malo, kajti prav na izgradnji istih mo­ ramo vztrajati, da bomo lahko zadostili najnujnejšim potrebam naših delavcev in nameščencev. Nič manj važne od stanovanjskih ob­ jektov niso ceste, kanalizacije in vodo­ vod ki so tesno povezane z njimi. Vzpo­ redno z gradnjo stanovanj ali že prej moramo zgraditi tudi ta omrežja, zato jih je Uprava za prostovoljno delo ola- nirala. Da bomo vse gornje naloge usipeš-no izvedli, morajo terenski odbori povesti vse člane v odločen boj za izgraditev stanovanj. Tovariši, ki pa odgovarjajo za prostovoljno delo, naj vzpostavijo pravilno organizacijo. si narede plan dela z^ vsak mesec posebej, ter vestno iz.no'njujejo nalofre. Dolžnost evidcn- t.icarjev pa je pri enih kakor drugih, da bodo pravilno evidentiraM pro'^to- vnl^'ne ure. d^ ne bo č'ana Osvobod-'ne fronte ali sindikata, ki bi bil prikraj­ šan za opravljene prostovoljne ure. V RIMSKIH TOPLICAH se naši najboljši frontovci vzgajajo v dobre voditelje Dne 18. t. m. se je zaključil v Rimskih Toplicah drugi frontni Hdnevni tečaj, katere organizira okrajni odbor OF Ce­ lje-okolica, pod vodstvom tov. Strausa. Udeležba na tečaju je bila zadovoljiva, saj je bila za 56% večja od one na prvem, ki se je vršil v novembru 1949. Ti 14dnevni tečaji se bodo vršili še vse do spomladi, naslednji pa se je pričel že včeraj 20. januarja 1950. | Cilj teh tečajev je, da bi se člani va- ikih in krajevnih odborov OF, pred­ vsem sekretarji in predsedniki, usposo­ bili za vodstvo vaških in krajevnih od­ borov ter da bi to znanje lahko prena- žali v svojem domačem kraju tudi na ostale frontovce. Pridobljeno znanje bodo pa morali tečajniki še nadalje iz­ popolnjevati z samoizobrazbo in s so­ delovanjem pri študiju ,ki ga vodi v vsakem kraju osnovna partijska orga­ nizacija za vse predstavnike množičnih organizacij in člane lO KLO. Nujno in priporočljivo bi bilo, da se 1 teh tečajev udeležijo vsi predsedniki in j sekretarji kraievnih in vaških odborov ! OF ali pa nekdo od frontnega odbora, ; ki ima največ smi^'a in zanimanja za ; fitudij in ki bo dobljeno znanje in iz- ' kušnje s tečaja z veseljem uporabljal Pri praktičnem delu. V frontnem odbo- i rti. iz katerega bodo obiskali tečaj vsaj ; eden ali dva odbornika, bo delo mnogo j lažje, kot je bilo dosedaj. Odbor bo za- j živel, skratka, kos bo vsem nalogam, i ki stojijo pred njim. Tako ne bo več j slučajev, kakor sedaj v nekaterih front- j nih organizacijah, da je odbor zaradi te- i ga, ker ni vešč. sestavil pomanjkljiv j plan. Tako so nekatei-i odbori sestavili pla- ^ ne brez vsake praktične vsebine, niso zajeli bistva nalog na vasi, ali pa sploh si niso sestavili načrta z.aradi tega, ker odbornikom manjka najosnovnejšega znanja o delu v fronti. Noka+eri odborniki fronte se le s te- ^-avo odločijo, da bi odšli na tečaje, ^^iriajo razne pomisleke ,ki so vezani na zasta^o'o m'se'nost, ki je še vkoreni- ^^'^^a ponekod na kmetih, predvsem, ^"^ mnoj;!! kmečki ljudie neradi zaou- ščaio svni dom in svoje domače. Toda, ee bi ved-?'! .kako so noču^ijo tečamiki. Kak?ne udobnosti imajo, bi se kaj kma- JU nd'nčili 7a tečaj. Predvsem mo-aio vedeti, da je z novo aruzbeno ureditvijo pri nas nastala -tx)mna razlika v odnosih do delovne­ ga človeka. Včasih so smeli obiskovati šole le privilegirani, danes je pa vsćiko- mur dana možnost študija, pa tudi naj­ širšim ljudskim množicam. V hotelskih prostorih, kjer so se nekdaj šopirili, kratkočasili in zabavali različni mogot­ ci, so sedaj v poletnih mesecih naši de­ lovni ljudje, v zimskih mesecih se oa tu učijo in bistrijo naši frontovci. Sta­ nujejo v lepih prostorih okrajnega go­ stinskega podjetja »Stara pošta«, kjer imajo lepe spalnice in učilnico, za raz­ vedrilo v odmorih in zvečer igra radio lepe domače pesmi. Dobra in obilno hrano, kakor ostalo oskrbo sprejemajo tečajniki zastonj. Večkrat na teden se gredo tudi kopat v vojno zdravilišče. Imajo poleg vsega na razpolago tudi potrebne knjige in brošure ter časopi­ se. Pod takšnimi pogoji učenja, seveda tudi uspehi študija niso izostali. Pri zaključnih Izpitih so tečajniki dajali sicer kratke, preproste odgovore, ki so pa pomenili mnogo. \ G'obler Iz St. Jurja ob Taboru je na vprašanje »Kaj so pričakovali jugoslo­ vanski narodi po zlomu bivše Avstro- Ogrske« odgovoril: »Ljud'^tvo je pričakovalo enakoprav­ nost, delavske pravice in nacionalno ne­ odvisnost.« Komoan iz Voinika je pa na vpraša­ nje »Kako je delavski razred živel v bivši Jugoslaviji« . odgovoril: »V stari Jugoslaviji je vladalo izkoriščanje člo­ veka po človefcu, kmečke pridelke smo prodajali po zelo nizkih cenah, indu­ strijsko blago na je bilo drago.« Na­ ravna bogastva so izkoriščali tuji In domači kapitalisti, delavstvo je ži­ velo slabo, brezipose'nost. beda itd« Se mnogo in mnogo preprostih in zdravih odgovorov je bilo slišati tz njihovih ust. Pri izpraševanju je v diskusijo pose­ gal upokojeni rudar — invalid Kopri- vec Ivan, ki je s preživetimi dohodki podkrepil odgovore tečajnikov m je de­ jal: »Od svoje m'adosti sem de'al v tr­ boveljskem rudniku. Bil seni večkrat odpuščen, sprejeli so me nazaj, iker eem bil priden delavec, tako da sem danes z.aradi prenapornega de'a i^pubil zdrav­ je. Drugič sem bil odpuščen za+o. ker nisem šel volit ti'sto stranko, za kamero je bil ravnatelj rudn'ka- Takrat co nas odpustili mnogo. naweč pa takšnih, ki so imeM velike dmžlne.« V delu in učenju so se tečajniki tako medsebojno zbližali, da so kar neradi zaoustili tečaj, zato je moral priti foto­ graf da jih je sMkal, da bi na ta način odnesli s seboj dragocen spomin iz živ­ ljenja na tečaju. V znak hvaležnosti in predanosti na­ šemu po'i+ičnemu in d'ža^'nomu vod- svu so tečajniki poslali CK KPS, lO OF Slovenije in Okrajnemu izvršnemu od­ boru OF Celje-okolica resolucijo sle­ deče vsebine: Člani OF, ki zaJtljučujemo 14dnevni frontni tečaj, vas prav iskreno pozdrav­ ljamo in obenem obljubljamo, da bomo te bogate pridobitve tečaja prenesli naj­ širšim množicam na vasi. Obljubljamo, da bomo po končanem študiju še aktiv­ neje gradili socializem na vasi in po­ speševali razvoj zadružništva. Obljubljamo, da bomo dvignili član­ stvo OF na 90% vseh volivnih upravi­ čencev in s tem odgovorili vsem kleve­ tam Informiroja proti našemu politič­ nemu in državnemu vodstvu.« Ob zaključku tečaja sta tečajnikom podala smernice za njihovo delo med množicami sekretar Okrajnega odbora OF Celje-okolita tov. Mrevlje Jože in zastopnik OK KPS Celje-okolica tov. Kovač Ivan, se jim zahvalila za njihov trud in jim želela pri njihovem delu mnogo uspehov. Tudi člani krajevnih ljudskih odborov si bodo pridobili potrebno znanje Socialni sestav naših osnovnih orga­ nov ljudske oblasti se je pri zadnjih volitvah izredno izboljšal. Izvoljeni so bili tovariši in tovarišice, ki nam bodo garant, da bodo vse bodoče naloge v redu in pravočasno izvršene. Za vse no­ voizvoljene odbornike se bodo vršili te­ čaji, ki jih je okraj organiziral na Dobrni z namenom, da na istem odgo­ vornim poverjenikom nudi osnovno te­ oretično podlago tako, da bodo lažje vr­ šili svoje posle, da se bodo čimprej spo­ znali s pK>drobnostimi svoje panoge dela. Trenutno se nahajajo na tečaiu po­ verjeniki za kmetijstvo in gozdarstvo, za temi se bodo zvrstili vsi ostali po­ verjeniki razen tajnikov, ki bodo odš'i na daljši tečaj, ki ga bo organiziral Oblastni ljudski odbor. Naloga novih kraje\mih odborov kot celo+e je, da s pravilnim delom in pri- ka-^ovanjem važnosti izobraževanja na tečaju pravočasno in polnoštevilno po­ šiljajo določene odbornike na tečaj, da ne bo nepotrebnih zamud na škodo te­ čaja in vsakega posameznika. Nujno je potrebno pripomniti, da mo­ rajo nekatere uprave pK)djetij. ki so bile že zdavnaj obveščene da bodo ne­ kateri izvoljeni odborniki p'.ačrmi in s'alno zaposleni na krajevnih odborih, imeti pravilnejši odnos do izvoljenih or­ ganov. Take delavce bi mora'e uprave razrešiti dolžnosti v podjetju in jih ta­ koj poslati na krajevne odboje, ker jih tam že čakaio na'ope, s v^*<^'"""rr>- <-p Tv>n- rajo čimprej spoznaU da jih bodo lahko izvrševali. Uprave mo'-a'o tudi ra^meM po*»-ebe teča-ev in mo"^'o is^e g'cda+i s širšega stališča nam^-eč taVo d-i bodo novoizvoljeni odborniki s ori dobi'en'm znanjem in de'om na kra-evnih odbo­ rih istočasno koristil: tudi podjetjem. Podjetja niso nekaj posebnega, ločena od ljudske oblasti, temveč so del krajev­ nega odbora kateremu morajo ob vsaki prilTki pomagati, ker bodo z utrjeva­ njem krajevnih oblastvenih organov ko­ ristila samim sebi. S pridobljenim znanjem in s pomočjo ostalih volivcev v krajevnih odborih bo moč naših osnovnih oblasti rastla, se bo utrjevala in kot taka postala še moč­ nejša opora pri premagovanju težav, pri gradnji ^gaše socialistične zgradbe. Mladinci v flrji vasi so ponosni na sv jo organizacijo 15. t. m. so imeli mladi zadružniki v Arji vasi volitve v vodstvo svoje orga­ nizacije. To je bil velik praznik za­ družne mladine in že ob vstopu v so­ bo, kjer so se vršile, sem dobil vtis, da je ta mladina delavna, razgledana, da živi res v duhu komunistične mladine. Soba je bila okrašena s cvetjem in slikami naših funkcionarjev. V očeh mladincev je kar žarelo razpoloženje in r.avdii.5enje. Pred p'^ičelkom volitev pa jim je igral harmonikaš partizanske p>esmi. Volitvam so prisostvovali predsednik o>ido'ova'ne zadruge, sekretarka tam­ kajšnje osnovne partijske organizacije, i- a:-ka A^Z in brigadir. Takoj sem opazil .povezanost jn pravo gledanje os'a'ih fuakc"ona-^jev znd^uge na nji- hovo m'ad'nce. V letnem poročilu je se- kre^a-ika aktiva kritično ocenila delo sekre^arjata in vse mladine, in prika- , .... 'p.,, 1549 Čeprav jih je bilo samo 13, je cd.šlo preteklo leto 6 mladincev na razne strokovne in politične tečaje, na gradnjo Novega Beo­ grada pa dva. Prostovoljnih ur pri raz­ nih delih v zadrugi so opravili 1249. Imeli so redne tedenske študijske in organizacijsko sestanke tako, da je da­ nes vsaik mladinec seznanjen z zunanjo in notranjo politiko, ekonomskim in fi­ nančnim stanjem pri nas, saj so preštu­ dirali vse govore naših funkcionarjev. Imeli so 7 skupnih izletov, stenčas pa so premenjali 25krat. Fizkultumih vaj so imeli 14 in zažgali 4 kresove ob pred­ večerih večjih državnih praznikov. Mla­ dinci so skupno pročitali 123 poučnih, strokovnih in političnih knjig. Skrbeli so tudi za razvedrilo in priredili 34 za­ bavnih večerov. Sprejeli so 7 mladin­ cev v organizacijo, tako da je danes organizirana vsa mladina, 4 člani pa so dosegli čast, da so postali kandidati za vstop v KP. Pri volitvah v organiz.acije OF je sodeloval celotni aktiv, kakor tudi pri volitvah v KLO. Na svojem voli vnem sestanku so spre­ jeli tudi plan dela za leto 1950 in vanj zajeli še več nalog kakor v letu 1949. Po tem, ko so izvolili novi odbor, so sklenili napovedati tekmovanje vsem mladinskim aktivom obdelovalnih za­ drug v naslednjih točkah: 1. Kateri aktiv in posamezni mladinci bodo največ zvišali hektarski donos. 2. Kateri aktiv bo največ delal na tem, da se zadruga notranje utrdi, po­ stavi brigadno desetinski sistem in uve­ dejo redne norme. 3. Kateri aktiv bo največ sodeloval z vaško mladino in pritegnil več mla­ dincev v svojo zadrugo. 4. Kateri aktiv bo največ pomagal upravnemu vodstvu zadruge. 5. Kameri aktiv bo bolje utrd'1 mla­ dinsko o-ganizacijo na vseh poljih dela. 6. Kateri ak^v bo največ pomagal pionirski organizaciji.