46
12 KRONIKA
1998
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Marjan Drnovšek
Podoba Amerike na ilustracijah Ivana Vavpotiča
UVOD
Letos mineva petindvajset let od smrti koroš-
kega duhovnika Jurija Mateja Trunka (1870 - 1973),
ki se je vpisal v zgodovinopisje slovenskega izsel-
jenstva kot pisec dela Amerika in Amerikand, ki
ga je leta 1912 izdajal v samozaložbi (v dvanajstih
zvezkih), izšlo pa je tudi v knjižni obliki v Celovcu
z enako letnico. Celotno delo je tiskala tiskarna
Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Na tem mestu ne
bomo razmišljali o pomenu knjige kot zgodo-
vinske, etnološke in včasih svojevrstne sociološke
študije, niti ne o njenem nastanku in odmevu v
javnosti - kar je predmet že krajšega zapisa v Zgo-
dovinskem časopisu^ -, ampak o njeni bogati ilu-
strativni opremi, ki je delo slovenskega slikarja
Ivana Vavpotiča (1877 - 1943). Ko je slikar leta
1910 zapustil mesto učitelja prostoročnega risanja
na državni realki v Idriji je odšel v Ljubljano in si
začel služiti kruh kot svobodni umetnik. To je bil
tudi čas, ko so nastale njegove prve pomembne in
obsežnejše knjižne ilustracije (perorisbe) za Jurčiče-
vega Desetega brata (1911).^ Odlikuje jih realizem,
smisel za detajle in duhovitost, hkrati pa v Jurči-
čevih literarnih likih odkrivamo tudi demonično
romatičnost in celo fantastiko, ki jim jo je vdahnil
slikar.^ Veljal je za umetnika, ki je bil najbolj suve-
ren v risbi. Fin de sieclovski čas oziroma takrat
prevladujoča secesijska umetnost sta vplivala na
Vavpotičeve ilustracije in risbe, njene odmeve pa
najdemo tudi v vinjetah, ilustracijah in inicialkah v
Trunkovi knjigi Amerika in Amerikand. Za ilustra-
cije in inicialke v tej knjigi lahko rečemo, da jih
odlikujejo realizem, karakterizacija likov in duho-
vitost. V Narodni galeriji v Ljubljani hranijo risbo
reklame za čevlje Peko (okoli 1912), na kateri je
Vavpotič uporabil enak tip figure, kot ga najdemo
v Trunkovi knjigi (podoba moža s cilindrom, ki
Drnovšek, Marjan: Odmevnost Trunkove knjige "Ame-
rika in Amerikand" v letih 1912 - 1913.- Zgodovinski
časopis (Ljubljana), 43/4, 1989, str. 606 - 609.
Jurač, Josip: Deseti brat. - Izdala in založila Mohorjeva
družba v Celju, Slovenske večernice zvezek 118, Celje
1911.
Komelj, Milček: Ivan Vavpotič, slikar življenjske har-
monije.- Katalog: Ivan Vavpotič 1877 - 1943, Narodna
galerija, Ljubljana 1987, str. 21,
kaže na ogromen čevelj).^ Vendar bolj kot umet-
niška vrednost in izpovednost Vavpotičevih risb
nas v tem prispevku zanima njihova vsebinska po-
vednost in povezanost s Trunkovim tekstom.
Pred prvo svetovno vojno je bil Trunk kar
štirikrat v Ameriki. Spomladi 1909 je odšel prvič za
štiri mesece. Pot od Trsta prek New Yorka do
Seattla je opisal v potopisu, ki ga je objavil v ce-
lovškem Miru,^ vtise s tega potovanja pa je strnil
tudi v knjižni izdaji, ki je izšla tri leta kasneje v
nemškem jeziku.^ Oktobra 1909 je potoval drugič
v Ameriko, kjer je ostal do aprila naslednjega leta.
Že na teh prvih obiskih je razmišljal o tem, da bi
"o Ameriki kaj napisal."^ Maja 1911 je ponovno
potoval v ZDA. Odločil se je za pot prek Kanade,
ko je spremljal elizabetinke, katoliške sestre za ne-
go bolnikov, ki so odhajale v Humboldt. Četrtič pa
je odšel septembra 1911 za mesec dni z namenom,
da zbere čimveč gradiva za knjigo Amerika in
AmerikandP Zato lahko trdimo, da je Trunk do-
volj dobro spoznal deželo in ljudi, o katerih je
pisal. Nasprotno pa Ivan Vavpotič ni nikoli stopil
na ameriška tla. Kljub temu pa je s svojimi ilu-
stracijami zelo dobro "i/yW" ameriški utrip.
Kakšne predloge je imel Vavpotič v rokah za
svoje ilustracije? Zal o tem lahko le domnevamo.
Nedvomno mu je bil prvi informator Trunk sam,
ki je imel v rokah vsaj fotografije, ki so objavljene
tudi v knjigi. V takratnem časopisju na Sloven-
skem so bolj redko uporabljali risbo in fotografijo,
in skoraj ne v zvezi z Ameriko. Mimogrede pove-
dano: ob potopu Titanica aprila 1912 so se prvič v
dnevnem časopisju v večjem številu pojavile tudi
risbe, ki so prikazovale razne faze potopa ladje.
Znano pa je, da so bila nemška glasila bolj bogata
Narodna galerija, inv. št. G 988. Risba s svinčnikom, 49,5
X 22,4.
5 Podlistek. Iz popolne torbe, I - XI. - Mir (Celovec), 1909,
št. 40 - 48 in 1910, št. 1 - 5. Glej: Dmovšek, Marjan:
Usodna privlačnost Amerike.- Založba Nova revija,
Ljubljana 1998.
^   Trunk, Jurij: Quer durch Nordamerika, Celovec 1915.
Trunk, Jurij: Spomini, Celje 1950, str. 45.
^ Dne 20. julija 1921 je odšel še petič v ZDA, kamor se je
za stalno umaknil s Koroške, ki je po plebiscitu oktobra
1920 pripadla Avstriji. Amerika mu je postala nova
domovina za več kot polovico njegovega življenja. Umrl
je v San Franciscu v 103. letu starosti.
83
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
s slikovnim gradivom, zlasti z grafikami. Kakorkoli :
že, Jurij Trunk je v "Vabilu na naročbo", ki ga je i
poslal v javnost decembra 1911, s krepkimi črkami I
poudaril: "Krasile bodo pa knjigo pred vsem izvir- \
ne risbe znanega slovenskega umetnika g. Ivana \
Vavpotiča. j
Poleg ilustrativnega gradiva so v knjigi objav-
ljen številne fotografije. Njihovo skupno število je '
351. Kar devetnajstkrat je več fotografij povezanih
v celoto s secesijskimi okrasnimi risbami, ki so delo
Ivana Vavpotiča. Večina fotografij je signiranih s ;
kraticami G. A. (ali G. H.), S. J. V. in Bx., in le 23
jih je podpisanih s polnim imenom: Anton J. Ter-
bovec. Njemu je Trunk namenil mesto tudi v do-
datku h knjigi, ki ga je naslovil Seznam znameni- \
tejših Slovencev}^ Vanj je uvrstil le malo laikov in \
med njimi Antona Terbovca.^^ In kdo je bil ta :
mož? Če povzamem Trunkov zapis, je bil "trgovec
in potovalec", ki je prišel v Združene države leta
1905 kot 23. letni mladenič, po rodu iz Žirovnice
pri Zidanem mostu. V času, ko je Trunk priprav- i
Ijal knjigo, je bil solastnik trgovine z zlatnino in :
"importerjev" (A. J. Terbovec & Co., 1622 Arapahoe ;
Str., Denver, Colorado). Svoje podjetje je zastopal j
"po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki." Znan j
naj bi bil po vsem slovenskem ameriškem zahodu
kot "najpopularnejša oseba po svojih humorističnih
in poučljivih dopisih, ki jih priobčuje v raznih slo- ;
venskih listih." Nedvomno so bili pisatelju znani in ;
uporabni njegovi spisi,^^ še bolj pa fotografije, ki j
jih je objavil v svoji knjigi. Z navedbo naslova in |
objavo Terbovčeve fotografije se mu je Trunk ver- \
jetno oddolžil za pomoč. Kdo so fotografi ostalega I
objavljenega gradiva? Ali drugače povedano: zakaj
je izrecno podpisanih samo 23 fotografij z imenom
Anton. ]. Terbovec, čeprav nam motivi oziroma
enaki kraji fotografiranja vsiljujejo misel, da je bil
njihov avtor tudi Anton Terbovec? Pustimo to bo-
doči raziskavi, na tem mestu naj samo omenim, da \
je od vseh fotografij kar večina izrecno povezanih :
s Slovenci. Med njimi prevladujejo fotografije po- i
sameznikov (misijonarjev, učiteljic, vidnih posa-
meznikov iz slovensko ameriškega življenja), sku-
pinske (društveni "gasilski" posnetki, birme, po-
grebi, pikniki, lov ipd.) in družinske fotografije. V
manjšem številu so objavljeni posnetki hiš Sloven-
cev, njihovih hotelov, gostiln, društvenih domov \
Poleg vabila je za vzorec priložil uvodni del teksta o
državi Maine (v knjigi je na strani 21 in 22), naslovno
risbo (v knjigi na str. 1), dve inicialki in 4 fotografije.
Vabila je poslal tudi v Ameriko. Tako sta na ohra-
njenem vabilu (last avtorja M. D.) zapisana izseljenca
Franc Marolt in Charles Zor (Box 540, Forest City, Pa.)
J'j' Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 543 - 606.
^ Trunk, Jurij; Amerika in Amerikanci, str. 598.
Tako ga Trunk citira in dobesedno navaja pri opisu
Slovencev v Denverju (str. 468).
in cerkev. Tudi med preostalimi fotografijami ame-
riških mest in naselbin, narave, spomenikov, jav-
nih zgradb, Indijancev ipd. lahko slutimo posnet-
ke, ki so prišli iz fotografskega aparata slovenskega
fotografa, zlasti pri motivih naselbin, skupin rudar-
jev ipd.
PLATNICE, VINJETE IN ILUSTRACIJE
Vavpotičev prispevek k Trunkovi knjigi lahko
razvrstimo na oblikovalski in ilustrativni del. Naj-
prej si oglejmo platnice knjige, ki so iz povoš-
čenega platna in tribarvne (modro, rdeče, bele),
kar so tudi barve ameriške - in ne nazadnje kranj-
ske, tj. slovenske - zastave. Podobo platnic je za-
snoval kot stilizirano, obarvano in v platnice vtis-
njeno ameriško zastavo (modra podlaga, rdeče črte
in bele zvezde). Vtisnjeno zastavo je ponovil tudi
na hrbtu in zadnji strani platnic. Ime avtorja in
naslov knjige pa je obkrožil s 27 belimi zvezdami.
Vinjeto kot majhno, preprosto okrasno risbo, je
Vavpotič uporabljal na koncu posameznih pogla-
vij. Samo kot stiliziran okras jo najdemo v 65 pri-
merih. V prvem in drugem delu knjige je v 52 pri-
merih v eni in v tretjem delu v 12 primerih v
drugi inačici. Od obeh različna pa je vinjeta na
drugi strani knjige, ki zaljša napis tiskarne Družbe
sv. Mohorja iz Celovca. Poleg omenjenih je ilustra-
tor uporabil še tri vinjete, ki obdržijo miniaturno
formo, vendar so vsebinsko konkretne. Na dveh
prikazuje realno ali idealizirano pokrajino (koča ob
jezeru, s poraščenim obrežjem in s pticami v
zraku), tretja pa miniaturni grb ameriške zvezne
države Massachusetts. Začetku in koncu knjige in
nekaterim posameznim prehodom med poglavji je
Vavpotič posvetil večje ilustracije. Naštejemo jih
sedem in oglejmo si jih nekoliko podrobneje.
Evropejec (Američan) in slovenska deklica
Na notranji naslovnici je celostranska ilustracija,
ki jo je ilustrator uporabil tudi na vabilu za naro-
čilo na knjigo iz leta 1911. Risbi sta enaki, razen v
tekstovnem delu. Tako so besede ameriškega škofa
slovenskega rodu Jamesa Trobca ("Slovenija je naša
mati, Amerika naša nevesta") v knjigi objavljene
kot motto v uvodu, na drugo stran notranje na-
slovnice pa se je umaknil tudi napis o tiskarni. Ker
je zaradi prenosa tega teksta nastala v risbi majhna
praznina, jo je avtor zapolnil z miniaturno vinjeto,
ki prikazuje dva krokodilčka, ki ju povezuje tri-
rogljata harpuna.
84
12 KRONIKA
1998
časopis 28 slovensko krajevno zgodovino
Naslovna ilustracija nam prikazuje Evropejca
oziroma Američana z ameriško zastavo v desni
roki in z oljenko v dvignjeni levi roki. V ozadju so
pred smrekami na konjih drveči Indijanci, prvotni
prebivalci ameriškega kontinenta. Indijanski mo-
ment je poudarjen tudi s perjanico, ki okvirja celo
risbo. Stik dveh civilizacij in kultur, staroselske in
evropske, je privedel do enega največjih genoci-
dov v moderni zgodovini. Oljenka v roki Evro-
pejca naj bi pomenila luč, napredek, razvoj, ki ga
je ameriški kontinent nedvomno doživel v 19. sto-
letju, vendar - gledano z očmi Evropejcev. Za Indi-
jance je "nova luč" pomenila pogubo in izgubo
ozemelj. In kakšni so pogledi Jurija Trunka na
prvotne prebivalce Amerike? Tipično evropski.
Uspeh novih priseljencev je povezoval z majhnim
številom prvotnih prebivalcev, z njihovo neorga-
niziranostjo in z življenjem na "nizki stopnji omi-
ke". Skupno sožitje ni bilo mogoče, kar je Trunk
lakonično razložil; "Seveda so boji neizogibni pri
vsakem naseljevanju. "^^ V poglavju Iz amerikanske
zgodovine je Trunk Indijancem namenil le malo
prostora. Nizko stopnjo njihove omike je povezal z
mnenji iz literature (Farrand, Champlain), da so
Indijanci znali graditi le indijanske šotore ("wig-
wams"), kanuje in mogoče še krplje, tj. "smukače"
("snow-shoes"). Lov in ribolov jim je bil nad vse,
najraje pa so se vojskovali. Pisave niso poznali,
žensko so smatrali za manjvredno bitje in, kar je
bilo za katoliškega duhovnika nesprejemljivo, časti-
li so duhove ("Manitous"). Duh neodvisnosti in
brezmejne prostosti pa jim je preprečeval zdru-
ževanje in oblikovanje oblasti kot pri Evropejcih
("O kaki državi se med Indijanci ne more govo-
riti"). Nasproti njim so Evropejci tisti, ki jim je za
državo in imajo čut za red in pravico. Skupaj s
temi nazori so prinesli v novi svet tudi spošto-
vanje do obstoječega, sposobnost prilagajanja raz-
meram novega časa in deželam, izredno podjet-
nost, jekleno vztrajnost in iznajdljivost v vsaki
situaciji. Vse to naj bi po Trunku pomagalo "zidati"
tudi Združene države Amerike.
Marsikatero opeko k stavbi, ki ji pravimo ZDA,
so primaknili tudi Slovenci. V času, ko je Trunk pi-
sal knjigo, se je ob popisu prebivalstva v ZDA od-
ločilo za slovenski materni jezik kar 183.431 oseb
prve in druge generacije. Zato je zaključna Vavpo-
tičeva ilustracija v duhu sožitja Slovencev z novim
okoljem razumljiva in tudi v skladu s pisateljivimi
pogledi na njihovo življenje v ZDA. Deklica v go-
renjski (slovenski) narodni noši, s kranjsko (sloven-
sko) in ameriško zastavo v rokah in obkrožena z
"ameriškimi" zvezdicami, nedvomno poziva k in
izraža to sožitje [str. 608].
608
Trunk, Jurij: Amerika in Amerikand, str. 211.
85
12 KRONIKA
46
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
Risbi z naslovnice in zaključka knjige lahko
"beremo" tudi nekoliko drugače. V obeh primerih
imata akterja v rokah ameriško zastavo. Evropejec
(ali Američan) z oljenko v roki kaže na že ome-
njeni novi ameriški duh in napredek, v katerem
pa ni prostora za prvotne prebivalce, tj. Indijance.
Izraža torej tudi željo po nesožitju, ki jo Vavpo-
tičeva risba z bojno razpoloženimi Indijanci na
konjih še bolj poudarja. Nežna dekliška figura pa
nosi v desni roki narodno zastavo kot simbol ene-
ga od številnih evropskih narodov, ki so prišli v
Združene države, da bi tam našli boljše življenje
in hkrati prispevali k uspehu te države. Ali če
citiramo Trunkove besede: "Različni narodi so se
prišedši v Ameriko sčasoma spojili v novo ljud-
stvo, ki je na novih tleh, pod ugodnim podneb-
jem, s čudovito duševno močjo ustvarilo novo
omiko, na katero gleda ves svet z opravičenim
občudovanjem.
Na ladji
Kratko uvodno poglavje v knjigo uvede Vav-
potičeva ilustracija [str. 3], ki prikazuje izseljence na
premcu parnika. Simbolno nam ilustrator približa
pripadnike različnih evropskih narodov, tako mlade
kot tudi starejše. Med njimi vidimo kmečko, de-
lavsko in tudi meščansko oblečene potnike. Cilj
plovbe je znan, saj spodnji del ilustracije zapol-
njujeta stilizirani ameriški zastavi. Množičnost na
eni ter stanovska pestrost na drugi strani sta bili
odraz množičnega izseljevanja Evropejcev v ZDA,
ki mu sledimo v 19. in na začetku 20. stoletja. V
Trunkovem času so odhajali predvsem iz srednje,
vzhodne in južne Evrope. Govorimo o t. i. slovan-
skem, židovskem in sredozemskem (italijanskem in
grškem) valu. K temu valu so svoj delež prispevali
tudi Slovenci. Čez Atlantik so jih vozili vedno večji,
komfortnejši in hitrejši parniki. Mimogrede: ravno
v letu, ko so začeli izhajati prvi zvezki Trunkove
14
Trunk, Jurij; Amerika in Amerikanci, str. 3.
knjige, se je dogodila ena največjih in najbolj od-
mevnih pomorskih nesreč. 15. aprila 1912 se je po-
topil Titanic, ki je pogubil okoli 1500 oseb. Nesreča
je burila takratno svetovno javnost, spomin nanjo
pa ni zamrl še danes. Kljub temu pa v ničemer ni
vpivala za zmanjšanje toka izseljencev v ZDA.
Motiv ilustracije je plod slikarjeve domišljije, saj
premec na ladji navadno ni bil prostor za gibanje
potnikov, še manj za potnike tretjega razreda, v
katerem so se v glavnem vozili izseljenci. Paluba
tudi ni bila prostor za prtljago. Možno pa je, da
gre za trenutek tik pred izkrcanjem (tudi galebi v
ozadju kažejo na bližino kopnega), ko si del pot-
nikov krajša čas s poslušanjem harmonikaša s kuč-
mo na glavi (na levi strani ilustracije) in ko mlada
mati še zadnji trenutek pred odhodom na kopno
izrabi za nahranitev dojenčka (družina na desni
strani). Slednji motiv je tipičen za prikaz izse-
ljenske družine: mati s tremi otroci (z enim na
prsih, z drugim ob boku in tretjim, ki spi na prt-
ljagi) ter možem, ki v znani razmišljajoči pozi str-
mi v tla. Nedvomno ga tare skrb za družino in
vsem izseljencem znano vprašanje: kaj nas čaka v
Ameriki?
Očetje in sinovi: 1865 - 1912
Poglavje Zgodovina slovenskih naselbin v Zedi-
njenih državah uvaja Vavpotičeva ilustracija [str.
464] s primerjavo razvojne stopnje poljedelske ob-
delave zemlje leta 1865 in slabih pol stoletja kasne-
je. Medtem ko očetje s pomočjo konjske vprege
orjejo s plugom, so njihovim sinovom že pomagali
stroji. V obeh primerih delo na polju ni bilo lahko,
kar simbolično dokazuje narisan trnov krog okrog
obeh prizorov. Konec ameriške državljanske vojne
(1865) je postal začetek naglega gospodarskega
razvoja ZDA. Tako so leta 1870 iznašli "prvi strojni
plug, ki ob enem seje in vlači"}^ nad katerim se je
navduševal tudi Jurij Trunk. Z njim je ameriški
^5 Trunk, Jurij; Amerika in Amerikanci, str. 327.
86
46
12 KRONIKA
1998
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
464
542
farmar pridobil na času in znižal stroške pridelave.
Stroji so luščili koruzo, kosili in mlatili žito, po-
magali pri izluščenju bombaža, kar je pred njihovo
uporabo zahtevalo večje število agrarnih delavcev.
Povečana uporaba mehanizacije, obdelava vedno
novih površin, uvajanje novih vrst bombaža,
koruze in pšenice, vedno večja uporaba gnojil,
boljša organizacija dela in še kaj so vplivali, da so
ZDA postale vodilna kmetijska proizvajalka na
svetu. Ameriško konkurenco so čutili tudi sloven-
ski kmetje. Sočasen je bil tudi industrijski razvoj,
ki je bil najbolj intenziven proti koncu 19. stoletja.
Tako so ZDA do leta 1890 postale vodilna in-
dustrijska sila na svetu. Zato nas ne presenetijo vi-
soki tovarniški dimniki v ozadju Vavpotičeve risbe,
ki opozarjajo tudi na to vejo naglo rastočega ame-
riškega gospodarstva.
Nagel razvoj gospodarstva so poleg ostalih po-
gojev omogočali tudi vedno novi priseljenci iz Ev-
rope in drugih delov sveta. Rudniki in tovarne so
zahtevale številne pridne roke, med katerimi je bi-
lo tudi veliko slovenskih. Če sodimo po virih jih
največ najdemo v raznih rudnikih sirom Amerike.
Mnogi pa so našli delo v jeklarnah in drugih obra-
tih težke industrije. Delo je bilo težko in v času
industrijskega poleta tudi dobro plačano. Tako nas
Vavpotičeva ilustracija [str. 542], ki zaključuje ome-
njeno poglavje, na simbolni način opozori na dvoj-
nost obljubljene Amerike. Na eni strani njena svo-
boda in enakost (ameriška zastava) in na drugi
strani trdo in neizprosno delo (trnov venec) so da-
jali vrednost ameriškemu dolarju, denarju, ki je že
tedaj imel določen čaroben lesk in privlačnost. Mit
o Ameriki kot deželi, kjer ležijo dolarji kar na cesti
in se v njej vsem priseljencem cedita le med in
mleko, je bil v Trunkovem času le še mit. Realnost
življenja in dela je bila znana večini odhajajočim
Slovencev, polnih nad in upov na boljše življenje in
le redki so sanjarili, da bodo v ZDA obogateli čez
noč in postali tudi denarno svobodni in neodvisni
od zahtevnih delodajalcev. Znana pa je bila tudi
draginja v Ameriki. Kakor so s pridnim delom pri-
hajali dolarji v roke, tako so tudi hitro polzeli iz
njih. Na prelomu v 20. stoletje je veliki gospodarski
krizi 1893 sledila kriza v letih 1907/08, ki je bila še
vedno v zavesti tako pisatelja kot ilustratorja njego-
ve knjige. To nam dokazuje tudi opisana risba.
87
12 KRONIKA
46
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
606
Uncle Sam in Slovenci
Ameriški trgovec Sam Wilson je nosil vzdevek
Stric Sam ("Uncle Sam"), ki ga je uporabljal kot
inicialko ("U. S.") pri označevanju svojega blaga. V
vojni 1812 (ravno sto let pred izidom Trunkove
knjige) je oskrboval ameriško vojsko v okolici
Troye (New York). Pojem Stric Sam se je prenesel
na označevanje pripadnosti (blaga) Stricu Samu, tj.
državi, nato pa se je uveljavil kot oznaka za oblast
oz. ameriško državo.^^ Njegovo podobo je pogosto
uporabil tudi Ivan Vavpotič.
Zadnje poglavje knjige je Trunk naslovil Se-
znam znamenitejših Slovencev in ga označil kot
dodatek. Vavpotič ga je likovno opremil z uvodno
[str. 543] in zaključno ilustracijo [str. 606], ki sta
vezani na slovenske priseljence v ZDA. Uvodna
risba nam s kančkom ironije prikazuje mlin z ve-
trnico (ameriška država), v katerega vabi Stric Sam
slovenske priseljence. Kažipot z napisom "Ame-
rika" usmeTJa proti z desnico vabečemu Stricu Sa-
mu pred vhodom v mlin moža s culo in žago na
hrbtu (gozdnega delavca), krepkega moža s kram-
pom na rami (rudarja) ter z ženo s culo ob njegovi
strani in moža s polhovko na glavi, s pipo v ustih,
"marelo" pod pazduho in lesenim kovčkom v ro-
kah, ki mu pred nogami hodi z ruto pokrita de-
klica. Vsi so oblečeni v kmečke noše. Noša moža v
žago pripada panonskemu tipu (Bela Krajina,
vzhodna Štajerska in Prekmurje), ostale pa alp-
skemu tipu. Iz mlina pa prihajajo ob globokem
priklonu v livrejo oblečenega Američana novi
"Amerikanci", ki so oblečeni v oblačila srednjega in
višjega sloja ameriške družbe. Ilustrator je še bolj
poudaril razliko med staro in novo domovino tudi
s pokrajinskim ozadjem. Stari kraj s preprosto
potjo med travniki in z osatom v ospredju in novi
svet s promenado ali teraso z ograjo, ki jo krasi
gojeno zeleno grmičevje v lončkih. In še več: do-
ma sveti le ena, v Ameriki pa ogromno zvezd. Po-
američanjenje pa od obeh strani opazujeta pe-
klenščka, ki jima je Vavpotič "pritaknil" na glavi še
indijanska peresa.
Že Trunk je ugotavljal, da so se Slovenci z dru-
gimi Slovani vred hitro prilagodili Ameriki tudi
glede oblačenja. "Amerikanec žal ne trpi narodnih
noš. Kroj obleke je isti od New Yorka do S. Fran-
Shenkman, Richard: Legends, Lies & Cherished Myts of
American History.- Harper Perennial, New York 1988,
str. 166 - 167.
88
46
12 KRONIKA
1998
časopis za slovensko krajevno zgodovino
ciska. Tudi glede obleke bo marsikje preveč potra-
te ... Nič jim ni predrago, posebno za otroke in
dekleta. Za dekleta in tudi žene, ki so prišle iz
dežele in so nosile vedno le cunje, dasi morda svi-
lene, je klobuk 'glory of glories - prava deveta ne-
besa', in ker ima Slovan naraven okus za krepke
barve, ta ženski lišp ni brez okusa", je zapisal in
hkrati opozoril izseljence pred škodljivo razkoš-
nostjo glede oblačenja.^^ Vendar obleka je bila
samo zunanja lupina novega Amerikanca. Kaj pa
njegovo srce in zavest? Za germanizacijo Sloven-
cev na severni etnični meji občutljivi koroški du-
hovnik je posvetil podpoglavje v knjigi tudi vpra-
šanju izginjanja Slovencev v ameriški družbi.
"Amerikanski mlini so zmleli že marsikatero trdo
zrno v moko edinosti; ker pa prav trdih zrn le ni
konec, so se mnogi začeli tresti iz samega stra-
hu...",^^ je zapisal Trunk, ko je opozoril na mno-
žičen val slovanskih in italijanskih priseljencev v
ZDA, ki je vzbudil odpor pri "starejših" prise-
ljencih, tj. zlasti angleškega porekla. Vendar asimi-
lacijski stroj, ki mu je najbolj služila ameriška šola
("ta gorostasni mlin"), splošna želja priseljencev po
vključitvi v družbo, želja po izobraževanju ipd., je
deloval vztrajno, vendar brez prisile. "Ker imajo
slovanski narodi vse pogoje asimilacije, se bodo
brezdvomno in nekako naravno polagoma izgubili
v amerikanskem morju. Nemci, Holandci, Švedi, ki
so po jeziku sorodni Angležem, ginejo jako hitro.
Slovane loči jezik, ohranili se bodo dalje časa, a za
vedno nikdar"}'^ ugotavlja Trunk, hkrati pa pou-
darja pomen ohranjanja slovenske identitete, zlasti
znanja slovenskega jezika. Zato zaključi podpo-
glavje s pozivom: "Ako le moreš, ostani doma. Ce
pa greš, se vsaj sam ne pogrezuj v tuje morje. V
slučaju, da ti je postala Amerika ljuba nevesta in si
srečen poleg nje kot ponosen, navdušen ameri-
kanski državljan, ne zabi ostati zvest sin svoje ma-
tere, slovenske domovine!"^
Ponosnega Kranjca nam kaže tudi Vavpotičeva
zaključna ilustracija. Klanjajoči se Stric Sam z lo-
vorjevim vencem v roki ga vabeče sprejema na
odru ameriške družbe. Poleg vedno glasnejših in
ostrejših nasprotovanj novemu priseljevanju iz
vzhodnoevropskih dežel in sredozemskega bazena.
so bili tudi zagovorniki priseljevanja nove delovne
sile, ki je bila cenejša in nujno potrebna za funk-
cioniranje ameriškega gospodarstva. Vrsti težaških
del, zlasti v rudnikih, tovarnah, gozdovih, na po-
ljih ipd., so se mnogi Američani že izogibali. Prid-
ne in manj plačane delovne roke so bile vedno za-
željene. Poleg tega ekonomskega vidika pa ne
smemo pozabiti, da so se ZDA vedno čutile po-
klicane kot zaščitnica ljudi, ki so jih razni politični,
verski in drugi pritiski stiskali in onemogočali vse-
povsod po svetu. Pod ameriško zastavo in v duhu
načel svobode ("liberty"), prosvetljenstva ("en-
lightenment") in uspeha ("prosperity") so ponujale
roko vsem zatiranim, zlasti pa Evropejcem. Tako
tudi našemu ponosnemu Kranjcu.
INICIALKE *
Ilustratorju Vavpotiču je Trunkov tekst določal
temo posamezne inicialke in prva črka v začetni
besedi stavka tudi njeno vključitev v risbo. V
prvem delu knjige, ki zajema tretjino njenega
obsega in nosi naslov Splošni pregled (Združenih
držav Amerike), zasledimo njihovo največje število
(56).-^l Kratka poglavja Amerika ali Novi svet, Se-
verna Amerika in Zedinjene države so dobila vsa-
ka svojo inicialko. Posebej obravnavani, in vsak s
svojo inicialko, so še Nova Anglija, District of
Washington in teritorija Aljaska ter Havaji Na
koncu prvega dela knjige je prikaz Kanade, ki je
tudi dobila svojo inicialko. Omenjenim osmim pa
moramo prišteti 48 inicialk za vsako zvezno ame-
riško državo. V drugih delih knjige je še 38 ini-
cialk, ki se nanašajo na uvodni tekst,^^ ameriško
zgodovino,^^ njihovo politično,-^ duhovno in soci-
alno,^ gospodarsko življenje,^^ priseljevanje^'' in
na Slovence v Ameriki.^ Mnoge vsebinsko sorod-
ne motive (naštete v prejšnjem stavku) najdemo
tako pri predstavitvah posameznih ameriških dr-
žav. V razpravi sem jih združeval po posameznih
tematskih sklopih in v ilustrativnem delu upošte-
val večino Vavpotičevih inicialk. V oglatem
oklepaju [ ] navedena številka pove, na kateri
strani v knjigi je opisana inicialka oz. uvodni citat.
Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 438 - 439.
1^ Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 455.
}/ Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 457.
^ Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 463.
Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci, str. 5 - 208.
22 Na strani 3.
23 Na straneh 209, 221, 226, 236, 241, 246, 254, 261, 264.
24 Na straneh 273, 277, 285, 289, 291.
25 Na straneh 293, 295, 303, 313, 316.
26 Na straneh 321, 326, 329, 332, 344, 351, 353, 357, 362, 366.
27 Na straneh 371, 388, 401.
28 Na straneh 420, 430, 441, 453.
89
1-2 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
:  O
1998
90
46
12 KRONIKA
1998
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Severna Amerika.
Ameriko [5] oziroma Novi svet je Vavpotič ilu-
striral s podobo Strica Sama, ki drži v roki ze-
meljsko oblo s pogledom na Severno in Južno
Ameriko. Kot za vse celine se je tudi pri Ameriki
uveljavila ženska oblika poimenovanja, in sicer po
kartografu Amerigu Vespucciju. Čeprav so kmalu
spoznali zmoto je ime Amerike ostalo. Tudi izraz
Novi svet so prvič uporabili leta 1511 (v delu Ped-
ra Martyra de Angleria: De orbi novo) in ga upo-
rabljali, tako kot izraz Amerika, samo za ozna-
čevanje Južne Amerike. Kdo je pravzaprav odkril
Ameriko? Krištof Kolumb (1492) ali Vikingi že
stoletja pred tem? Danes je uveljavljeno mnenje,
da so jo odkrili predniki današnjih Indijancev, da
pa je Kolumbovo "odkritje" le prvo dokumen-
tiranje stika med Evropo in Ameriko.
"Podrobneje [19] začnemo Ameriko in njene
prebivalce opisovati v malem severovzhodnem
kotu, ki so mu prej rekli Nova Anglija." Poleg
Spancev in Francozov so se v kolonialno osvajanje
Amerike vključili tudi Angleži. Pravi "yankee" ali
Novi Anglež je po Trunkovem mnenju izviral iz
severovzhodnega dela ZDA, ki pa je ohranil "svoje
malo čudne nravne in verske nazord' (puritan-
stvo). Združeval je pridnost in zagnanost za delu
po načelu: pomagaj si sam ("Help yourself) in
nagnjenost k odkrivanju in izobraževanju. "Yen-
kee" na risbi Ivana Vavpotiča je v vojaški opravi,
vendar tudi s svinčnikom v rokah.
"Svetovna [226] zgodovina pozna le malo
bojev, ki bi bili tako odločilno vplivali na razvitek
človeštva, kakor so boji Francozov in Angležev za
vlado v Severni Ameriki." Angleško-francoski boji
za severnoameriško celino so se začeli zelo zgodaj.
Njihov začetek označuje angleški napad na Que-
bec 1629, konec pa sklenitev pariškega miru (1763).
Po njem je Francija prepustila Veliki Britaniji Ka-
nado in dežele vzhodno od Misisipija. Trinajst an-
gleških kolonij na atlantski obali (na pasji ovratnici
je številka 13) je proti galskemu petelinu (simbol
Francozov) izbojevalo pomembno zmago, ki je
postala temelj tudi za izbruh ameriške revolucije
(1775) in nastanek Združenih držav (leva pasja ta-
ca pritiska na listino z imenom Amerika, v ozadju
pa boj spremlja ameriški jastreb).
"Texas [117] je največja in najjužnejša država..."
Dejansko je bila v Trunkovem času največja država
ZDA, ki je merila 692 381 km^ (za več kot 34
Slovenij). Do 1836 je bila del Mehike, nato je razgla-
sila neodvisnost in postala republika. Konec de-
cembra 1845 je bila kot 28. država priključena ZDA.
Pensilvanijo [69] je angleška krona 1681 dom-
nevno dodelila Williamu Pennu kot odplačilo dol-
ga države do njegovega očeta. Priznavati je moral
le angleško nadvlado. W. Penn je bil eden od
ustanoviteljev kvekerjev, ki kot "prijatelji ljudi" od-
klanjajo prisego in vojaško službo. Trunk jih je kot
katoliški duhovnik označil: "Udje sami so se ime-
novali 'prijatelji' ali 'spoznavalci luči', ker so si
domnevali, da pride njih verska gorečnost narav-
nost od zgoraj'." (Trunk, 71.) Zakaj je Vavpotič
uporabil vojni motiv za inicialko države, ki so jo
naseljevali in vodili ljudje, ki so odklanjali nasilje?
Verjetno zato, ker je bila od 1. do 3. julija 1863 v
Gettysburgu odločilna bitka med severnimi in juž-
nimi državami. Vrhovni poveljnik glavne armade
južnih držav, general Robert Edward Lee, je bil v
njej odločilno poražen.
"Neprenehoma [246] sicer, a le počasi so pro-
dirali proti zapadu in se tam naseljevali"heiz. 1763
je angleška krona razglasila t. i. proklamacijsko
mejno črto med koloniziranim in indijanskim
ozemljem zahodno od nje. Lakota po zemlji
(sledeč klicu: Na zahod!), kožuhovini in drugem
bogastvu jo je vedno bolj pomikala proti zahodu,
najhitreje pa v 19. stoletju, tj. v času množičnega
priseljevanja Evropejcev.
"Po [261] vojni (1861-65) je nastalo vprašanje,
pod kakšnimi pogoji naj se vstaške države zopet
sprejmejo v Unijo." Aljaska ni mogla sodelovati v
secesijski vojni, saj so jo ZDA za 7,2 milijona
dolarjev kupile od Rusije šele leta 1867. Če ne prej,
je za to prodajo Rusiji postalo žal z odkritjem
aljaškega zlata konec 19. stoletja. Kot 49. zvezna
država se je vključila v ZDA šele leta 1959.
Severno Ameriko [8] simbolizirata zastavi ZDA
in dominiona Kanada.
"Kanada [207] (Dominion of Canada) obsega
vse pokrajine severno od reke St Lawrence, od
velikih jezer in 48" severne širine, izvzemši Ala-
sko." Vabeče kretnje Strička Sama elegantnemu
dekletu (Kanadi) so ostale neizpolnjena želja ZDA
po njeni priključitvi. Tako se ni uresničila Trun-
kova napoved: "V doglednem času se bo Kanada
povsem združila z Zedinjenimi državami." (Trunk,
208.) Prvega julija 1867 je Kanada vzpostavila zve-
zno ureditev in dobila status dominiona, tj. avto-
nomne države znotraj britanskega imperija. Poli-
tično samostojna v okviru Britanske skupnosti na-
rodov je postala šele 1926 in šele leta 1982 je
dobila lastno ustavo, ki državi zagotavlja popolno
suverenost.
91
1-2 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
46
1998
92
12 KRONIKA
46
1998
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Združene države Amerike.
"Amerikand [273] niso enotno pleme, a vendar
moremo po pravici govoriti o 'amerikanskem ljud-
stvu'." Med ameriško vojno za neodvisnost (1775-
83) so 4. julija 1776 v Kongresu razglasili dekla-
racijo neodvisnosti "trinajstih združenih držav
Amerike." (Beard, 541.) Ameriški osvobodilni
armadi je poveljeval George Washington. Če so-
dimo po imenih, npr. Gorshe, Vavtar, Vertnar,
Cherne in Vidmar, so se pod njegovim vodstvom
borili tudi Slovenci. (Adamič, 236.) S pariškim
mirom 1783 se je vojna končala. Tako so Velika
jezera na severu in Misisipi na zahodu postale
meje novonastalih Združenih držav Amerike.
Zvezni grb Združenih držav Amerike [9] pred-
stavlja temnorjavi orel z naprsnim ščitom, oljko in
puščicami v krempljih. V kljunu ima pas z na-
pisom: "E pluribus unum", nad glavo pa trinajst
oz. v Trunkovem času oseminštirideset zvezd, ki
so označevale 48 zveznih držav.
"Leta 1790 [241] se je vršilo prvo ljudsko štetje.
Unija je imela 3,929.483 prebivalcev." Po končani
osvobodilni vojni je začela novonastala zveza
funkcionirati kot država. Nova ustava je bila
sprejeta 17. septembra 1787, ki so jo 1791 dopolnili
z 10 amandmaji o zaščiti človekovih pravic ("BiH of
Rights".) Ti vključujejo svobodo veroizpovedi,
govora in tiska, pravico do nošnje orožja, zaščito
osebe, domovanja in posesti itd.
"Predsednika [285] voli vse ljudstvo na dobo
štirih let in ga morejo zopet izvoliti.." Po prvem
členu prvega poglavja ustave (1787) je vsa zako-
nodajna oblast v rokah kongresa ZDA, ki ga se-
stavljata senat in dom poslancev. Prvi člen dru-
gega poglavja pa določa: "Izvršna oblast bo pre-
puščena predsedniku Združenih držav. Ta bo
opravljal službo štiri leta..." (Beard, 552.) Posa-
mezne države so glede na število prebivalcev do-
ločile število glasovalcev (volilnih mož). Ti so po
predpisanem sistemu volili predsednika. Prvi pred-
sednik ZDA je postal George Washington (1789-
97). Vavpotič je narisal volilnega moža, ki oddaja
list v volilno posodo, iz ozadja pa ga opazujejo
predsedniški kandidati.
"Od [254] leta 1830 so Zedinjene države zelo
hitro napredovale." V času ameriške državljanske
vojne je postal šestnajsti predsednik ZDA repub-
likanec Abraham Lincoln (1861-65). Njegova izvo-
litev za predsednika je izzvala ločitev 11 držav
juga, ki so hotele obdržati suženjstvo. Zmagala je
njegova opcija, saj je dosegel osvoboditev sužnjev
in obnovil enotnost države. Umrl je 15. aprila 1865,
dan po atentatu. Trinajsti amandma ameriške usta-
ve (1865): "Niti suženjstva ... ne sme biti v Zdru-
ženih državah ali na katerem koli kraju pod nji-
hovo oblastjo. Kongres je pooblaščen, da uveljavi
ta člen s primerno zakonodajo." (Beard, 561.)
"Zakonodajna pravica [277] v Uniji je v rokah
kongresa." Republikanska in demokratska stranka
obvladujeta ameriško politično polje, tako tudi v
času, ko je Trunk pisal poglavje Politične stranke
in politiki. Vloga volilcev je bila odločujoča pri vo-
litvah raznih predstavništev na vseh ravneh. Vsak
politik je začel kariero na najnižji, tj. krajevni rav-
ni, in je bil izbran iz vrst v kraju znanih ljudi.
"Slovenci si izvolijo prav radi za župana kakega
komaj privandranega tujca. Amerikaneu je to
neumevno", je na koncu razmišljanja poudaril pi-
satelj. (Trunk, 278.)
"V [291] politiki prinaša vsak dan nova vpra-
šanja. " Tudi Združene države niso bile brez nere-
šenih vprašanj, med katerimi so na začetku 20.
stoletja izstopala tista, ki so izvirala iz nasprotij
med delom in kapitalom. Tudi odpor do "tujcev"
(gibanje "Knownothings") je postajal vedno moč-
nejši, npr. do Kitajcev, Slovanov, Zidov, Italijanov
itd. Zato moramo s kančkom zadržanosti vzeti na
znanje Trunkovo mnenje: "Edini črni oblak na ob-
zorju amerikanske javnosti je vprašanje o zamor-
cih. Druga 'narodnostna' vprašanja bodo izginila,
kakor se razprši megla pred solnčnimi žarki."
(Trunk, 292.)
"Vsak [289] narod ima svoje pravno življenje."
Ameriški sodni sistem je bil pisatelju nekoliko
nerazumljiv, zlasti pa daleč od evropskega. ("Ame-
rikansko pravo raste kakor raste in se razvija vsak
živ jezik, evropejsko pravo pa je podobno umet-
nemu jeziku.") Vavpotičev hudomušen pogled na
pravico pa je razumljiv sam po sebi.
"Dokazano [316] je, da amerikansko podnebje
vpliva na telesni razvitek ljudi, ki se tja pre-
seljujejo." S tem stavkom pisatelj vpelje bralca v
poglavje Amerikanski duh, ki mu je ilustrator do-
dal inicialko z drvečim avtomobilom v rokah šo-
ferja, ki z levico visoko dviga ameriško zastavo.
Zaupanje v lastno moč, odločnost, samozavest in
zavedanje dolžnosti naj bi bile značilnosti ame-
riškega človeka. ("Nobena moč se ne sme omejiti,
noben predlog zajeziti, nobeno stremljenje ne sme
imeti mej!") (Trunk, 316.) Opozoril je tudi na
temno stran tega pogleda, in sicer na možen
diletantizem in zanemarjenje strokovne izobrazbe,
kar nam nakazuje tudi ilustratorjeva inicialka.
93
12 KRONIKA
46
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
94
46
i KRONIKA
1998
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Ameriški staroselci in narava. \
"Oklahoma [163] pomeni 'dom vseh Indijan-
cev' in leži na vzhodnem obronku Rocky Mts.,
severno od srednjega Red Riverja." Zmotno mne-
nje, da so Kolumb in njegovi nasledniki odkrili \
zahodno pot do Indije, je vplivalo tudi na poime- i
novanje ameriških staroselcev. Evropski koloniza- ;
torji in tudi večina evropskih priseljencev moderne
dobe (med njimi tudi Slovenci) so gledali nanje
kot na necivilizirane "divjake", "pogane" in "bar-
bare". Vsiljevanje evropske civilizacije je pomenilo
uničevanje njihove kulture, pogled, da so to "div-
jaki" pa tudi njihovo fizično uničevanje in izri- 1
njanje na rob nove ameriške družbe, tako v teri- '
torialnem (proti zahodu in končno njihova geti-
zacija v indijanske rezervate) in družbenem smislu
(marginalizacija). Čeprav je šlo za različna kulturna
in jezikovna ljudstva so jih Evropejci unificirali kot \
Indijance oz. "rdečekožce". Tudi Trunk jih večkrat j
označuje kot "neomikane" \\\xd\. ("O pravi omiki in ^
napredku se pri Indijancih ne more govoriti")
(Trunk, 164.)
"Mississippi [112] se razprostira južno od reke \
Tennessee do Mississippija na zapadu." Prostran- !
stva, bogata z živalmi in vodovjem, so bila živ- ■
Ijenjsko okolje staroselcev, bolj vajenega nomad- i
•skega kot ustaljenega načina življenja. Belokranjec \
Matija Premuta, bogat trgovec v St. Louisu ob Mi- '
sisipiju, jih je v pismu domačim 1845 opisal: "Mes- '
ca Velki-travna lanskiga leta sim se bil med divje \
Amerikance podal (ktere Indijane imenujemo, po .
Kranjsko bi jim divjaki rekel), 600 angležkih milj ;
od našiga mesta St Louis delječ; čez 100 milj smo \
se v barki peljali, brez de bi bili kakšno hišo ali j
drugo poslopje vidili, in tje pridši smo našli divjih
korenjakov dovelj. Divji Indijani so veliko veči od |
nas, ter so tudi močneji, in po navadi kufraste \
farbe. Vsi imajo čeme, debele in terde lase. Njih i
oblačila, posebno pozimi, so večidel iz kož divjih ;
zverin, poleti so pa skorej popolnama nagi. Oni so '
prav zdravi in verlo zrašeni in bolj krepke in \
močne postave, kakor mnogi drugi evropejski na- \
rodi" (Premuta, 1845.) j
"North Dakota [153] tvori s South Dakota ve- \
likanski čveterokot ob zgornjem toku reke Mis- '■
souri." V Severni in Južni Dakoti je bilo v Trun-
kovem času še okoli 40.000 staroselcev. Pripadali
so plemenu Sioux. ("Sioux so še dandanes izmed {
vseh rodov največji sovražniki 'bele kože', bojeviti, \
hrabri, neupogljivi.") (Trunk, 156.) Strah pred njimi j
je bil še večji, če so se odpravili na bojni pohod.
"Maryland [83] je ob zalivu Chasepeak-Bay..." \
Baltimor je bilo središče katoliške Cerkve v ZDA,
kjer je bila ustanovljena prva škofija (1789). Država
sama ima ime po Mariji. In Vavpotič je za motiv
inicialke vzel podobo indijanske Marije z detetom
v rokah, pred katero kleči Indijanec v bojni
opremi.
"Indiana [131] je ob reki Ohio hribovita, drugod
ravna, mestoma močvirnata, a jako rodovitna pre-
rija. " To prerijsko deželo je Vavpotič izkoristil za
risbo lepega indijanskega dekleta. Tudi glavno me-
sto te zvezne ameriške države na srednjem zaho-
du se imenuje Indianapolis. Za staroselke v Min-
nesoti. Severni in Južni Dakoti pa Trunk ni imel
lepih besed, saj jih je opisal kot majhne in neo-
kretne, kar naj bi bila posledica njihovih kratkih
nog.
"South Dakota [155] ima s Severno Dakota ena-
ko izobrazbo ... Kraji, kjer so naseljeni le Indijanci,
obsegajo okoli 40.000 km^." Severnoameriški bizon,
imenovan tudi indijanski bizon ali buffalo, je pred
odkritjem Amerike naseljeval celino v velikih čre-
dah. Danes jih najdemo le v živalskih rezervatih.
Podobno kot so izginjali staroselci, se je manjšalo
tudi število bizonov. Ameriški staroselci so jih lovili
zaradi življenjskih potreb, beli človek pa jih je lovil
zaradi zaslužka.
"Arkansas [126] je nizka ravan, katero vigredi
Mississippi mnogokrat poplavlja." Kot motiv inici-
alke za državo je Vavpotič uporabil medveda dva-
krat, in sicer pri Arkansasu in Aljaski. V Severni
Ameriki živita dve podvrsti pravega rjavega med-
veda, to sta kodiak in grizli. Najbolj razširjen pa je
baribal ali črni medved, ki živi od Aljaske do Me-
hike. Kot vegetarijanec se hrani predvsem z jago-
dami, želodom, gomolji, koreninami, šipkom ipd.
Verjetno je imel Vavpotič v mislih tega medveda,
pri Aljaski pa severnega ali belega medveda.
"Iowa [151] je brez gorovja in na velike daljave
130 do 510 m visoko valovito višavje..." Imenovali
so jo tudi država "jastrebovega očesa' ("Hawkey
State"), kar je izkoristil Vavpotič za inicialko k
Trunkovemu opisu te ameriške zvezne države. Še
leta 1857 so v njej potekali boji s staroselci.
"Georgia [101] tvori četverokot med rekama
Savannah in spodnjo Chattahuchee..." Severna
Amerika (med njimi tudi Georgia) je (bila) domo-
vina divjega purana, iz katerega so vzredili doma-
čega purana, ki v dolžino doseže tudi do 110 cm.
Ob dvorjenju in prikazu moči lahko odrasel samec
kolesasto razprostre repna peresa. Znano pa je, da
puran ne sme manjkati na družinskem jedilniku
ob praznovanju Zahvalnega dneva ("Thanksgiving
Day"), ki ga Američani praznujejo zadnji četrtek v
novembru.
95
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
46
1998
96
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Agrarne panoge, rudarstvo in promet.
Trunkovo razmišljanje o kmetijstvu se začne z
besedami "Rodovitnost zemlje [344]...", ki jo ilu-
strator upodobi v inicialki z motivom glave gove-
da, koruzo, bučo, razrrimi gomolji oz. sadjem in
vinsko trto. Zemlja je bila cilj večini prvih na-
seljencev (pionirjev), ki so prihajali v ZDA v prvih
dveh tretjinah 19. stoletja. Med njimi so bili tudi
Slovenci. V času, ko je bilo zemlje na pretek, so jo
farmarji dobili od države kot "Homestead" v obse-
gu 160 akrov. Lahko pa so jo tudi kupili. Trunk je
bil navdušen nad ameriškimi farmarji, ki so bili po
njegovem mnenju samostojni, samozavestni in
podjetni, zato je svetoval: "V primeri s slovenskim
kmetom je amerikanski /armer vsekakor na bolj-
šem, in onim Slovencem, ki so se namenili ostati
za vedno v Ameriki, moremo dati le en nasvet:
Pojdite na farme!" (Trunk, 350.)
Živinoreja je bila pomembna panoga ameri-
škega gospodarstva in črede 500 in več repov
živine s kravjimi pastirji ("Cowboys") so postali ne-
kakšne simbol ameriškega zahoda. Ta panoga je
bila razvita tudi v državi Wyoming [166]. Kavboj
je bil kmečki delavec, ki je zaradi literature in
filma postal svojevrsten junak Amerike. Že v Trun-
kovem času so bili to "junaki prve vrste." Konj je
bil neobhodno potreben v času osvajanja ameri-
škega zahoda, puška in pištola pa obvezna spre-
mljevalca in marsikdaj garanta za preživetje. Ne-
obhoden predmet vsakega pravega kavboja pa je
tudi vrv ali jermen z zanko na koncu za lovljenje
živali (laso).
Les je veliko pomenil za prve naseljence, saj so
si z njim gradili hiše, ograjevali zemljo, izdelovali
razne predmete (od žlice do voza) itd. Tudi stavbe
v naselbinah in celo mestih so gradili z lesom. Ve-
liko so ga porabili tudi ob gradnjah železnic, v
rudnikih itd. Med drvarji so bili številni Slovenci,
npr. v Minnesoti, Pensilvaniji in drugod. Državo
Washington [201] so imenovali "vedno zelena dr-
žava" ("Evergreen State") ravno zaradi ogromnih
gozdnih površin. Ko je spomladi 1909 pisatelj ob-
iskal to državo, so ga gozdovi navdušili: "Mene je
pa vleklo ven v gozd. Ko bi naši kmetje imeli tak
gozd, primaruha, to bi nosili glave visoko ... Po-
sebno ena vrsta lesa je, cedra, ki ne strohni in ne
zgori, akoravno je les lahek, kakor goba. Največja
drevesa so neke vrste smreke, druga so podobna
našim mecesnom. Mestoma je cela skupina takih
velikanov, vsak po meter in več debel... " (Trunkov
podlistek.) Veselje in ples na štoru ravnokar po-
drtega drevesa nam prikazuje tudi Vavpotičeva
inicialka.
Ohio [129] je bila država s številnimi pre-
mogovniki in rudniki železove rude. V njih so de-
lali tudi slovenski priseljenci. Rudarstvo je bilo eno
od področij, ki je pritegovalo mnoge Slovence. Ta-
ko je bil na Kranjskem splošno uveljavljen odgo-
vor "Naš fant je rudokop", če je kdo povprašal
sorodnike o zaposlitvi njihovega Amerikanca. To je
bil nevaren poklic in nesreče niso bile redke. Zato
nam Vavpotič v desnem gornjem delu ilustracije
nariše zaskrbljeno mater z otrokom v naročju. Že-
ne rudarjev je stalno grizla skrb in večno vpraša-
nje: "Ali se bo naš srečno vrnil z dela?"
"O [353] rudah in rudarstvu govorimo večino-
ma že v opisih posameznih držav..." Delo v rud-
nikih je zahtevalo določeno prakso. Mnogi sloven-
ski priseljenci so si jo pridobili že v premogovnikih
v Zasavju, Avstriji in Vestfaliji. Zlasti odgovorno je
bilo delo minerjev, saj je bila od pravilne name-
stitve streliva in ocene situacije, npr. glede plinov,
razmestitve ostalih rudarjev itd., odvisna usoda
mnogih življenj.
"Montana [165] - 'gorska dežela' - je ob zgor-
njem toku Mississippija in njegovih pritokih. Za-
padni del ...se odlikuje po svoji prirodni lepoti in
bogastvu rudnin." Poglejmo si del poročila A. J.
Terbovca Trunku o mestu Butte: "Butte je največje
mesto Montane (39.165 prebivalcev) in največja
slovenska naselbina v državi ... Leži ob znožju
srednjevisokih hribov; iz njih osrčja prinašajo dvi-
galniki bakreno rudo. V teh rudnikih je zaposlena
večina Slovencev ... Slovenci imajo več trgovin in
nekaj gostiln ... nekateri imajo lepo premoženje,
drugi pa vsaj lastne domove..." (Jr\xv^, 503.) Poklic
rudarja pa je zahteval veliko mobilnost in le redki
so se za stalno ustalili v nekem kraju.
"Kakor [362] povsod, so bile tudi v Ameriki
reke in jezera ona pota, po katerih se je najprej
vršil promet" Vlak, avto in letalo so bili glavni
tehnološki dosežki, ki so nadomestili konjsko vpre-
go in hojo, na jezerih in rekah pa so se uveljavili
parniki.
Premog in nafta sta igrali pomembno vlogo v
prometu. Velika nahajališča nafte ("petroleja") so
bila tudi v državi West - Virginia [125], katere opis
je Vavpotič hudomušno opremil z inicialko drve-
čega avtomobila z mladim parom in z obupano
materjo, ki teče za njim. Hitrost na vseh področjih
življenja je bila ena od maksim ameriškega "way of
life." ^
"Številke [326] nas uče, da je bil amerikanski
napredek na gospodarskem polju velikanski." Vlak
in tovarne so bili simboli ameriškega napredka na
začetku 20. stoletja.
97
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
46
1998
98
46
12 KRONIKA
1998
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Industrija, trgovina in življenje v mestih.
"Od [264] / 1877 so se v javnosti bavili po-
največ z vprašanji, ki so nastala vsled napredujoče
obrti" Nagel razvoj kmetijstva, bogata surovinska
nahajališča v raznih delih ZDA, razvoj železnic in
drugih oblik prometa so pogojevali razvoj indus-
trije ("velike obrti"), ki je potrebovala vedno nove
pridne roke, ki sta jih imeli Evropa in Azija na
pretek. Nekdanjo ozemeljsko širitev proti zahodu
sta nadomestila nagel industrijski razvoj in eks-
panzionistične težnje po pridobivanju ozemelj iz-
ven ZDA ter osvajanje novih svetovnih trgov. Od
tega je bila odvisna ameriška blaginja ("prospe-
rity").
"Pred [357] neodvisnostjo je bila amerikanska
obrt prav neznantna." Pri tem je pisatelj mislil na
industrijo. Prejšnje stoletje, zlasti pa čas po kon-
čarvi državljanski vojni (1865), pomeni nagel vzpon
industrijske proizvodnje in vedno večje število iz-
delkov je nosilo naziv "Made in America". Na za-
četku 20. stoletja so ZDA postale vodilna indus-
trijska sila na svetu. Med leti 1870 in 1914 je prišlo
tudi do povezovanja svetovnega gospodarskega si-
stema v soodvisno celoto, v kateri sta glavno vlogo
imeli Evropa in ZDA.
"Angleške [366] naselbine v Ameriki so že zgo-
daj pričele tržiti z gozdnimi in poljskimi pridelki."
Tak je bil začetek. Če so ZDA leta 1860 uvozile iz
Evrope za 217 mijonov dolarjev blaga in izvozile
na stari kontinent samo za 249 milijonov, so leta
1913 uvozile za 893 milijonov in izvozile kar za 1
milijado 479 milijonov dolarjev blaga. Vavpotič je
za osnovo motiva inicialke vzel Merkurja, rimske-
ga boga trgovine, zaščitnika popotnikov in sla bo-
gov s tem, da ga je poameričanil. Ohranil mu je
krilca na hrbtu in krilate čevlje, namesto palice v
roke pa mu je vanje potisnil pakete.
"Znano [303] je, da se Amerikanec rad uči in
mnogo uo..." Pomembnost informacij za vsakdanje
življenje in delo je bila v ZDA že zgodaj znana
zadeva. Časopisi in časniki so imeli važno vlogo v
njihovi razpršitvi med ljudmi. Po Trunku je leta
1911 izhajalo v ZDA kar 22.740 glasil in samo v
New Yorku 2020. Zato se mu je postavila pri-
merjava z domačo situacijo češ, da ima mesto
Enumclaw, Wash., samo 1500 prebivalcev in kar
dva dnevnika, milijon in pol Slovencev pa samo
štiri dnevnike, "ki ne delajo dobička ... Kakih
100.000 Slovencev [v ZDA!], ki so večinoma de-
lavci, ima največji slovenski dnevnik 'Glas Na-
roda', z 9000 naročniki in celo vrsto tednikov."
(Trunk, 312.)
"New York [44] je po prebivalstvu, bogastvu,
kupčiji in obrti prva država - The Empire State -
velike Unije." To mesto je presenetilo vse slo-
venske priseljence, ki so prihajali v ZDA in pristali
v njegovem pristanišču. Blišč in hrup, visoke
zgradbe in množice ljudi na cestah, ogromnost
mesta in še kaj so vplivali na njihove prve za-
znave in ugotovitve o novem svetu.
Na zahodu Oregona [197], kjer meji na Tihi
ocean, je veliko deževja, kar je spodbudilo Vav-
potiča k hudomušni inicialki meščana, ki se trudi z
odpiranjem dežnika, med prsti na nogah pa mu je
narisal plavalno kožico. Tudi svojo kratico ("I. V.")
je skril pod majhen dežnik. Idejo mu je dal naziv
države, ki so jo imenovali "država noge plavke"
("Webfoot State").
V New Hampshire [24] se blizu gore Lafayette
v gorovju Fransconia nahaja gora, ki kaže "čudovit
lep moški obraz, kakor bi ga izklesal umetnik".
Stari kamniti obraz ("Old Stone Face") je spodbudil
Trunka k primerjavi s "turško glavo" na Kovnici
pri Kepi, ki jo je pisatelj opazoval iz Beljaka in pri
tem dodal: "A treba je malo domišljije." Kakorkoli
že, Trunk o ameriški umetnosti in arhitekturi ni
imel kakega posebnega mnenja. Navduševali so ga
le nebotičniki, ki so bili velik dosežek severno-
ameriškega stavbarstva. Sam se je bolj navduševal
nad naravnimi znamenitostmi kot nad umetni-
nami, ki so bile delo človekovih rok.
Zakaj je ilustrator v inicialki za Arizono [177]
postavil fotografa z aparatom ne vemo, znano pa
je, da je bila fotografija v ZDA na prelomu v 20.
stoletje močno uveljavljena tudi med Slovenci, kar
dokazuje Trunkova knjiga. Z ameriškima izumi-
teljema Thomasom Alvo Edisonom in Georgom
Eastmanom pa je povezan napredek v fotografski
tehnologiji, saj je Eastman v 80. letih prejšnjega
stoletja izboljšal fotografsko suho ploščo, razvil po-
stopek za izdelavo celuloidnih filmov v zvitkih in
1888 fotografski aparat Kodak, Edison pa med
drugim prvo uporabno filmsko kamero na svetu.
Za državo Kansas [161] je Vavpotič izbral za
motiv športnega mladeniča z žogo pri nogah in
loparjem v desni roki. V Ameriki so se uveljavili
nekateri angleški športi, npr. tenis in rugby, razvili
pa so tudi tipično ameriško športno igro, tj. base-
bal. Nastal je kot posebna oblika angleškega kri-
keta, ki so ga razvili v Ameriki leta 1751. S pri-
seljevanjem evropskih priseljencev so le-ti prinašali
s seboj tudi svoje športne zvrsti. Slovenski prise-
ljenci v Trunkovem času niso bili ravno športno
aktivni, zelo radi pa so se sproščali na lovu,
ribolovu ali izletih.
99
12 KRONIKA
46
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
100
12 KRONIKA
46
1998
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Svet kapitala in dela.
"District of Columbia [86] tvori popolen četve-
rokot ob reki Potomac med državama Maryland in
Viržinija." Washington kot glavno mesto ZDA je
bil mesto politike, ki je odločujoče vplivala tudi na
ekonomske vzpone in padce države na prelomu v
20. stoletje. Volitve predsednika ZDA so navadno
spremljaje gospodarske krize ali vsaj začasna miro-
vanje v kroženju kapitala in v zaposlovanju. Na
kupoli Kapitola sedeči Stric Sam "obvladuje" vse
niti državnega življenja v ZDA.
"V [329] gospodarskem življenju Unije igrajo
trusti tako važno vlogo, da jih ne smemo prezreti."
Tako kot politiki politično, so trusti obvladovali
gospodarsko življenje in s "ožemanjem" delavcev
ustvarjali vedno večje dobičke. Trunk pa je v njih
videl gibanje za povezovanje: "5 trusti hočejo do-
seči enotno vodstvo velikih in največjih gospodar-
skih podjetij. Da pride pri tem vodstvo v roke bo-
gatinov, je postranska stvar..." (Trunk, 329.) Ni
čudno, da je to pisateljevo razmišljanje v kritiki
knjige besedno ošvrknil tudi Janez E. Krek. Vav-
potič je bil z inicialko mnogo bolj kritičen do boga-
tinov, ki jih je vedno risal kot debele in v gos-
posko obleko oblečene možice.
"Da [388] umemo silni tok, ki je začel vreti iz
slovenskih pokrajin v Ameriko, je treba, da začr-
tamo ... posebno razvoj kmetskega stanu..." Da je
bil slab ekonomski in socialni položaj kmečkega
delavstva na Slovenskem glavni vzrok za izselje-
vanje v Ameriko ni dvoma, vendar moramo v ča-
su množičnega izseljevanja upoštevati tudi druge
spodbujevalce, med njimi zlasti vabljivost Amerike.
Ta je bila konkretna in daleč od mita, ki je živel
med Slovenci še sredi 19. stoletja (Amerika kot
obljubljena dežela). Razlika v plačilu za delo je bila
tista vabljiva sila, čeprav so mnogi pri tem po-
zabljali tudi na višje cene v deželi onkraj Atlantika.
Torej vabljivost dolarja je bila velika in vsa pre-
računavanja so kazala, da ta up ni bil brez osnov.
"Delaware [81] je za Rhode Islandom najmanj-
ša država." Kjer je bilo uspešno gospodarstvo so
zeleni dolarji premamili tudi tiste, ki jim je bilo
delo tuje. Kriminal je naraščal in v Delawareu so
hudodelce kaznovali tudi z bičanjem. "O tem 'bi-
čanju' more imeti vsakdo svoje mnenje. Gotovo pa
je to najkrajša pot, da se na lahek in hiter način
iznebijo malopridnežev ter jih zapodijo k sosedu!
Amerikanec si zna pomagati!" je zapisal pisatelj.
(Trunk, 82.) /
Dežela tobaka, Virginia [91], je inspirirala ilu-
stratorja, da je narisal moža, ki ravnokar precej
neukusno, vendar vešče izpljune tobačni pljunek v
za to posebej nameščeno posodo. Čikanje oz. žve-
čenje tobaka ni bila samo navada premožnih, tem-
več tudi delavcev, zlasti rudarjev. Kajenje in čika-
nje ni bilo tuje tudi Slovencem na obeh straneh
Atlantika, kar je Trunk še posebej poudaril. In da
bi bila mera polna: "Tudi nežni ženski spol se ne
more ubraniti vplivu te čudne trave in 'šnofa', a
na način, ki se ne more predstaviti z 'noslanjem',
ker tobak nadrgajo z leseno žličico med - zobe! Kje
so ustnice rdeče, kje zobčki snežnobeli?!" (Trunk,
92.)
"Ilinois [133] je večinoma ravna, na severu
hribovita ter jako rodovitna dežela." Bolj kot na-
rava je pisatelja navdušil Chicago, mesto "busi-
nessa" in oboževanja dolarja: "Dolar je v resnici
pravcati božiček, ker se mu vse klanja. Če človek
vidi, kako izdajajo 'Greenbacks' (papirnate dolarje),
bi moral misliti, da je v Chicagu treba samo malo
potrkati z nogo, in oni pridejo iz zemlje." (Trunk,
136.)
"Evropejski [313] aristokrat, ki prestopi ame-
rikanska tla, se boji dežele, kjer so vsi enaki in ni
razločka med modro in rdečo krvjo, proletarec pa
pozdravlja že od daleč dom svobode, kjer ni sta-
nov. " Pisatelj to deloma zanika ("kjer se giblje frak,
tam ni delavske suknje"), hkrati pa opozarja na
enakost državljanov pred zakonom in v političem
življenju in na t. i. "socialno enakost", saj razlike v
premoženju, uživanju življenja in v omiki nimajo s
to enakostjo nobene zveze. Vse v duhu misli: "Vsi,
ki živimo v tej krasni deželi, smo pravzaprav to-
variši Prvi peče potice, drugi jih poje, ta zapo-
veduje, oni uboga, vse v medsebojnem spora-
zumljenju, ker vsak stori le to, kar mu najbolj
ugaja..." (Trunk, 313.) Ali je bilo to res? Vavpo-
tičeva ilustracija nam da simbolični odgovor.
Ime Minnesota [148] pomeni v narečju Indi-
jancev iz rodu Dakota "mnogo voda ali kalna vo-
da. " Gorovje Mesabi in Vermilion sta v tej državi
že zgodaj privabljali rudarje. Motiv inicialke teme-
lji na podobi rudarja s krampom in oljenko v
rokah, ki ponosno zre v daljavo.
"Vobče [332] sodijo, da je Amerika glede de-
lavskega vprašanja zaostala za Evropo in drugimi
kulturnimi državami. Taka sodba je morda opra-
vičena, ako se delavsko vprašanje meri le po enem
kopitu." Pravilno razumevanje odnosov med kapi-
talom, delom, trgom, plačilom itd. na eni strani in
nekatere kvalitete "amerikanskega delavca" (samo-
zavest, boljši gmotni položaj) na drugi strani, so
po pisateljevem mnenju ločili delavca v Ameriki
od evropskega stanovskega kolega.
101
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
46
1998
102
46
12 KRONIKA
1998
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Otroci in izobrazba.
"Zedinjene države [209] imap med omikanimi
državami važno mesto" Pisatelj se je navduševal
nad željo Američanov po izobrazbi. Ljudska šola je
bila brezplačna in obvezna. "Zanimanje za šolo, za
uk in izobrazbo se s tem prenaša v vsako mestece,
na vsako farmo in duh izpopolnitve se združuje z
duhom samoodločba', zapiše pisatelj. (Trunk, 304.)
Znanje ameriške zgodovine je bilo del vedenja o
ameriški identiteti.
Za državo Nevada [179] je ilustrator upodobil
dečka, ki vedoželjno gleda v knjigo. Knjiga je bila
pomembna pri izobraževanju ljudi, zato je bilo
veliko javnih (ljudskih) knjižnic, glede katerih se,
po pisateljevem mnenju, "Amerika odlikuje od Ev-
rope, kakor milijonarjeva palača od bajtarske koče,
ali kakor Pullmanov voz od starega poštnega voza
... Pri knjigah ne poznajo ne verske ne narodne
ozkosrčnosti ... Stara domovina se v tem lahko
mnogo uči od Amerikancev." (Trunk, 310.) Tako ni
bilo čudno, da se je v vsakem manjšem ameriškem
kraju poleg cerkve in šole pojavila takoj tudi
zgradba knjižnice.
Pridobivanje terpentina je Vavpotiča navdihnilo
pri opisu države South-Carolina [99] za inicialko,
ki prikazuje laboratorij oziroma aparature za des-
tilacijo. Američani kot pragmatični ljudje so po-
svečali pozornost tudi tehničnim in praktičnim
znanjem. Hitro so se prilagajali, zato so poznali
številne oblike dodatnega učenja s pomočjo teča-
jev, raznih predavanj ipd., vse v duhu Trunkove
ugotovitve: "Politična demokracija zahteva, da se
vseučilišče ne sme omejiti samo na dijake, temveč
da mora iti tudi med malomeščane in med roko-
delce, celo med priproste delavce." (Trunk, 308.)
"Maine [21] je prva država velike Unije na se-
verovzhodu. " V majhnem mestu Brunswick je pi-
sateljica Harriet Bucher-Stowe napisala slavno po-
vest Koča strica Toma (1852), ki smo jo v sloven-
skem prevodu dobili že leto dni kasneje, in to kar
od dveh različnih prevajalcev. Prvi prevod je izšel
v Celovcu (Stric Tomaž ali življenje zamorcov v
Ameriki) in drugi v Ljubljani (Stric Tomova koča,
ali življenje zamorcov v robnih državah severne
Amerike). Pisateljičin mož je poučeval na zavodu
Bowdoin, kjer je učil kot profesor (1829-35) tudi
pesnik H. W. Longfellow. Ta je leto pred nasto-
pom profesure (1828) potoval po slovenskih krajih
in o tem ohranil zapise v svojem dnevniku in v
potopisnem romanu Outre-Mer. Vavpotičev "uče-
nik"z učiteljsko paličico kaže na državo Maine.
"Rhode Island [41] je najmanjša, a najbolj ob-
ljudena država Unije." Ime je dobila po majhnem
otoku, ki so ga staroselci imenovali Otok miru
("Aquidneck"), beli priseljenci pa po Rodosu v
Egejskem morju. Guliverska poza mladeniča nad
prelivom naj bi nakazovala majhnost otoka ali
države.
"New Jersey [65] je pokrajinsko malo zname-
nita dežela." Osrednji kraji te države ob Atlantski
obali so oskrbovali sosednji New York z zelenjavo.
Nekateri deli države pa so bili znani po okusnih
jabolkih, še bolj pa jabolčniku ("cider), "katerega
Amerikanci prav radi - rukajo", kot je zapisal pisa-
telj. (Trunk, 65.) Znana pa je bila tudi po Atlantic
Cityju, takratnemu največjemu kopališču Amerike,
kjer so se zbirali letoviščarji "upper ten thousends",
tj. politiki in bogataši iz VVashingtona, Baltimorja
in Filadelfije. Verjetno je iz enega od tamkajšnjih
hotelov "ušel" na kratek ribolov ob enega od šte-
vilnih potokov mladi hotelski paž.
"Amerikanci [293] so se dolgo le učili in posne-
mali." Zelja po notranji izpopolnitvi, puritanistvo
("Človek ne živi, da bi se kratkočasil, temveč, da
izpolnuje dolžnosti.") in koristnost početja so bile
po pisateljevem mnenju tiste vrline, ki so dvignile
ZDA na prvo mesto v svetu. (Trunk, 293-294.) Po-
men informacij (branje časopisov) in izobraževanje
že v rani mladosti ("darling" s knjigo v roki) je
hudomušno in s kančkom ironije Vavpotič vnesel
v irucialko. Če se otrok že igra, naj se z loko-
motivo. Hkrati pa ilustracija lepo pokaže določeno
odtujenost staršev, skritih za časopisom in knjigo v
parku, ko bi bil čas za igro, ne pa za odkrivanje
novih znanj.
Država Missouri [127] je spodbudila ilustratorja
za inicialko z deklico, ki zvedavo gleda v skledo, iz
katere se mamljivo kadi. Že v pismih prvih slo-
venskih izseljencev zasledimo navdušenje, ker so
Američani jedli meso kar trikrat dnevno in ker
niso poznali črnega kruha. To je nedvomno držalo
za kmetijska področja, manj pa za rudniška in
industrijska. Nedvomno pa je bila hrana boljša kot
so jo jedli revnejši sloji na Slovenskem. Zato je bil
mit o boljši hrani v Ameriki na Slovenskem pri-
soten ves čas izseljevanja.
"Massachusetts [28] ni samo ena najbolj zna-
menitih držav Nove Anglije, temveč Zedinjenih
držav sploh." Le ugibamo lahko, kaj je imel Vav-
potič v mislih, da je narisal dekle in fanta, ki zve-
davo gleda skozi (ladijsko lino?), obkroženo z na-
pisoma Boston? Radovednost je odlika mladih in
zlasti v Bostonu, ki so jih imenovali "amerikanske
Atene."
103
12 KRONIKA
6
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
104
46
12 KRONIKA
1998
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Utrinki iz življenja Američanov.
"O [221] številu naseljencev nimamo zanesljivih
podatkov." Konec 17. stoletja je imelo 12 t. i.
"kontinentalnih kolonij" na vzhodni obali Severne
Amerike okoli 250.000 prebivalcev. Zaradi priselje-
vanja je število prebivalstva v Severni Ameriki
naraščalo (v milijonih): 1,3 (1750), 5,7 (1800), 26
(1850), 81 (1900). Kakšen je bil položaj Američanke
sredi 19. stoletja nam govori Dekleracija občutij s
shoda v Seneca Fallsu leta 1848. V njej so pokazale
na svojo neenakopravnost z moškimi. Tako niso
imele volilne pravice, poročene so bile pred zako-
nom postavljene v položaj "državljansko mrtve
osebnosti", brez lastninskih pravic, pokorne možu
("...njen gospodar v vseh zadevah in mislih ... češ
da je moški nad žensko..."), moški jim odvzemajo
donosne poklice, zaprta jim je pot do visokih šol,
v cerkvi imajo podložno vlogo itd. Ker so pred-
stavljale polovico prebivalstva ZDA so zahtevale
"da dobe ... pri priči vse pravice in svoboščine, ki
jim pripadajo kot državljankam Združenih drža-
ve. " (Beard, 574 - 577.)
"Connecticut [37] je najjužnejša država Move
Anglije." Z njo je povezana tudi zgodba o Mo-
hikancih ("Mohegan"), izumrlem plemenu starosel-
cev, ki so bili v 17. stoletju eno največjih plemen,
zadnji predstavniki pa so izumrli v 19. stoletju v
rezervatu v državi Connecticut. Tudi Slovenci jih
poznamo po delih ameriškega pisatelja Jamesa F.
Cooperja (1789 - 1851), zlasti Poslednji Mohikanec,
Prerija, Stezosledec, Lovec na jelena in drugih.
"Florida [104] obsega enako imenovani polu-
otok med Atlantikom in Mehikanskim zalivom."
Pri njenem opisu se je Trunk naslonil na delo F. T.
Townshenda: Divje življenje na Floridi Med dru-
gim je povzel tudi informacije o aligatorjih ali kaj-
manih, dolgih tudi do 6 metrov. Verjetno gre za
misisipskega aligatorja. Ti pa niso motili doma-
činov, ki so se kopali kljub nevarnosti, in marsikdo
ni ušel njihovemu "poljubu".
Kaj je navedlo ilustratorja, da je za državo
Utah [181] izbral motiv ribolova, saj je najbolj zna-
no jezero v tej deželi Veliko slano jezero ("Great
Salt Lake") v bližini Salt Lake Cityja, ki zaradi sla-
nosti vode nima rib? Mogoče mu je bil vzor kak
vodni pritok. Kakorkoli že: ribolov je bil sprostitev
za mnoge Američane, med njimi tudi Slovence.
Utrujenega lovca, ki skupaj s konjem počiva v
drevesni senci, je Vavpotič upodobil za državo
Alabama [110], in to samo zaradi tega, ker njeno
ime v indijanskem narečju pomeni "Tu počivamo".
"Kentucky [123] je po prirodi jako oblagodar-
jena dežela." Med drugim tudi po tobačnih to-
varnah in "žganjarnah". Tako so v LouisviOeu iz-
delovali Kentucky Whisky, v Lexingtonu pa Bour-
bon Whisky. Alkohol je bil uničujoč za staroselce
in tudi slovenski priseljenci vsepovsod po Ameriki
so ga radi pili. Cerkev doma in v ZDA je opo-
zarjala na škodljivost te navade, posebno ob kon-
cih tedna, ko se se kozarci whiskyja pogosto po-
plaknili še s steklenico ali dvema ameriškega piva.
Sprostitev v alkoholu in napetosti med fanti, zlasti
zaradi deklet, so sprožili tudi pretepe, ki so se
marsikdaj končali z buškami in težko glavo v po-
nedeljek zjutraj, ko so morali točno priti v rudnik
ali tovarno.
"New Mexico [175] je višavje, skozi katero se
vlečejo grebeni Rocky Mts. (Cerro Blanco, 4352
m)." S sombrerom na glavi in s slavnostnim vrh-
njim oblačilom (neke vrste pončom) požira Vav-
potiču mlad Mehikanec. Ravno v letu izhajanja
Trunkovih zvezkov knjige je New Mexico postal
47. zvezna država ZDA.
"Louisiana [114] je skozinskozi ravan..." Se da-
nes v tej državi - imenovani po francoskem kralju
Ludviku (Louisu) XIV. - predstavljajo črnci kar
30% vsega prebivalstva. V New Orleansu ob reki
Misisipi je leta 1910 živelo kar okoli 80.000 črncev
(skupaj 339.075 prebivalcev). Mesto ni bilo znano
samo kot živahno trgovsko središče, ampak tudi
kot mesto pestrega dnevnega in nočnega življenja.
Pustni karneval je bil eden od vrhuncev. Kaj je
Vavpotiča vznemirilo v Trunkovem tekstu, da je
predstavil gosposko oblečenega črnca s pipo v ro-
ki, v ozadju pa ulični utrip in ljudi, med katerimi
vidimo tudi žensko postavo z ruto na glavi, s
širokom krilom in s košaro v levi roki? Ali je to
Slovenka? V Trunkovem času so v New Mexicu
živeli Slovenci kot farmarji, rudarji, gostilničarji in
trgovci, vendar le v manjših krajih.
"Hawaii [206] ali Sandwichevo otočje leži v
Tihem morju 3800 km od mesta S. Francisco..." To
samostojno kraljevino so ZDA anektirale 1898, dve
leti kasneje je postala avtonomno ozemlje in šele
1959 je bila pridružena kot 50. zvezna država
ZDA. Havajčanka na Vavpotičevi inicialki je bla-
gemu oceanskemu podnebju primerno oblečena in
z obvezno pahljačo v rokah.
105
2 KRONIKA
6
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
106
46
12 KRONIKA
1998
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Slovenski priseljenci.
"Svetovna zgodovina [371] pozna dobo 'prese-
ljevanja narodov'." Nedvomno je bilo izseljevanje
iz Evrope v Ameriko ena najbolj številčno zasto-
panih "selitev" v zgodovini človeštva, ki jo sprem-
ljamo od konca 18. stoletja do izbruha prve sve-
tovne vojne. Slovenci so bili del tega selitvenega
vala z vrhuncem v zadnjih desetletjih pred 1914.
Leta 1910 se je v ZDA za slovenski materni jezik
odločilo kar 183.431 oseb (takrat je v Avstriji živelo
okoli 1.250.000 Slovencev). Pot izseljencev je bila
najprej usmerjena v enega od evropskih izhodnih
pristanišč, npr. v Bremen, Hamburg, Le Havre... in
tudi Trst. Slednji je zelo pozno (1904) vgriznil v
pogačo, ki je bila rezultat dobičkonosnega posla
ladijskih družb z izseljenci. Slovenci so večinoma
potovali prek zahodnoevropskih pristanišč in le
manjše število z ladjami avstrijske družbe Austro
Americana.
"Kadar [3] govorimo o Ameriki ali Amerikancih,
razumemo pod tem imenom ... Zedinjene ame-
rikanske države države." Atlantski ocean je bila
tista "velika luža", ki so jo morali prečkati izse-
ljenci, sprva na jadrnicah in nato parnikih. Na pre-
lomu v 20. stoletje so potovali v glavnem v tretjem
razredu in prišli na cilj v zelo kratkem času, so-
razmerno udobno in poceni. Za večino Slovencev
je bil to prvi stik z morjem in ladjo. Anton Obreza
je avgusta 1880 odplul proti New Yorku na par-
niku Hohenstauffen, last nemške družbe Lloyd iz
Bremna: "... Malo se mi je noga tresla, ko sem v
bremenski luki stopil zadnjič na starem svetu iz
železničnega voza ... Malo iznenaden gledal sem
te povodne gradove, na vodi le orehove lupine, a
vendar so videti tako veličastne, da se človek brez
strahu izroči na njih nevarnemu elementu - mor-
ju..." {Obraza, 1880.)
Plitvine Atlantika v državi North-Caroline [97]
so bile usodne za marsikatero jadrnico. Zlasti v
času plovbe s pomočjo vetra so se potniki (in po-
sadka) najbolj bali viharjev v bližini kopnega in
ognja, ki je bil lahko usoden za lesene in s smolo
prepojene dele jadrnice. V času parnikov je bil ob-
čutek plovbe boljši, čeprav nesreč, npr. eksplozij
parnih kotlov, požarov ipd., ni manjkalo. Ko je
Trunk izdajal posamezne zvezke knjige je svet
pretresla nesreča Titanica (aprila 1912). Med reše-
nimi in utopljenimi potniki so bili tudi Slovenci.
"Opetovano [401] sem že poudarjal, da spis ni-
ma namena, da vabi koga iz stare domovine v
Ameriko." Vsakega izseljenca so na poti čakale raz-
ne preizkušnje in nevarnosti. Ko je v New Yorku
stopil na trdna ameriška tla, so ga začeli oblegati
številni goljufivi "ponudniki" služb in raznih uslug.
Številna navodUa o ponašanju na poti so opo-
zarjala izseljence na ljudi z nizkimi nameni. Vsa-
komur so priporočala, da se čimprej odpravi proti
zastavljenemu cilju v ZDA.
"O [420] naseljevanju Slovencev sem že raz-
pravljal" Med prvimi slovenski priseljenci v ZDA
v 19. stoleju so bili misijonarji, in prvi med njimi
Friderik Baraga. Ni bU samo prvi Slovenec po pri-
hodu (1830), ampak tudi po ugledu v ameriškem
katoliškem svetu, zlasti na območju Velikih jezer.
Postal je tudi prvi slovenski škof v Ameriki (po-
svečen je bil 1853) in postavil osnove prihajanju
slovenskih misijonarjev. Njegovi spisi, zlasti Popis
navad in saderžanja Indijanov Polnočne Amerike
(1837), so vplivali tudi na podobo o Amerike v
domačih krajih.
"Amerikance [295] moramo prištevati k vernim
ljudstvom." K poglavju Vera in cerkev je pisatelj
citiral besede Pija X. kardinalu O'Connelu (1912):
"Vem, da so mnogi Amerikanci, dasi niso kato-
ličani, boljši nego mnogi Evropejci, ki se imenujejo
katoličane." ZDA so s priseljevanjem postale mo-
zaik ver z največjimi katoliško, metodistično, bap-
tisti in luteranci. Prihajajoči Slovenci so bili večino
katoliške vere (izjemo so predstavljali mnogi Prek-
murci), in skrb slovenskih misijonarjev in kasneje
duhovnikov za ohranjanje vere je bila namenjena
tudi njim. Gradili so cerkve, župnišča, šole, usta-
navljali cerkvene bratovščine in društva ter izdajali
verske časopise in druge tiske.
"Znano [430] je, da imenujejo Ameriko 'The pa-
radise of women - raj za ženske'." Pomanjkanje
žensk, svojevrstno ameriško življenje, ki je mnoga
"ženska" dela nalagalo moškim, ostajanje doma
zaradi celodnevnega dela mož itd., je ustvarilo mit
o položaju žensk, kot ga je zapisal pisatelj. Nji-
hovo samostojnost je omejevalo le družinsko živ-
ljenje, ki pa ni bilo vedno samo temno, ampak so
se Slovenci radi poveselili v krogu družine in na
skupnih srečanjih (piknikih, lovu, po maši itd.)
"Mnogokrat [441] Slovanom očitajo, da jim
manjka potrebnih zmožnosti za trajno, uspešno
državno življenje." Vlivanje ameriškega duha naj
bi veljalo tudi za moža s polhovko v rokah.
"Slovniško [453] nekako grda je beseda, ki sem
jo postavil na čelo temu oddelku [Amerikaniza-
cija]." Piskajočemu Stricu Samu sledijo tudi Slo-
venci, zlasti otroci, ki jih je ameriška šola uspešno
vzgajala v pridne Američane.
107
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
46
1998
ZAKLJUČEK
Vavpotičeve ilustracije v Trunkovi knjigi so eno
redkih umetniških del na temo slovenskega izse-
Ijenstva pred prvo svetovno vojno. Slovenski li-
kovni umetniki in glasbeniki se niso odzivali na
množično odhajanje Slovencev po svetu - ne samo
v ZDA, ampak tudi v Brazilijo, Vestfalijo in Egipt
-, več odmevov pa zasledimo v literaturi. Slednja
je bolj reagirala na aktualne socialne probleme.
Zato sem v tem prispevku postavil na prvo mesto
ilustracije in inicialke slikarja Ivana Vavpotiča, da
jih predstavim kot ilustratorjev pogled na Trunkov
pisni del. To nam omogoča tudi razmišljanje o
njegovih pristopih in izbiri tem, bralcu prispevka
pa kratek sprehod skozi ameriško zgodovino in
prisotnost Slovencev v ZDA.
Trunk, Jurij: Podlistek. Iz popotne torbe I-XI.- Mir
(Celovec), 1909, št. 40 - 48, 1910, št. 1-5.
Trunk, Jurij: Amerika in Amerikanci.- Samozaložba,
Celovec 1912.
Trunk, Jurij: Quer durch Nordamarika.- St. Joseph
Bücherbruderschaft, Heft 216, Klagenfurt 1915.
Zavertnik, Jože: Ameriški Slovenci. Pregled splošne
zgodovine Združenih držav, slovenskega
naseljevanja in naselbin in Slovenske narodne
podporne jednote.- SNPJ, Chicago 1925.
VIRI IN LITERATURA
Adamič, Louis: A Nation of Nations. - Harper &
Brothers, New York and London 1944, 1945.
Beard, A. Charles & Beard, R. Mary: Zgodovina
Združenih držav Amerike.- Državna založba
Slovenije, Ljubljana 1959.
Drnovšek, Marjan: Odmev Trunkove knjige "Ame-
rika in Amerikanci" v letih 1912 - 1913.- Zgo-
dovinski časopis (Ljubljana), 43/4, 1989, str. 606
- 609.
Drnovšek, Marjan: Pot slovenskih izseljencev na
tuje. Od Ljubljane do Ellis Islanda - Otoka sol-
za v New Yorku 1880 - 1924.- Založba Mladika,
Ljubljana 1991.
Drnovšek, Marjan: Usodna privlačnost Amerike.-
Nova revija, zbirka Korenine, Ljubljana 1998.
Jurčič, Josip: Deseti brat.- Mohorjeva družba
(Celje), Slovenske večernice zv. 118, Celje 1911.
Komelj, Milček: Ivan Vavpotič, slikar življenjske
harmonije.- Katalog: Ivan Vavpotič 1877 - 1943,
Narodna galerija, Ljubljana 1987, str. 11-49.
Marcon, Elena & Mongini, Manuel: Svetovna en-
ciklopedija živali.- Mladinska knjiga, Ljubljana
1986.
Miškovič, Veselin & Sumi, Irena: 12. oktober 1492 -
1992. Razstava americane v Narodni in uni-
verzitetni knjižnici.- Narodna in univerzitetna
knjižnica, Ljubljana 1992.
Obreza, Anton: Amerikansko pismo, Wabashaw, 5.
12. 1880.- Slovenec (Ljubljana), 30. 12. 1880, št.
144.
Premuta, Matija: Slovensko pismo iz Amerike.-
Novice (Ljubljana), IIV34, 20. 8. 1845, str. 135 -
136.
Shenkman, Richard: Legends, Lies & Cherished
Myts of American History.- Harper Perennial,
New York 1988.
SUMMARY
The Image of America in the Illustrations of
Ivan Vavpotič
In 1912 Jurij Matej Trunk (1870 - 1973), a Slo-
vene Catholic priest, traveller and expert on the
life of Slovene immigrants in the USA published
his book Amerika in Amerikanci (America And
TJie Americans', self-published, printed by the
Družba sv. Mohorja in Klagenfurt). Alongside an
extensive account of American history and the ap-
pearance of the country at the beginning of the
20^^ century, part of the book is given over to a
description of Slovene settlements and the more
important American Slovenes. The 608-page book,
written in Slovene, includes 351 photographs, 68
vignettes, 7 large illustrations and 94 initials. The
vignettes, illustrations and initials are the work of
the Slovene artist Ivan Vavpotič (1877 - 1943). His
artistic contribution to the book is the subject of
this article.
Between 1904 and 1917 Jurij Trunk was a par-
ish priest in Villach, in Austrian Carinthia. He was
a keen traveller. In 1906 he went to Egypt and
Palestine. He travelled to the USA four times be-
tween 1909 and 1911. In spring 1909 he made a
trip lasting four months. His journey took him
from Trieste to New York and then on to Seattle.
He described his experiences in a travel journal
which was later published in the Slovene newspa-
per vVfir in Klagenfurt and which in 1915 also ap-
peared in German (Quer durcti Nordamerika, St
Joseph Bücherbruderschaft, Book 216). In October
1909 he made his second journey to America, re-
maining there until April of the following year.
The idea of writing a book about the country
germinated with his first contacts with the New
World. He went to America again in May 1911
and made his fourth trip in September of the
108
46
12 KRONIKA
1998
časopis za slovensko krajevno zgodovino
same year, with the intention of collecting as
much material as possible for his book Amerika in
Amerikanci When Slovene Carinthia was annexed
to Austria (following the plebiscite of 1920) he was
forced to leave as a political refugee (21 July 1921)
and sought a new home in the USA. America was
to be his new homeland for more than half of his
life. He died on 11 March 1973 in San Francisco.
During his time in America he wrote for Slovene
immigrants' newspapers. In 1942 he translated into
English a work by the Slovene philosopher Franc
Veber, Knjiga o Bogu, under the title There Is A
God.
Ivan Vavpotič was a renowned illustrator
whose drawings display the spirit of the Viennese
Secession and a fin-de-siecle manner. His works
are notable for their realism, the eye for detail,
and their wit, roguishness and sharpness. These
qualities are also apparent in his illustrations and
(in particular) his initials in Trunk's book Amerika
in Amerikanci His contribution is all the more im-
portant in view of the fact that Slovene art failed
to produce a significant response to the emigration
of Slovenes. Apart from Vavpotic's drawings we
are not aware of any works of art on this theme.
There was a similar lack of response in Slovene
music. The subject did however receive greater at-
tention in Slovene poetry, prose and drama.
Vavpotic's drawings are thus of great, possibly
unique importance.
The article classifies Vavpotic's published illus-
trations and initials into individual groups by
subject matter. The author then comments on
them and relates them to Trunk's text. The first
part of the article contains an analysis of the
book's finish, the vignettes, and the seven larger
illustrations, which are classified into four groups.
These are:
1. The drawing on the inside title page of a
European or American man and the drawing of a
Slovene girl in national costume with American
and Slovene flags (p. 85). The published drawing
from the flyer advertising the book (the same as
the drawing in the book) symbolically connects
the life and work of the white man with a lamp in
his hand (the bringer of progress), with the pres-
ence of the original inhabitants (the Indians) in
America. The march of civilisation did not bring a
better life to the Indians. The girl in Slovene na-
tional costume is undoubtedly invoking and ex-
pressing the coexistence of American society and
the new immigrants from the Slovene parts of
Austria.
2. On the deck of the ship (p. 86). The journey
across the Atlantic was a new experience for the
majority of Slovene emigrants and for most of
them their first encounter with the sea and the
limitlessness of the world.
3. 'Fathers and Sons 1865-1912' is how Vavpotič
subtitled this drawing showing us the advance of
technology in American agriculture (p. 87). Slo-
vene immigrants in the mid-19* century were
peasants (in Minnesota for example) and peddlers,
but by the end of the 19* century most were
employed in mining and industry. Every dollar
was hard-earned, hence the worker's hand
wreathed in thorns with coins pouring from it (p.
87).
4. Uncle Sam and the Slovenes (p. 88). The first
picture clearly shows us a 'mill' with immigrants
going in as Slovenes and coming out as Ameri-
cans. Assimilation, the 'melting pot' syndrome,
was a rapid process with Slovenes as with other
immigrants. The USA was famous as a land where
'freedom', 'enlightenment' and 'prosperity' were
respected. America accepted all who were in need.
Thus a proud Slovene is among those received
onto the American stage to be presented with a
laurel wreath by Uncle Sam.
The initials are divided into the following
groups: North America (p. 90), The United States
of America (p. 92 ), American natives and nature
(p. 94), Branches of agriculture, mining and trans-
port (p. 96), Industry, trade and town life (p. 98),
The world of capital and labour (p. 100), Children
and education (p. 102), Scenes from the lives of
Americans (p. 104) and Slovene immigrants (p.
106).
The main body of the motifs relate to Ameri-
can history and contemporary economic and social
life. Only the last group, covering Slovenes immi-
grants, features the emigration of Slovenes to the
USA. We follow this process from the moment of
departure (the image of a husband and wife
waiting to embark on a steamer of the Austro-
Americana line in Trieste), to a scene where Slo-
vene children in national follow the tune of as-
similation played on a pipe by Uncle Sam. The
Atlantic crossing itself is dealt with by the motif of
the steamer, a veritable floating palace, and the
motif depicting shipwreck. The fear of perishing in
the Atiantic waves was stionger than ever at the
time the book was published since 1912 was the
year of the sinking of the Titanic. On arriving in
New York travellers had to beware of all manner
of swindlers. One such anxious traveller is the
young Slovene woman, her possessions clutched
in a bundle, who has travelled via Bremen to New
York. Friderik Baraga (1797-1868) was the first Slo-
vene Catholic missionary on American soil in the
19* cenhiry (1830). In 1853 he was consecrated
bishop. His seat was originally in Sault Sainte Ma-
rie, and then from 1866 in Marquette. His works
include   Geschichte,   Character,  Sitte  und Ge-
rn
12 KRONIKA
46
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
brauche der nordamerikanischen Indier (1837).
The majority of Slovene emigrants were Catholic
and remained so after arriving in the USA, where
they built their own churches, presbyteries and
schools. They were also happy people, and
weekends and evenings at home were often
enlivened by the music of an accordionist playing
a polka. Like all new European immigrants the
Slovenes had to enter into the American way of
life. They too had to be instilled with the 'Spiritus
americanus'.
Trunk's book, with Vavpotic's illustrations, was
intended both for American Slovenes and Slovenes
in the native country. Despite its eye-catching ap-
pearance and interesting content the book did not
enjoy overmuch success on either side of the At-
lantic. It was praised by reviewers but also had its
share of harsh critics. The greatest condemnation
came from those who were opposed to the emi-
gration of Slovenes to the USA and who saw the
book as merely a piece of propaganda. The writer
stresses frequently in the book itself that he did
not intend it to entice people to America, but
merely to show the country which at the time of
writing was home to at least 183,431 Slovene
speakers (US population census 1910). A small
drop in the ocean of European immigrants in the
USA, but a great wave for the Slovenes. According
to a 1910 census 1,182,300 Slovenes were living in
Austria at that time. Nevertheless the lure of
America was greater. James Trobec, an American
Catholic bishop of Slovene descent, had good rea-
son then to voice the thought which Trunk in-
scribed on the drawing for the card advertising
the book (p. 85): 'Slovenia is our mother, America
our bride!'
110