POMURSKI VESTNIK MURSKA SOBOTA, 4. DEC. 1958 Leto X — Štev. 47 Cena din 10.- GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE V nedeljo volitve zadružnih svetov NAD 2000 NOVIH UPRAVLJAVCEV Priprave za volitve zadružnih svetov, ki bodo po vsem Pomurju v nedeljo, 7. decembra, so močno razgibale prebivalce naših kmečkih krajev in jih še trdneje pritegnile k sodelovanju pri izpolnjevanju nadvse pomembnih gospodarskih nalog pod okriljem kmetijskih zadrug, kar se posebno očituje v radgonski, ljutomerski in soboški občini. Pri tem delovanju so odigrale pomembno vlogo tudi organizacije SZDL. V nedeljo se bodo zgrinjali v lepo okrašena volišča, ki bodo domala v vsakem pomurskem kraju, tisoči kmečkih ljudi in z glasovnicami izbrali izmed predlaganih kandidatov najboljše, ki so doslej že z dejanji in ne le z besedami dokazali, da jih bodo lahko dostojno in tudi uspešno zastopali v teh najvišjih organih zadružnega upravljanja. Pr zadevanje, da bi nedeljske volitve tudi po razpoloženju volivcev in zunanjem izgledu izpadle tako, kot so lani volitve za občinske in okrajne odborni- ke, je prisotno že v marsikaterem kraju; SZDL, zadružnice, mladi pridelovalci... so glavni pubudniki tega prizadevanja, ki naj preraste v tekmovanje med posameznimi volilnimi enotami v udeležbi volivcev pri glasovanju in drugih že običajnih tekmovalnih točkah. Kaže namreč upoštevati, da bodo tudi volitve zadružnih svetov — čeprav že kot izvršeno dejanje — upoštevane kot eden važnih pogojev pri vseh kmetijskih zadrugah, ki se bodo pri-hodnje leto odločile za nagradno tekmovanje. Tako tekmovanje, ki naj bi se široko razmah-nilo po vsej pokrajini, namerava v kratkem razpisati upravni odbor okrajne zadružne zveze. * V vsem Pomurju bo v nedeljo glasovalo okrog 15 tisoč volivcev-kmetovalcev. članov KZ, med njimi okrog 2100 žena-zadružnic in 450 mladih pridelo-valcev. Na kandidatnih listah je okrog 1900 kandidatov iz vrst zadružnikov, izmed katerih bo treba izvoliti 1676 bodočih čla- nov zadružnih svetov. Mimo teh bo izvoljenih še 341 kandidatov iz vrst zadružnih delavcev in uslužbencev. Demokratičnost je torej zajamčena tudi z večjim številom kanddatov, volivci sami pa bodo morali v nedeljo odločiti, da bodo izbrani res najboljši kandidati, predvsem še, da bodo zrekli potrebno zaupanje ženam - zadružnicam in mladim pridelovalcem, ki žal ponekod kandidirajo v številu, ki še vedno ni v sorazmerju z njihovo udeležbo n aktivnostnim delovanjem v življenju posamezni zadrug Še na bolje so poskrbeli za kandidiranje žena in mladine v KZ Križevci pri Ljutomeru. Mačkovci, M. Sobota, Čepinci in Gor. Petrovci. Od notranjega sestava bodočih zadružnih svetov bo tud: v marsičem odvisno, kakšne upravne odbore bodo dobile naše zadruge. V vsej pokrajni bodo zadružni sveti že na prvi sejah. ki morajo biti opravljene najkasneje do 21. decembra, izbrali v upravne odbore 268 članov iz vrst kmetov in 112 iz vrst zadružni delavcev in uslužbencev. Na dnevnem redu prvi sej ZS bodo tudi volitve predsednika tega organa, nadalje bodo analizirali letošnje devetmesečno gospodarsko n finančno poslovanje svojih za- drug, se seznanili s pravicami in dolžnostmi zadružnih svetov itd., kar pomeni, da bodo zadružni sveti že takoj spočetka prevzeli nase odgovorne naloge resničnih upravljavcev naših zadružnih organizacij. -sk Srečno pot! Naš predsednik, tovariš Tito je že nekaj dni na poti. V ponedeljek je odpotoval iz Jugoslavije na uradni obisk v Indonezijo, kamor ga je povabil predsednik indonezijske republike Sukarno. Indonezija je samo ena izmed dežel, ki jih bo obiskal predsednik Tito na poti po Aziji in Afriki. Ta druga pot po teh krajih, ti že stalni stiki med nami in deželami kot so Indonezija, Indija in podobne, morda nekatere kroge v svetu presenečajo. Mnogi so namreč menili, da so ti pristni odnosi, ki so se začeli pred leti, rezultat le trenutnih razmer in da bodo razne okolnosti, zlasti zemljepisna oddaljenost in razlike v ideološkem pogledu in podobno, vplivale tako, da se bo z leti njihova vrednost zmanjšala. Toda skupna borba za mir in ostala načela miroljubnosti in sožitja nas le še bolj združujejo v mišljenjih in dejanjih. Mnogo skupnih potez ima zgodovina in sedanjost naših narodov in tistih, ki jih bo obiskal tovariš Tito, zato lahko pričakujemo še popolnejše prijateljstvo med njimi in nami. In ob tej zavesti je v naših srcih topla želja, da bo predsedniku Titu pot srečna! OB DNEVU REPUBLIKE SVEČANE PROSLAVE PO VSEJ DOMOVINI Praznik Republike — 29. november so tudi letos svečano proslavljali po vsej domovini. a osrednji proslavi v Beogradu je govoril predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, v Ljubljani pa na proslavi v veliki Unionski dvorani podpredsednica Glavnega odbora SZDL Vida Tomšičeva. Predsednik republike Josip Broz-TIto je prejel ob prazniku številne čestitke iz vseh krajev naše države. Čestitke so poslali tudi mnogi predsedniki evropskih in drugih držav. V diplomatskih predstavnlštvah FLRJ v tujini so priredili ob Dnevu republike svečane proslave ;n sprejeme. Na proslavi Dneva Republike v Murski Soboti — bila je večer pred praznikom v kino dvorani — je govoril o pomenu praznika predsednik občinskega odbora SZDL Jože Vild. Nagovoru je sledil pester program, v katerem sta sodelovala pevski zbor in orkester DPD Svoboda. Orkester je izvajal Bellinnije- vo uverturo k operi »Norma«, Rossinnlievo uverturo »Italianka v Alžiru« in Prinčičev »Venček partizanski.« V okviru praznovanja Dneva Republike je bil preteklo sredo telovadni nastop soboškega TVD Partizan, v Soboti so gostovali »Beneški fantje« s posebnlm zabavnim programom, v nedeljo pa je bila v okviru teh prireditev svečana otvoritev reskih pesmi. Nastopil je tudi mo- lejne radijske postaje Murska Soboto. V Ljutomeru je bila osrednja proslava v petek zvečer v kino dvorani. Uvodni nagovor o pomenu praznika je imel predsednik ObLO Tone Truden. Zatem je nastopil orkester ljutomerske Svobode s simfoničnim intermezzom iz Mascagnijeve opere »Cavalerla rusticana« in z Radičevim spletom partlzan- ški pevski zbor ljutomerske Svobode, mladinski pevski zbor in pionirski pevski zbor osemletke »France Prešeren«. Na programu je bilo več recitacij in nastop telovadk na bradlji. Radgona je svečano proslavila Dan Republike 28. novembra zvečer. V prosvetni dvorani je spregovoril o pomenu praznika sekretar obč. odb. SZDL Mladen Tancer. Program je popestril mešani pevski zbor Svobode z dvema pevskima točkama, razen tega so nastopili pevci pevskega zbora glasbene šole skupno z godbo na pihala, vojaki radgonske garnizije so recitirali nekaj pesmi, telovadci TVD Partizan pa so nastopili s telovadnimi vajami. V petek je bila proslava tudi v Lendavi. Po kratkem nagovoru so nastopili pevci mešanega pevskega zbora Svobode, godba na pihala in telovadci Partizana. Slavnostne proslave so bile tudi v ostalih občinskih središčih: v Beltincih, Petrovcih, pri Gradu, na Cankovi itd., prav tako pa v vseh večjih krajih kot je Dobrovnik. Veržej, Črensovci, Apače. Polana, Bi-strice, Turnišče itd. Povsod so nastopali pevski zbori, domače godbe in recitatorji. V četrtek in petek so bile po vsem Pomurju tudi šolske proslave. Letošnjih proslav ob Prazniku Republike se je udeležilo mnogo več ljudi kot vsa leta doslej. V Lendavi ni bilo v dvorani Nafte niti za vse udeležence proslave dovoli prostora. Veliko ljudi se je udeležilo proslave v Radgoni, Soboti in Ljutomeru. Na večer pred praznikom so bile v vseh večjih krajih izložbe okrašene z zelenjem z napisi n slikami predsednika Republike, s pročelij javnih stavb pa so zaplapolale državne zastave. SLAVNOSTNA OTVORITEV RELEJNE RADIJSKE POSTAJE V MURSKI SOBOTI V nedeljo dopoldne je bila v soboški kino dvorani slavnostna otvoritev relejne radi ske postaje v M. Soboti. Svečanosti so prisostvovali številni predstavniki političnih organizacij, ljudske oblasti. RTV Ljubljana, številna mladina in ostalo občinstvo. V imenu RTV Ljubljana je relejno radijsko postajo predal svojemu namenu direktor tov. France Perovšek. ki je v svojem govoru omenil napore RTV Ljubljana za razširitev radijske oddajne mreže v Slo- veniji in naših krajih. V imenu OO SZDL je govoril ljudski poslanec Franc Šebjanič, madžarskim poslušalcem pa je spregovoril ljudski poslanec Stefan Győfi. V prvem delu oddaje so nastopili pevski zbor in orkester DPD »Svoboda« iz M. Sobote ter pevski zbor iz Bogojine, v drugem delu oddaje, namenjenem poslušalcem iz vrst madžarske nacionalne manjšine pa pionirski pevski zbor iz Lendave. Elektrika tudi v Dankovcih Letošnji praznik Republike so praznovali v Dankovch še prav posebej svečano. Do tega dne so namreč končali elektrifikacijska dela in 29. novembra je zasvetila v Dankovcih električna luč. Dankovčani so pripravili za to svečanost lep kulturni program. Vaščanom sta k uspehu čestitala ljudski poslanec Boris Kocjančič in predsednik občine Karel Lutar. Poleg sredstev, ki jih je prispeval za gradnjo daljnovoda Eleklro-Maribor, so prispevali vaščani za nizkonapetostno omrežje 2.5 milijona dinarjev. Razen tega so opravili 4822 delovnih ur kot navadni delavci in pri gradnji transformatorske postaje 420 ur pri zidarskih delih. Vaščani so naredili 250 prevozov in dali vse drogove za daljnovod in za nizkonapetostno omrežje. Skupni stroški za posamezna gospodarstva so znašali 100 tisoč dinarjev, in to brez notranje napeljave, kar kaže, da je bil delež prebivalstva pri elektrificiranju vasi zelo velik. Zasluga, da so napeljali električno omrežje v dokaj kratkem času. gre mimo prebvalcev tudi odbornici ljudskega odbora Lini Smodiš in predsedniku elektrfikacijskega odbora Karlu Banku. Brez dvoma pomeni ta delovna zmaga Dankovčanov najlep-ši prispevek k prazniku Republike. -j Književnik MIŠKO KRANJEC odlikovan Predsednik republike Tito je ob Dnevu republike odlikoval več zaslužnih kulturnih in javnih delavcev. Med drugimi je bil odlikovan z Redom zaslug za narod I. stopnje književnik MIŠKO KRANJEC. Z Redom zaslug za narod II. stopnje pa je bil odlikovan prof. JANKO LIŠKA, ravnatelj soboške gimnazije. Eno izmed letošnjih Žagarjevih nagrad je prejel BELA HORVAT, okrajni šolski inšpektor v M. Soboti. Odlikovancema in nagrajencu čestitamo! RAZGOVOR V TROJE — RAZGOVOR V TROJE — RAZGOVOR V TROJE — RAZGOV OR V TROJE — RAZGOVOR V TROJE O NEPOZABNIH DNEH KOMANDANTA MDB ELEMIR DAJC IN MILAN KUČAN O DOSEŽENIH REZULTATIH IN PRIHODNJIH DELIH NASE MLADINE Precej bi morali napisati, če bi hoteli vsaj pribl žno povedati vse tisto, kar sl je zaslužilo 54.000 mladincev in mladink — brigadirjev na avtni cesti v desetih mesecih dela in učenja, petja in veselja, zabave in šale, pisanja psem. novih znanstev in poslavljanj. Sneg in pomladansko deževje, poletna vročina in meglena jesen — vse to je že za njimi Nova avtna cesta Ljubljana—Zagreb že služi svojemu namenu. Proslava zaključnih del je bila hkrati priprava za nadaljevanje. V doseženih rezultatih in novih prihodnjih delih so uspehi, sanje In želje mladih. Tudi mladina Pomurja s ponosom obuja spomine na nepozabne dni dela in uspehov pri gradnji avtne ceste Ljubijana—Zagreb. Tokrat smo se odločili za kratek razgovor z dvema komandantoma: Elemirjem Daj-čem, komandantom II. pomurske kmečko-delavske MDB in Milanom Kučanom, komandantom III. pomurske srednješolske MDB. Oba sta od-govarjala na naše vprašanje o vtisih ob otvoritvi avtne ceste Ljubljana— Zagreb. »NA SVIDENJE PRIHODNJE LETO...« ELEMIR DAJČ nam je povedal, da se je udeležilo otvoritvene svečanosti okrog 30 brigadirjev in brigadirk iz III. pomurske MDB — vsi iz koprskega okraja. To brigado sta ra- zen njega zastopala še Janez Brumec iz Dokležovja (komandir I. čete) in Maks Vajda iz M. Sobote (brigadni bolničar). Vsi trije so namreč ostali na avtni cesti do konca. Koprčani, ki so se udeležili otvoritvene slovesnosti, so izrazili željo, da bi prihodnje leto gradili zopet v sestavu pomurske brigade. Letošnji prvi trije tedni v pomurski brigadi sicer niso mnogo obetali tudi zato, ker so bili v brigadi mladinci iz raznih krajev Slovenije. Pozneje so se stvari obrnile na bolje: utrdila se je disciplina, okrepilo tovarištvo itd. Okrog 50 brigadirjev je končalo razne tečaje, med njimi 10 mladink. Za mladimi graditelji zapuščajo avtno cesto Ljubljana—Zagreb tudi stroji, ki jih strokovnjaki odpremIjajo na nova gradbišča na podalj- šku trase od Beograda proti Paračinu in Djevdjeliji. Čim bo v začetku prihodnjega leta nastopilo ugodno vreme, bodo ta gradbišča oživela. Med mladimi, ki bodo zopet zasukali rokave, bodo, kot kaže. tudi brigadirji in brigadirke iz Pomurja. »POGLEDAJO NAT 79 KM SVETLEGA TRAKU NOVE AVTNE CESTE...« MILAN KUČAN nam je dejal, da naša mladina ve, kakšen mora biti njen odnos do družbe, ker ve, kakšni so cilji naše družbe in kakšne so bile žrtve za dosego teh ciljev. Mnogi pravijo, da to ne drži in da je naša mladina preveč »zahodna«, vendar so vsi, ki to trdijo, v zmoti. Pogledajo naj 79 km svetlega traku nove avtne ceste, ki se vije med Ljubljano in Zagrebom. Spomnijo naj se, nam je izjavil najmlajši komandant brigade na letošnji delovni akciji jugoslovanske mladine, — besed in navdušenja vseh mladih graditeljev socializma, v proizvodnji, na poljih, v tovarnah in šolah in verjeti bodo morali, da je naša mladina tisto naj-boljše, kar je naša družba ustvarila. Tudi nedavna otvoritev avtne ceste Ljnbljana—Zagreb nam je pokazala, da je mladina zmeraj bila in je izraz svojega časa. plod družbe, v kateri je rasla, vendar je bila zmeraj zaradi svoje mladosti in življenjske sile korak pred njo. Vse dogajanje v družbi, vsi problemi in razvoj, vse to se odraža v odnosu mladine do družbe. In izkušnje kažejo. da ima naša mladina pravilen odnos do družbe, je dejal ob koncu njamlajši komandant MDB na gradnji avtne ceste Ljubljana—Zagreb Milan Kučan. B. S. V VERŽEJU DVE PROSLAVI V Veržeiu sta bili letos dve proslavi Dneva Republike. Prvo, ki je nial na večer pred praznikom so priredili v kino dvorani. Pripravili so jo gojenci in učitelji Vzgajališča, drugo pa je oragniziral krajevni odbor ZB Veržej. Kljub temu, da je bila prva proslava namenjena tudi ostalemu občinstvu. je bila udeležba slaba proslave, ki jo je organiziral odbor ZB. na se je udeležilo čez 150 Ijudi. Prav bi bilo, če bi obe proslav: združili. Naš glas Nedeljske volitve v zadružne svete smo dočakali s pomembnimi gospodarskimi in organizacijskimi dosežki kmetijskih zadrug; ti uspehi so tolikšni, da upravičeno vzbujajo pozornost in hkrati tudi pričakovanje, da bomo vse naloge. ki smo si jih določili o petletnih perspektivnih načrtih, stoodstotno uresničili in na nekaterih področjih celo presegli. Eden najbistvenejših letošnjih dosežkov kmetijskih zadrug je njihova odločna preusmeritev o kmetijsko proizvodnjo, kar je doseženo z izločitvijo trgovin in drugega nekmetijskega delovanja. Dokaz temu je, da bodo imele letos kmetijske zadruge več novih traktorjev in priključkov, kol so jih imele vsa leta po osvoboditvi; leta 1956 so imele 51 traktorjev s 100 priključki, leta 1957 so nabavile še 9 traktorjev in približno 50 priključkov, letos pa si bodo nabavile kar 79 traktorjev, od katerih bo imel vsak povprečno po 5 priključkov. 1958. leto je torej odločilno leto na področju mehanizacije pomurskega kmetijstva, kar bo nedvomno imelo v prihodnosti mnogo obetajočih posledic. Tudi promet kmetijskih zadrug se bo občutno povečal z letošnjo zaključno bilanco, saj smo že o devetih mesecih dosegli lansko celoletno vsoto (2 milijardi 500 milijonov din) in zategadelj pričakujemo, da se bo promet KZ letos povečal najmanj za 50 odst. v primerjavi z lanskim. V skladih kmetijskih zadrug je bilo lani 52 milijonov 500 tisoč din. v letošnjih treh tromesečjih pa že 76 milijonov din. kar je nad 100-odst. presežek in zelo ugoden znak krepitve gospodarske osnove kmetijskih zadrug. Lani so še imele štiri zadruge o Pomurju 2 milijona 900 tisoč din izgube, a z letošnjim tretjim tromesečjem so se vse zadruge popolnoma iznebile izgub. Lani smo posejali o pridelovalnem sodelovanju med KZ in posameznimi pridelovalci s pšenico in koruzo okoli 80 ha zemlje, letos o jeseni pa samo s pšenico kakovostnih italijanskih in domačih sort že nad 1000 ha. pričakujemo pa, da bomo spomladi zasejali s hibridno koruzo okrog 5000 ha zemlje, razen tega imam zadruge nad 1000 pogodb z zadružniki za pitanje goveje živine in prašičev v rejnem sodelovanju. Letos so zadruge tudi temeljito opravile škropljenje krompirišč proti koloradarju, posledica tega pa je bila da nam ta škodiljivec ni prinesel večje škode kljub izredno množičnemu pojavu. (Nadaljevanje na 3. strani) Predsednik OZZ Štefan Antalič o aktualnih problemih zadružništva Večja proizvodnja in krepitev socialističnih sil Naš sodelavec je pred dnevi zastavil predsednika OZZ Štefana Antaliču nekaj vprašanj, ki se nanašajo na trenutno najaktualnejše probleme kmetijskega zadružništva v Pomurja. Na vprašanja je tovariš Antalič rade volje odgovoril; bralcem našega lista posredujemo njegove odgovore prav sedaj pred volitvami v zadružne svete, ker menimo, da je koristno, če se a to problematiko seznanijo vsi zadružniki v naši pokrajini. DRUŽNO DELOVANJE NA VASI Sodelovanje organizacij na vasi s KZ se je v zadnjem času sicer izboljšalo, vendar še ni zadovoljivo. V našem kmetijstvu smo namreč že prišli na tisto stopnjo razvoja, ko nam je dosedanje zastarelo pridelovanje že dokajšnja ovira. Na naših poljih mora zrasti mnogo več, a naša živina nam mora dati več mleka in mesa, če hočemo izboljšati življenjsko blagostanje našemu kmetu in delavcu, glavno pa je: pridelovanje mora postati donosnejše, kot je sedaj. V perspektivnih načrtih smo si določili pot in način, kako bomo uresničil: ta smoter. V zemljo moramo vložiti čimveč in jo obdelati s stroji. Nobeno zasebno kmetijsko gospodarstvo ni sedaj sposobno za boljšo in modernejšo obdelavo zemlje brez sodelovanja s kmetijsko zadrugo. Po izločitvi trgovin so se KZ že močno usmerile h kmetijstvu, saj bodo odpadli na eno zadrugo že letos po trije traktorji, kar je precejšen korak naprej v mehanizaciji našega kmetijstva. Postopoma se bodo zadruge še gospodarsko, organizacijsko in tehnično izpopolnile, tako da bodo sposobne voditi naprednejše pridelovanje. vprašanje pa je. ali bodo pripravile kmetovalce za pridelovalno sodelovanje. ker imaio precej velike ozemeljske okoliše in je še precej naših kmetovalcev nezaupIjivih do novih operativnih ukrepov v kmetijstvu. Menim, da bi se morale vse vaške politične organizacije močneje zavzeti za reševanje kmetijskih problemov, saj ne bi smelo biti sestanka organizacije ZK, SZDL, LMS itd., kjer ne bi razpravljali o tem, kako več pridelati in utrjevati socialistične sile na podeželju. Osnova za take razprave bi nam morala biti perspektivni načrt o razvoju kmetijstva v občini in operativni načrt domače kmetijske zadruge. Mimo teh najvažnejših gospodarskih in političnih nalog naše politične organizacije ne bi smele. Za volitve zadružnih svetov so se več ali manj povsod zavzele, njihova bodoča naloga pa naj bo. da bodo stalno spremljale delovanje teh zadružnih organov in razpravljale o njem, kajti brez sodelovanja vseh političnih organizacij z zadrugo ne bomo mogli izpolniti vseh pomembnih nalog, ki so določene za naše pridelovalce v perspektivnem načrtu. Več novih člani... (S seje osnovne organizacije SZDL v Bakovcih) Te dni je odbor osnovne organizacije SZDL v Bakovcih imel sejo, na kateri je razpravljal o vseh pomembnejših problemih vasi. Najprej so razpravljali o zaključnih delih pri gradnji nove šole. Govorih so tudi o obnovi in ureditvi vaških cest. Sklenili so, da bodo skupaj s krajevnim odborom pregledali ceste in določili mesta za popravila. Ob tem niso spregledali tudi potrebe po regulaciji potoka Mokoš, ki teče skozi vas. Vodni skupnosti bodo predlagali, naj se čimprej loti teh del. V načrtih vodne skupnosti je namreč predvideno, da bi potok speljali v rokav Mure izven vasi. Potok med letom namreč usahne in mlake, ki ostanejo v njegovem koritu, ogrožajo zdravje vaščanov. Razpravljali so tudi o socialnih problemih vasi. Nadalje so govorili o sprejemu novih članov, saj je v tej vasi zaposlenih v tovarnah in podjetjih okrog 200 ljudi, ki vsi še niso člani SZDL. -Oj NALOGE SOCIALNIH DELAVCEV POMURJA (S seje sveta za varstvo otrok OLO) Nedavno je bila v Murski Soboti razširjena seja okrajnega sveta za varstvo otrok. Razpravljali so o nalogah social n h organov v stanovanjski skupnosti, o problem h Ciganov in o kontracepcijski službi. Poleg predsednikov občinskih svetov za socialno varstvo otrok in varstvo družine se je sestanka udeležil tudi tor. Vanek Šiftar, ki velja za poznavalca vprašanj, ki zadevajo Cigane, ki je s tehtnimi prispevki v razpravi osvetlil še posebno pereč problem Ciganov v Prekmurju. Zanimiv referat o življenju prekmurskih Ciganov je podala načelnica okrajnega sveta za varstvo otrok. V Prekmurju živi še 1507 Ciganov (največ v Pušči pri Murski Soboti). Življenje teh ljudi je zelo primitivno in neurejeno. Prav zaradi njihove brezbrižnosti je to problem socialnega značaja, ki je znova pritegnil pozornost tudi republiških forumov, ki so dali pobudo za to posvetovanje. Problem zadeva najbolj otroke, pri katerih se bodo začeli tudi ustrezni ukrepi; ustanovili bodo otroške vrtce zanje in politehnične delavnice za predšolske otroke, da bodo tako v nj h vzbudili zanimanje za poklice in jih usposobili za uk v šoli. Velika ovira je za učenje tem otrokom ciganski jezik in s tem prešibko znanje slovenščine. Stanovanjske skupnosti so v nekaterih občinah že zaživele. Poskrbeti bodo morale za otroške vrtce, servise in družbeno prebrano, ustanavljati otroška igrišča itd. Ponekod so že nabavili pralne stroje in sesalce. Zdaj bodo posebne komisije, na osnovi podanih referatov in razprave, sestavile posebne sklepe, ki bodo nakazali vsebino dela v naštetih vprašanjih. Te sklepe bodo poslali vsem občinskim ljudskim odborom. Ika Kmetijski stroji in njihova rentabilnost Hiter razvoj mehanizacije v kmetijstvu je moč doseči s pravilno zaposlitvijo in racionalnim izkoriščanjem kmetijskih strojev. Dosedanje izkušnje kažejo, da so bili vse do letos traktorji več na cesti kot na njivah. Letos pa n smo mogli zorati vse zemlje, ki bi jo sicer bili morali. Večkrat so se ljudje kregali pred zadrugo, komu bo šel traktorist prej orat. Če bi Imel traktor še več priključkov, ne bi bilo težav glede njegove zaposlitve. Zdaj je na tapeti še samo cena za njegove storitve oziroma njegova rentabilnost. Dokler namreč moramo s traktorjem z enega konca na drug konec, kakor ga pač kdo naroči, so njegove usluge kajpak drage in stroj je nerenta- bilen, saj potrebuje za takoime-novane »prazne hode« domala polovico časa. Ko pa bodo enkrat sklenjene pogodbe o zadružnem pridelovalnem sodelovanju, bomo s traktorjem orali in opravljali druge usluge po vrsti od enega konca polja, zato bodo storitve dokaj cenejše in stroji rentabilnejši, zlasti še takrat, ko bodo imeli kmetovalci posamezne kulture na določenih območjih (skupni kolobar). Zadruge so se gospodarsko že tolikanj okrepile, da nabava traktorjev in priključkov ni več problem. Prihodnja dinamika kmetijske mehanzacije pa je odvisna od tega, kako se bodo kmetovalci odločali za pridelovalno sodelovanje. DELO VEČINE STROKOVNJAKOV VREDNO PRIZNANJA V kmetijskih zadrugah je strokovnjakov zelo malo in je to pravzaprav eden najtežjih probemov, saj si modernega pridelovanja ne moremo zamisliti brez dobrega strokovnjaka. Nekateri strokovnjaki poslov- nih zvez in družbenih kmetijskih posestev so zelo zaposleni pri uveljavljanju kooperacije. Kmetijskim zadrugam pomagajo poleg redne zaposlitve, zato menim, da njihovo prizadevanje dosti premalo cenimo in upoštevamo. Imamo namreč dosti primerov, ko so ti strokovnjaki močno zaposleni, ko budno pazijo, kako se razvijajo posevki, in redno svetujejo zadrugam, kaj je treba ukreni. So pa tudi taki, ki le naloge sicer niso prevzeli, vendar pridejo v zadrugo, če ji kdo poklče in posredujejo nasvete, vendar so jim taka vabila v nadlego. Strokovnjak. ki meni. da je odgovoren za pridelovanje v zadrugi in se pri svojem strokovnem delu tudi zelo prizadeva. zasluži vse priznanje in pohvalo. Poudariti moram, da je med strokovnjaki več kot 50 odst. takih, ki so že močno zaposleni na terenu. V POMURJE ČIMPREJ: SREDNJO KMETIJSKO ŠOLO! Srednja kmetijska šola v Pomurju je zelo potrebna. Vsako leto ostaja doma precej mladincev, ki jih SKŠ v Mariboru ne more sprejeti, čeprav občutimo močno pomanjkanje strokovnega kadra v KZ. Bolj ko se bodo namreč kmetovalci vključevali v organizirano pridelovanje, več strokovnjakov bomo potrebovali. Bojazen, da strokovnega kadra ne bomo imeli kje zaposliti, je smešna. Razlika med socialistično in kapitalistično družbo je prav v tem, da hočemo v socialistični ureditvi imeti svobodne pridelovalce, ki bodo znali tudi sami upravljati svoje organizacije in obrate, zato potrebujemo predvsem razgledane — šolane ljudi. Kapitalist je potreboval strokovnjake samo na ključnih pozicijah. ostale delavce pa je držal v kar največji zaostalosti, da jih je tako laže izkoriščal. Prav kadri, ki bodo izšli iz srednjih kmetijskih šol, so najprimernejši za kmetijske zadruge in zato naj bi srednja kmetijska sola v Pomurju pričela delovati čimprej, saj bomo namreč v naših zadrugah laže usposobili prej vse drugo kot pa potreben kader. Zbor rudarjev v Presiki Preteklo nedeljo je bil v premogovniku Presika pri Ljutomeru redni letni občni zbor sindikalne podružnice. Občnega zbora so se udeležili tudi predsednik zbora proizvajalcev občine Ljutomer tov. Rudi Sven-šek, tajnik OSS Murska Sobota, Rudi Rapl-Savo in direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje tov. Lojze Valenčič. Predsednik sindikalne podružnice, tov. Janko Kukolj je izčrpno poročal o delu upravnega odbora sindikalne podružnice. Občni zbor je potekal dokaj živahno. Mnogo so govorili zlasti o nagrajevanju rudarjev, življenjski ravni delavcev, skrbi za človeka in HTZ. Zaostrili so tudi vprašanje proizvodnje. Izobraževalno delo je potekalo do neke mere v redu. V zimskih mesecih so priredili strokovni tečaj za polkvallflcirane rudarje. 16 rudarjev je položilo tudi strokovni izpit. Celotni kolektiv je imel predavanja redko, ker se težko sestaja, kajti delo poteka v treh izmenah. Pohvalno pa je, da so vsi rudarji člani sindikata in da so vsi tudi naročniki »Delavske enotnosti«. Pretežna večina pa je naročnikov »Prešernove družbe«. Rudarji so zadovoljni tudi s tem, da bodo imeli v Rudarskem domu čitalnico in knjižnico. Zato je nujno, da bo ta dom čimprej končan, ker bo v njem poleg čitalnice in knjižnice tudi delavska menza, stanovanja za rudarje, kopalnice in umivalnice in še nekateri koristni prostori. Sestanek poverjenikov Poverjeniki Prešernove družbe iz občine Murska Sobota so imeli svoj redni letni sestanek. Žal se je sestanka udeležilo le pet poverjenikov. Desetletnica kmetijskega zadružništva na Goričkem Velik praznik ob Krki Prebivalci petrovsko-šalovske občine so preteklo nedeljo svečano proslavili 10-letnico kmetijskega zadružništva in zadružnega doma v Čepincih. Osrednje proslave, ki se je pričela ob dveh popoldne pred čepinskim zadružnim domom, se je udeležilo okrog 1500 ljudi, med njimi tudi ugledni gostje: zvezna ljudska poslanca Janez Hribar in Ivan Kreft, sekretar OKZKS Jan Ros, predsednik OLO Rudi Čačinovič, predsednik OZZ Štefan Antalič, podpredsednik OLO Joško Slavič in drugi. Dolina ob Krki — od Šalovec do Čepinec — je bila tega dne resnično na nogah; na cesti so zadružniki postavili več slavolokov in okrasili svoja poslopja Že ob poldne so se pričeli zgrinjati v Markovce delovni ljudje iz vse občine, da tokrat skupno proslavijo zelo pomemben dogodek: 10-letnico delovanja kmetijskih zadrug v svojem okoliša in hkrati tudi 10-letnico čepinskega zadružnega doma, ki je bil tu na najsevernejši točki pokrajine, na stičišču treh držav prvi mejnik in zna- nilec napredka na področja kmetijstva. Ob poldveh se je razvila povorka zadružnikov, ki se je pomikala od Markovec do slavnostnega prostora in mimo častne tribune, na kateri so že bili zbrani ugledni predstavniki naših političnih in družbenih forumov: na čelu zastavonoše in soboška godba na pihala, potem člani upravnih odborov KZ, zadružniki, člani klubov mladih zadružnikov, najmanjši zadružniki-pionirji in na kraju še cela vrsta traktorjev in drugih strojev, ki so kmetijskim zadrugam že prava hrbtenica pri njihovem vse odločilnejšem poseganju v kmetijsko proizvodnjo. Z grafikona na traktorju smo lahko razbrali, da bo letos imela že vsaka vas v občini po en traktor. Zbrani množici je najprej spregovo-voril domačin in poslanec republiškega zbora Koloman Korpič in v svojem govoru orisal desetletno razvojno pot kmetijskega zadružništva na Goričkem in še prav posebej v Čepincih, kjer je ta razvoj dobil prvo večjo spodbudo z dokončno dograditvijo drugega zadružnega doma v Prekmurju. Poudaril je, da smo z doseženimi uspehi na področju kmetijskega zadružništva že lahko zadovoljni, saj so solidna osnova za bodoče, še večje uspehe v kmetijstvu. Po Korpičevem govoru je učiteljica Anica Novakova prebrala kroniko zadružnega doma v Čepincih. Zvezni ljudski poslanec Janez Hribar je toplo pozdravljen od zbranih zadružnikov govoril o razvoja ljudske revolucije in njenih pridobitvah — vse od prvih začetkov NOB, zgodovinskega zasedanja AVNOJ v Jajcu do danes, ob konca pa izrazil prepričanje, da bodo Čepin-čani kot tudi ostali občani prav s takšno vztrajnostjo in prizadevnostjo, kot so si gradili svoj zadružni dom in zadrugo, tudi v prihodnosti delovali za socialistično preobrazbo našega kmetijstva in uveljavljanje novih družbenih odnosov na podeželju. Štefan Antelič, predsednik OZZ je po krajšem nagovoru, v katerem je orisal vlogo kmetijskih zadrug na sedanji stopnji družbenega razvoja, njihove doslejšnje uspehe in bodoče perspektive, izrekel pohvalo vsem čepinsk m pionirjem zadružništva, zlasti še najaktivnejšemu pobudniku — Kolomann Korpiču. Njegovemu govoru je sledil kulturni program, v katerem so nastopili: novoustanovljeni mešani pevski zbor iz Petrovec, pionirski in mladinski pevski zbor Markovci-Čepin-ci, recitatorke, pripadniki JLA in godba na pihala soboške Svobode. Posebna delegacija je odnesla vence na grobove treh že umrlih zadružnikov, ki so bili med najaktivnejšimi graditelji zadružnega doma, s slavnostnega zborovanja pa so poslali pozdravni brzojavki predsedniku republike tov. Titu in predsedniku Ljudske skupščine LRS tov. Mihi Marinku. Družbena merila ali ozke koristi ? Pri nas je bil doslej običaj, da smo v okviru družbe reševali socialni problem družine z denarno podporo. Vendar Svet za varstvo družine pri ObLO Murska Sobota sodi, da socialnega problema družine ne moremo reševati z denarno podporo, ker to ne deluje spodbudno na družino, da bi tudi sama iskala izhoda iz težkega položaja. Zato istočasno, ko svet dodeljuje denarno podporo, poizkuša tudi najti zaposlitev za delo sposob-nim članom družine. Tako odpira družini pot do ekonomske samostojnosti, hkrati pa štedi z družbenimi sredstvi. Ob tem je razveseljivo dejstvo, da je svet načel na razumevanje in pomoč pri posredovalnici za delo. Tega na ne moremo trditi o soboških gospodarski organizacijah, ki se izgovarjajo, da niso socialne ustanove. Stališče sveta za varstvo družine ObLO. da je treba ljudi zaposlovati, čeprav gre v bistvo največkrat za nekvalificirano in sploh manj uporabno delovno silo, je povsem pravilno. Sledni je treba s pomočjo dela vzgajati in ji tako vceplja-ti občutek enakovrednosti. Vse- kakor je bolje, da tudi taki ljudje nekje delajo, kot pa da bi prejemal: socialno podporo iz skupn h sredstev. Zabeležili so, da je neka ustanova spre;emala delavke in je sprejela hčerke kmetov, prošnje sveta za socialno varstvo o zaposlitvi matere štirih otrok, ka- terih oče je alkoholik, pa ni upoštevala. Dalje kvalificiran delavec, oče šestih nedoraslih otrok, ne dobi zaposlitve v svojem poklicu zaradi naprej ustvarjenega mnenja, da je slab delavec. Čeprav so v Soboti tudi gospodarske organ zaclje, ki svetu za varstvo družine pomagajo pri reševanju njegove problematike in upoštevajo njegovo mnenje, velja, da je treba pri takih rečeh vsekakor uporabljati družbena merila in ne preveč togo ščititi ozke koristi posameznih gospodarskih organizacij. bš TRI GOSPODARSKA SREDIŠČA NA MURSKEM POLJU Nujno je začeti z arondacijo, so ugotovili na posvetu v Ljutomeru, katerega je sklical predsednik ObLO tov. Tone Truden in sta se ga udeležila poleg ostalih političnih in gospodarstvenih strokovnjakov tudi republiška poslanca tov. Aleksander Pirher in Viktor Pintarič. Po uvodnih tolmačenjih tovariša Trudna in poslanca Pirherja o potrebi zaokrožitve »Vinogradniško-kmetijskega posestva Ljutomer«, je direktor VG tov. Franc Vraz podal obrazložitev nujne potrebe po zaokrožitvi treh centrov bivšega kmetijskega gospodarstva »Muropolje«, ki je prišlo po zadnjem sklepa ObLO Ljutomer v sklop VG Ljutomer. Po njegovem zaenkrat še v grobem izdelanem načrtu bi bili taki večji centri, povprečno s 100 ha zemlje na Moti, v Veržeju in Bučečovcih. Večji kompleks bi dobila Konjerej-ska zadruga Ljutomer okrog novega dirkališča. Zavod za komunalne zadeve v Ljutomeru pa bi dobil oz. arondiral vsa zemljišča v ožjem zazidalnem okolišu v Ljutomeru. Potrebno zemljišče bo po tem načrtu dobil »Mlekopromet« Ljutomer, ki se ukvarja s prašičjerejo in mn je zemlja za to potrebna. Vse raztresene parcele, ki mejijo oz. gravitirajo k posestvu pri Vidmu, bi prepustili temu gospodarstvu. Vse vinogradniške parcele zasebnikov, ki so še tu in tam med posestvi vinogradniškega gospodarstva, bi prav tako izločili. Arondacija bo opravljena pred- vsem na osnovi zamenjave zemljišč med privatnimi posestniki in VG, ki jim bo dalo zemljo SLP in sicer tiste parcele, ki ne pridejo v poštev za posestvo, zaradi oddaljenosti. V kolikor pa ne bo mogoče tega urediti z zamenjavo, pa bo urejeno s prodajo in odkupom potrebnih parcel. Odpovedano bo vsem. ki imajo zemljo SLP v zakupu. Vendar pa bodo še lahko ozimne posevke spravili sami. Na posestva so predvidevali tudi težave, ki bodo nastale z zaokrožitvijo posestev, vendar so se vsi strinjali ,da je zadeva nujna in je ni za odlašati. Po končni zaokrožitvi zemljiških kompleksov bo gospodarska organizacija mnogo laže in ceneje obdelovala zemljo, na drugi strani pa bo dokončno tudi kmet s svojo lastnino na čistem. Zato smatramo, da bodo tudi kmetje z razumevanjem zamenjali svoja zemljišča v obojestransko korist. Pri občini je bila takoj organizirana posebna pisarna s potrebnim osebjem, ki bo omogočila hitro in nemoteno delo. Kamenski Kdor varčuje in vlaga sebi in drugim pomaga! Starši! Hranilnik je veselje vaših otrok, nabavite ga pri ZADRUŽNI HRANILNICI IN POSOJILNICI v Murski Soboti ali najbližji KMETIJSKI ZADRUGI POMURSKI VESTNIK, 4. DEC. 1958 2 Naloge, ki jih bo mogoče uresničiti (Nove gradnje na območju občine Cankova) V občini Cankova so razpravljali o vrsti nalog, ki jih bo potrebno v prihodnjem letu izvesti. Ob ugotovitvi, da bo v prihodnjem letu na razpolago 10 milijonov dinarjev stanovanjskega sklada, bodo končno le lahko začeli z gradnjo stanovanja za učitelje in z gradnjo dvorane za namene kulturnega delovanja v Rogaševcih. Na Cankovi pa bodo začeli graditi zdravstveno postajo, ki je z ozirom na napovedano uvedbo obveznega zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva nujno potrebna. Iz občinskega sklada za kreditiranje gospodarskih investicij, ki znaša 4,5 milijona din, so odobrili 800.000 din za ureditev slatinskega vrelca v Nuskovi. Ostalo pa bo porabljeno za zgraditev obrtne delavnice »Hrast« na Cankovi in za nakup strojev za mlin v Pertočih in Skakovcih. Predvideno je tudi ustanavljanje novih obrtnih obratov, med katerimi so najbolj potrebni obrat kovinske in obrat elektrotehnične stroke. Obrtno podjetje »Kroj« iz Murske Sobote pa je obljubilo ustanovitev krojaške delavnice. Na tem območju je zlasti pereče vprašanje šolstva v Pertočih. Da bi problem nekoliko omilili, nameravajo urediti učilnice v zadružnem domu. Zadruga v Pertočih, pa tudi kmetijska zadruga na Cankovi bosta gradili nove poslovne prostore in skladišče. Za ta dela imata zadrugi že pripravljene vse načrte. V rogaševski zadrugi so prav tako potrebna skladišča, zato bo vodstvo te zadruge moralo poskrbeti za gradnjo. Tudi elektrifikacija tega dela Goričkega napreduje ugodno. Sredstva za gradnjo daljnovoda do Rogaševec so že odobrena. V prihodnjem letu bodo nadaljevali z gradnjo daljnovoda do Sotine in Serdice in sicer najprej tam, kjer bo odbor bolj delaven. Več zanimanja za elektrifikacijo pa bi lahko imel odbor v Pertočih, kjer je daljnovod že zgrajen. Geza Kisilak Letos dobro — k letu boljše! Na njem smo kritično obdelali delo društva po posameznih sekcijah. Med najaktivnejšimi je bila dramska sekcija. Tudi knjižnica in kinosekcija sta lepo delovali. Ostale sekcije so manj delale ali pa nič, ker so pač bili za to tudi objektivni vzroki. Problemi, ki tarejo naše društvo so številni. Poleg finančnih sredstev, ki jih skoraj nikoli ni, nam manjka še pevovodja. Kljub vsemu bomo skušali ponovno ustanoviti moški pevski zbor, vodil bi ga naj tov. Manko Golar in bi radi pripravili z (Občni zbor PD v Križevcih) zborom celovečerni koncert slovenske narodne in umetne pesmi. V knjižnici imamo vpisanih 398 bralcev, ki so prebrali vsega 2950 knjig. Najrajši berejo dela Moravie, Sienkiewicza, Zolaja in Dumasa: od domačih pa dela Ingoliča, Potrča, Andriča in Jurčiča. Knjižnica ima sedaj 1800 knjig, lani je bilo nabavljenih 83 knjig. V kinu smo imeli 191 filmskih predstav. Prodanih je bilo 20.000 sedežev za področje 5000 ljudi. Med članstvom smo izvedli anketo, iz katere je razvidno, da si želi največ zdravstvenih, vzgojnih in kmetijsko-strokovnih predavanj. Navdušeni so tudi za dramske predstave, predvsem z meščansko vsebino. V tekočem letu želimo pospešiti delo folklorne in recitacijske skupine. Prirediti en celovečerni koncert, dalje en družabni večer, Prešernovo proslavo z literarnim večerom in dve dramski premieri. Za vzgojo članstva bomo poskrbeli tudi z raznimi predavanji, organizirali bomo skupinske obiske gledaliških predstav v Mariboru in skupinske izlete. -nb POMURSKE VESTI RODITELJSKI SESTANEK NA TIŠINI Na osemletki v Tišini so redni roditeljski sestanki. Tudi zadnji roditeljski sestanek je bil dobro obiskan. Zelo prijetno in po domače je govoril na tem sestanka šolski inšpektor, katerega so ljudje radi poslušali. Med drugim je tudi priporočal, naj bi starši otroke pripravljali za vpis na učiteljišče v Murski Soboti. GASILSKI DOM V RANKOVCIH Gasilci in vaščani Rankovec so zgradili lep in velik gasilski dom. Poleg gasilskega doma so v zadnjih letih zgradili v Rankovcih tudi gasilske studence po vsej vasi, nabavili motorno brizgalno, uredili pokopališče in zgradili mrtvašnico, elektrificirali vas in uredili vaške ceste itd. Za bodočnost imajo še več podobnih načrtov. VRNI, KAR NI TVOJE! In tako se je tudi zgodilo. Letos 14. nov. je Jože Lesjak elektromonter, zaposlen pri podjetju »Elektron« v Ljutomeru, našel v Stročji vasi pri Ljutomeru denarnico s 5000 dinarji in brez dokumentov. Takoj je na krajevno občajni način razglasil o najdeni denarmci. Čez dva dni se je javil lastnik Anton Sovič, šofer rudnika Presika, ki je izgubil omenjeno denarnico s tisočaki. Zelo jih je bil vesel, saj bi mu v primeru, da jih ne bi dobil nazaj, primanjkovali. Takoj je hotel nagraditi najditelja, vendar je ta nagrado odklonil in dejal, da je to dolžnost vsakega, če kaj najde in ni njegovo, da vrne lastniku. Ob koncu pa je še ponovil: VRNI, KAR NI TVOJE! »še« UREJAJO CESTO PROTI VANČA VESI Del ceste, ki pelje iz Tišine proti Vanča vesi, je bil eden najslabših v tišinski okolici. Cesta je bila polna jam in kotanj, v katerih so se valjale race in gosi. Dolgo nihče ni poskrbel za to, da bi cesto popravljali. Končno bo konec tudi temu. Na omenjeni del ceste so začeli navažati gramoz. Ko bo to delo gotovo, se bodo race in gosi zopet kopale v čisti vodi Mokoša. Z LESTVIJO SO ULOVILI ZAJCA! Preteklo nedeljo so lovci ljutomerske lovske družine odstrelili zajca, ki pa se je odvalil v jašek rudnika. Lovci so se morali poslužiti lestve najbližjega posestnika, da so lahko zajca naposled res ulovili. VAŠKI DOM GRADIJO Krog je precej velika vas v soboški občini, ki doslej ni imela ne zadružnega in ne gasilskega doma. Končno so se le zedinili, da bodo sledili zgledu ostalih vasi, ki so svoje domove že zgradili, in so začeli graditi »Krajevni dom«. Letos bodo zgradili temelje, vse ostalo pa k letu. Dom bo imel tudi večjo dvorano za kulturno delo mladine. Naš glas (Nadaljevanje s 1. strani) V nedeljo nam torej ne bo težko glasovati za najboljše kandidate izmed najboljših, saj bomo s tem aktom, ki ga uveljavljamo prvič o zgodovini našega kmetijskega zadružništva, pravzaprav samo potrdili letos dosežene gospodarske uspehe kmetijskih zadrug in hkrati dali potrebno zaupnico bodočim zadružnim svetom, da na teh dosežkih gradijo še smeleje dalje — o dobro oseh zadružnikov Pomurja in ose skupnosti, ki pričakuje od našega kmetijstva, da bo v prihodnosti s tem, da bo izpolnilo vse družbene obveznosti, določene o naših perspektivnih načrtih, prispevalo za skupne potrebe mnogo več dobrin in dohodka, tako pa tudi odločilno pomagalo izboljševati življenjsko blagostanje vsega našega prebivalstva kar je poleg utrjevanja socialističnih odnosov na podeželju tudi najbolj pričakovana, a bistvena posledica vsega našega ukrepanja v kmetijstvu. S. K. Praznovanje 29. novembra V RADENCIH V Radencih so praznovali 29. november 28. novembra zvečer v zdraviliški dvorani. Nastopili so pionirji, mladina in odrasli. Peli so, deklamirali, rajali... Govoril je sekretar osnovne organizacije ZKS Stane Keršič. Posebno prijetno je presenetil nastop oživljenega mešanega pevskega zbora DPD Svoboda. Popoldne je bila še proslava v osnovni šoli. Enake proslave so bile tudi v Radgoni, Apačah, na Kapeli in po drugih šolskih središčih. Ika V BOGOJINI Proslave 29. novembra so se udeležili prebivalci Bogojine v velikem številu. Proslavo je odprl predsednik prosvetnega društva. Moški zbor je zapel dve pesmi. Nastopili so učenci in učenke osemletke s petjem in recitacijami. Tudi tamburaši so nastopili in nato še mešani pevski zbor ob spremljavi tamburašev. Proslavo so zaključili državljani s himno. v mOŠČancih V počastitev Dneva Republike je mladinski aktiv iz Moščanec pripravil pester program, ki so ga mladinci že dalj časa vadili. Proslava je bila 27. nov. zvečer v osnovni šoli. Posebno skeča iz NOB sta zelo navdušila prebivalce. Po proslavi so se mladinci veselili ob zvokih harmonike. Družabni večer jim je ostal v lepem spominu. Zdaj so se že začeli pripravljati na silvestrovanje. Priznanje vestnemu šoferju Na nedavni proslavi Dneva Republike, ki jo je priredil kolektiv »Mlekoprometa« v Ljutomeru, so predstavniki TAM iz Maribora podelili šoferju »Mlekoprometa« Rihardu Lakiču diplomo in švicarsko zapestno uro. Oboje je šofer Lakič dobil kot priznanje za vestno opravljanje službe, saj je s kamionom TAM »Pionir« S 5356 prevozil od 13. septembra 1956 do 1. oktobra t.l. 112.000 km brez generalnega popravila. Do konca novembra je omenjeni šofer prevozil brez generalnega popravila že 116.000 km n zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo dosegel tudi znamko 150.000 km — brez generalnega popravila. Predstavn ki TAM so ob tej priložnosti izjavili, da je uspeli šoferja Lakiča poseben primer, ki kaže, kako vesten šofer lahko ohrani svoje vozilo v dobroohranjenem stanju, šofer Lakič je obljubil, da bo v prihodnje še bolj čuval vozilo, ki ga upravlja za kolektiv »Mlekoprometa« Ljutomer. SOBOTA : KRIM 7:2 (1:2) V soboto je v Soboti gostovalo moštvo ljubljanskega Krima, ki je močno razočaralo okrog 509 gledalcev, ki so pričakovali od gostujočega moštva boljšo igro. Krim je nastopil domala z rezervnim moštvom. Začetne minute so sicer dale upanje, da bo igra napeta, saj so Krmovci povedli z 1:0. Kritično je bilo stanje za domačine, ko so gostje povedli z 2:0. Do konca polčasa so Sobočani uspeli zmanjšati rezultat na 2:1 — po Maučecu. Že v prvem polčasu so igrali domačini mnogo lepše in bi moral biti rezultat povsem drugačen, kot pa je bil. Njihova premoč je prišla do izraza šele v drugem polčasu, ko Krimovci dobesedno niso prišli do žoge. Gole za Soboto so dosegli: Maučec 3, Norčič 3 in Milenkovič 1. Najlepši gol dneva je dosegel Milenkovič, ko je z glavo v padu neubranljivo poslal žogo v mrežo. Tekmo je vodil domači sodnik Kološa. MALI ROKOMET V nedeljo, 30. nov. je RPP organizirala rokometni turnir, na katerem so sodelovali: »Partizan«, Akademik, SAG in ESS. Kot navadno, je tudi tokrat osvojila prvo mesto ekipa »Partizana«. Tokrat ni šlo tako gladko, kot doslej, kajti le za las je manjkalo, pa bi bili prvi srednješolci, ki so si po igri to mesto tudi zaslužili. V svojih vrstah so imeli tudi najboljšega strelca turnirja, Mirka Tuša, ki je proti Akademiku dosegel neverjetno število golov (tl), proti »Partizanu« pa 3. Tekma med »Partizanom« in Aka-dem:kom se je končala neodločeno 6: 6 (4:3). Najboljši strelec je bil Branko Kureš s 3 goli. V tekmi SAG in ESŠ : Akademik se je pokazala očitna premoč srednješolcev, saj so le ti premagali nasprotnika z rezultatom 14:9 (8:4). Zadnja tekma med »Partizanom« in srednješolci je določila prvaka tega turnirja. Zmagal je »Partizan« z rezultatom 6:4 (1:1). Najboljši strelec je bil Mirko Tuš s 3 goli. PROIZVODNO SODELOVANJE V središču pozornosti . . . Dejanja in načrti odborov v beltinski občini V beltinski občini so prprave za volitve v zadružne svete v glavnem končane. Kandidatne liste so bile skrbno pripravljene. Med kand dali je tudi precej žena in mladine. Te dni so imeli zadružniki tudi sestanke, kjer so se pogovorili še o poslednjih dejanjih, ki jih je treba opravti pred volitvami. Pri izvedbi volitev so deležni zadružniki dobrega sodelovanja vaških odborov Socialistične zveze. Sodeluje pa tudi mladinska organizacija po vaseh. * V vaseh beltinske občine bodo v kratkem zbori volivcev. Na teh zbor h bodo govorili perspektivnem planu, izvolili bodo potrošniške svete in šolske odbore. Občinski ljudski odbor Beltinci je uvedel inšpekcijsko službo in z odlokom določil najviše dovoljene cene za nekatere živilske artikle, ki imajo poseben pomen za preskrbo, in je določil tudi dovoljeno maržo . * Občinski odbor SZDL je razpravljal o pridelovanju koruze v pridelovalnem sodelovanju in je predlagal, naj kmetijske zadru- ge organizirajo poučni izlet v kraje, kjer so letos dosegli v proizvodnem sodelovanju visok pridelek koruze. Nadalje je odbor predlagal zadrugam, naj pošljejo v analizo zemljo iz vseh treh Bistric, iz Melinec, Ižakovec in Dokležovja zaradi pravilne in sodobne uporabe agrotehnike pri pridelovanju koruze. * Občinski odbor SZDL je razpravljal tudi o letnih zborih SZDL, na katerih bodo letos pregledali delo organizacij v letošnjem letu, ne bodo pa volili novih odborov. Ponekod bodo iz raznih potreb odbore dopolnili z nekaterimi novimi člani. Na teh zborih bodo govorili tudi o programih dela za prihodnje leto. Volitve, odkup, hibridna koruza (Iz KZ Rogaševci) V rogaševski kmetijski zadrugi so se dobro pripravil’ na volitve zadružnih svetov. Na zboru zadružnikov so že izbrali kandidate, ki jih je večinoma predlagala SZDL tega kraja. Sklenili so tudi, da bodo volišča primerno okrasili. * Odkup sadja poteka v redu. Doslej je bilo odkupljenih nad 70 vagonov jabolk. Sodjo, da je pri kmetovalcih še 30 vagonov tega sadeža. Na zadnji seji upravnega odbora KZ Rogaševci so govorili o setvi hibridne koruze v proizvodnem sodelovanju. Predvidevajo, da bodo planu, ki jim nalaga setev 30 ha hibridne koruze, zadostili. Ta plan so razdelili po posameznih vaseh in izvolili tričlanski odbor, ki bo skrbel za stike s kmetovalci in pojasnjeval sodelovanje. 70 q na ha? (Posvetovanje o sajenju hibridne koruze) Bilo je na sedežu KZ Križevci. Organizi-ral ga je upravni odbor KZ. Navzoči so bili zastopniki vaških odborov SociaPsdčne zveze območja KZ. Po mnenju kmetijskih strokovnjakov OZZ bo na našem območju najbolje uspevala koruza Wincosin 355. Kmetijski strokovnjaki računajo, da bi ob dobri obdelavi zemlje s to sorto lahko dosegli maksimalen donos 70 q na ha. Kmetijski strokovnjaki bodo pomagali KZ s strokovnim delom, naloga KZ pa je, da bo čimprej sklenila pogodbe z zadružniki. Pogodbe so ugodnejše kakor za sejanje italijanske pšenice. Vaški odbori SZDL so se zavzeli, da bodo pomagali organom KZ, da bodo uspehi čimvečji. Za našo zadrugo je določenih 60 ha površin za hibridno koruzo. -nb NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED ČAS GRE SVOJO POT Nedavno, ko smo zabeležili prvi vojaški državni udar v Afriki, ki ga je izvedel general Abud in še prej, ko smo prvič slišali za Združeno arabske republiko, ki povezuje Afriko in Azijo in na obeh celinah živeče Arabce ter ob vesti, da ima Indija premalo zlata v svoji državni blagajni, da bi krile z njim dolgove, ki so nastali ob njenem prizadevanju, da bi se znebila zaostalosti s krepitvijo svojega gospodarstva, smo spoznali, da se delitev sveta nadaljuje, toda ne tako kot si to želijo velike kolonialne sile in veliki finančni mogotci. Če si ogledamo na zemljevida severno polovico afriške celine, ki je večja od južne polovice Afrike, nas preseneti veliko območje, ki ga zavzemajo neodvisne dežele in prav tako veliko območje, ki ga zavzemajo dežele, ki se borijo za neodvisnost. Del Afrike na njeni severni polovici, ki je v imperialnih skupnostih ali je še razdeljena v kolonije, predstavlja le še skopo tretjino vse severne polovice afriške celine. Seveda preseneča to le tedaj, če vemo, da so bile pred petnajstimi leti neodvisne le tri dežele, katerih površina se je naravnost izgubljala med površino, ki so jo zavzemale kolonije. Če povemo, da so državni udari nekaj navadnega v Južni Ameriki, kjer v glavnem izražajo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo ameriškega kapitala z režimi le ali one državice, to ni nič novega. Če smo pred kratkim zapisali, da so se zaceli vrstiti državni udari vojaškega značaja v Aziji, smo takoj pojasnili, da so to akcije, ki povzročajo nejasnosti zlasti v predelih okrog Indije. Ni namreč jasno, koliko ameriškega vpliva je kje udeleženega, zlasti v Pakistanu, medtem ko o vplivu arabskega nacionalizma na Srednjem vzhoda ne govorimo z negotovostjo, ker vemo, da je naprednost tega gibanja že izražena z geslom: »Nafta je last Arabcev«, kar je isto, kot če bi rekli »Arabske dežele Arabcem«. Podobno geslo so razširili Afričani: »Afriko Afričanom«. To geslo izgovarjajo Afričani posebno glasno pred začetkom vseafriške konference, katere se bodo udeležili predstavniki političnih, sindikalnih, mladinskih, ženskih in drugih organizacij svobodnih in neodvisnih dežel Afrike. Konferenca bo v Akri, glavnem mestu Gane in bo prvo veliko, reprezentativno politično zborovanje na afriških tleh. Na tej konferenci se bodo zedinili o načina izvedbe nasilne revolucije v Afriki, revolucije, ki naj vrne Afriko Afričanom. Toda kljub temu, da je govora o gandijevski taktiki, ki izločuje nasilje, je nek afriški voditelj izjavil: »Če naj izbiram med strahopetstvom in nepokorščino, bom izbral silo«. Ta izrek pa kaže odločnost dokončnega obračuna s kolonializmom, kateremu bo sledilo združevanje afriških dežel. Cilj je torej isti v Afriki kot Aziji, iznebiti se kolonialne oblasti, se združiti in tako ustvariti nadaljnje načrte, okrepiti svoje gospodarstvo, kot to že dela Indija in kot je to začela uresničevati Združena arabska republika. Toda gospodarstvo je mogoče krepiti le s pomočjo kreditov, če v lastni državi ni dovolj denarja, a krediti so dolg, ki grozi z določeno mero odvisnosti, čim je dolg narejen pri posameznih bogatih državah. Prav zato pa je zelo važno, da imajo Združeni narodi dovolj sredstev za kreditiranje takšnih držav, ki sodijo v zaostale in si same ne morejo pomagati. Povsem razumljivo je, da kolonizatorji, a to so tako Francija, kot Velika Britanija in v določeni meri tudi Združene države Amerike, ne soglašajo rade volje s tem, da se zdaj ta, zdaj druga dežela, ki je bila kolonija, osamosvoji in jim tako odjede znaten del moči in bogastva. Brez bombaža, nafte in dragih pomembnih surovin tadi politični vpliv sedanjih velesil ne bo velik. Zlasti velikim podjetjem, kot so koncerni in druge družbe, ki imajo v posesti nafto, tako v Afriki kot v arabskih deželah, neodvisnost posameznih dežel ne more biti všeč, ker jim te države lahko kmalu odrečejo pravico do izkoriščanja naftnih vrelcev na njihovi zemlji. Da bi to preprečili, so si denarni mogotci, ki so se dokopali do monopola, z denarjem, ki je potreben tudi za uspeh na volitvah, zagotovili naklonjenost različnih strank, ki postavljajo kandidate za najvišja državniška mesta. Tako so dosegli to, da imajo v vodstvih držav svoje ljudi, tako v Ameriki, kot v Angliji in tudi Franciji posredno. Na ta način imajo zelo močan vpliv na politiko teh držav, a to se odraža v akcijah, kot je bila akcija izkrcanja ameriških enot v Libanona in angleških v Jordaniji ,kot je bil angleško-francoski napad na Suez, kot je Eisenhowerjeva doktrina na Vzhodu in podobno. Vse te akcije, ki naj bi zagotovile staro ali novo obliko kolonializma in odvisnosti, so doslej doživele neuspeh, toda samo zato, ker so narodi združeni v organizaciji Združenih narodov in so to organizacijo, v letih odkar je ustanovljena, že tako okrepili, da velesile nimajo prostih rok, in da si sveta več ne morejo deliti z vojno silo ali pa z denarjem, kot so si to lahko dovolile še do nedavnega in kot to poskušajo storiti to in tam še zdaj. »Afrika Afričanom« je torej geslo napredka, ki ga ni mogoče zaustaviti ali pa iztiriti. Tudi podobna gesla Azije, ki hoče biti svobodna, ni mogoče izbrisati iz življenja in gibanja, katerim so ta gesla vodič, ni mogoče zajeziti. Čas gre svojo pot. FRANCIJA: KORAK V DESNO Splošne parlamentarne volitve v prvo poslansko zbornico Pete republike v Franciji, prekomorskih posestih in v Alžiru so se zaključile z zmago kandidatov degolistične Unije za novo republiko. Po dokončnih uradnih izidih volitev, na katerih so v Franciji izvolili 465 poslancev, je dobila Unija za novo republiko 187 mandatov (na prvih volitvah pred tednom je bilo zanjo oddanih 3,7 milijonov glasov, to je 16,6 %). Desničarska stranka neodvisnih in kmetov je dobila 120 mandatov (2,7 milijonov glasov), katoliško ljudsko republikansko gibanje 44 mandatov (2,1 milijona glasov), socialisti so dobili 40 mandatov (3,1 milijonov glasov), radikalni desidenti centra 14 (1,9 milijona glasov), demokrščansko gibanje 13 (250.000 glasov), radikali 13 (900.000 glasov), komunisti 10 (3,8 milijonov glasov), razni neodvisni kandidati levice in skrajne desnice pa so dobili 12 mandatov. Popolno nesorazmerje med oddanimi glasovi in dobljenimi mandati (komunisti so dobili največ glasov in najmanj mandatov), je rezultat novega volilnega sistema dveh glasovanj. V prvem delu volitev se prikaže vpliv in moč posameznih strank, v drugem pa njihova sposobnost, da z medsebojnim povezovanjem z drugimi sorodnimi skupinami dosežejo več poslanskih mandatov. Tako je komunistična partija navzlic največjemu številu glasov ostala najmanjša parlamentarna skupina. Dokončni izidi v Alžiru, kjer so zaradi vojaških operacij trajale volitve tri dni, še niso uradno objavljeni, zaradi številnih protestov, ki so jih poslali kontrolni komisiji. Iz dosedanjih poročil je razvidno predvsem to, da je bila volilna abstinenca zelo velika (od 40 do 60 % po okrožjih) in tudi to, da so večino mandatov od vseh 71 dobili kandidati Unije za novo republiko ali desničarskih odborov rešitve. Skupaj s temi bo imela Soustellova Unija v novem parlamentu popolno večino glasov, ob podpori desničarske Pincayeve stranke neodvisnih pa tudi zanesljivo dvetretjinsko večino. Tako so bili izvoljeni poslanci, ki podpirajo program ministrskega predsednika De Gaulla. Velika večina dosedanjih poslancev (nad 300) je doživela poraz in med njimi tudi trije sedanji ministri in cela vrsta znanih politikov. Nek Francoz je ob tem dejal, da so Francozi glasovali (in glasujejo) za De Gaulla ne da bi prečitali njegovo ustavo — tega niti niso hoteli storiti — in so zanj zato, ker čutijo kolektivno krivdo sebe kot naroda za položaj, v katerem so bili vsa zadnja leta. Če se generalu načrti posrečijo, potem bo tokrat kriv samo en Francoz in to je De Gaulle. Tako so sicer potolažili svojo vest, toda s tem ni upravičen francoski korak v desno. SVOBODNO MESTO Pred tednom je sovjetska vlada predložila zahodnim silam, naj bi zahodni Berlin proglasili za svobodno mesto, ki bi imelo svojo lastno vlado. Ta predlog vsebuje nota, ki so jo izročili veleposlanikom ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. 'Sovjetska zveza in zahodne sile naj bi, po tem predlogu, začele z razgovori v prihodnjih šestih mesecih. Tak izid je presenetil Zahod, ki je pričakoval vse kaj drugega. Dobro je, da nota ne vsiljuje naglice, ki nikjer ni dobra in bi tudi tukaj škodovala. ZGODNJI VOLILNI BOJ V ANGLIJI Velika Britanija že vsa kipi v volilnem boju, čeprav še ni znano, kdaj bodo razpisane parlamentarne volitve. Neuradno so ga začeli laburisti s tem, da so objavili svoj politično-gospodursko-socialni program v izredno opremi jeni , brošuri, ki ima naslov »Bodočnost, ki nam jo ponujajo laburisti«. Se pred tem pa so konservativci objavili programsko brošuro »Naprej v svobodo«. Razumljivo je, da oboji marsikaj ponujajo. POMURSKI VESTNIK, 4. DEC. 1958 3 Rodile so: Erika Tanacek iz Dan-kovec, dečka; Marija Celec iz Puconec, dečka: Erika Vrečič iz Murske Sobote, deklico; Veronika Panker iz Pečarovec, dečka; Marija Jaklin iz Male Polane, deklico; Sidonija Kiselak od Grada, deklico; Jožefa Mauko iz Ažencev, deklico: Elizabeta Sreš iz Ižakovec, deklico: Regina Jerič iz Gančan, deklico. Ivanka Markovič iz Spodnjega Kocjana, deklico, Rozalija Koder iz Murske Sobote, dečka; Marija Jerič iz Gančan, deklico; Aga Kovač iz Beltinec, dečka; Ana Šadl iz Krašč, deklico: Ana Bertalanič iz Gornjih Slaveč, deklico. Poročili so se: Franc Rajnar, poljedelec iz Bakovec in Kristina Kolmanič, delavka iz Kroga; Anton Kosednar, skladiščnik iz Kroga in Marija Meglič, delavka iz Kroga; Geza Bcncak, zidarski pomočnik iz Bakovec in Julijana Norčič, poljedelka iz Kroga; Geza Ivanič, poljedelec iz Bakovec in Angela Štiblar, poljedelka iz Bakovec; Stefan Novak, zidarski pomočnik iz Bakovec in Terezija Vild, šivilja konfekcije iz Murske Sobote; Martin Štajar, vratar tovarne perila »Mura« iz Murske Sobote in Terezija Sinic, šivilja konfekcije iz Murske Sobote. Umrla je: Marija Gomboc, stara 73 let iz Murske Sobote. KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. Spodnja Ščavnica prodaja POLTOVORNI AVTO znamke »Citroen« v voznem stanju po zelo ugodni ceni. Če se v roku 15 dni ne javi nobena gospodarska organizacija, lahko v isti kupčiji nastopi vsak drugi privatnik. KZ Križevci pri Ljutomeru kupi vsako količino HRASTOVIH DOG za izvoz po najvišjih dnevnih cenah. Natančna navodila glede izdelave in cene dobite pri našem lesnem manipulantu Jožeta Kosiju v Križevcih pri Ljutomeru. KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. Spodnja Ščavnica razpisuje mesto BLAGAJNIKA IN ADMINISTRATORJA Prijave je poslati do 15. decembra 1958 na upravo zadruge. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA - TAJNIŠTVO ZA NOTRANJE ZADEVE OBVESTILO Obveščamo vse voznike — amaterje, da bomo začeli na podlagi 11. člena Pravilnika o voznikih motor-nih vozil (Ur. list FLRJ, št. 31/32) podaljševati veljavnost vozniških amaterskih dovoljenj s 5/12 1958 do vključno 31/12. 1958. Vozniki — amaterji lahko prinašajo na podaljševanje veljavnosti svoja vozniška dovoljenja sami v našo pisarno na tuk. tajništvo (grad. soba štev. 26), lahko pa jih tudi izročijo svojim avto-moto društvom, ki jih bodo dostavila na tuk. tajništvo. Opozarjamo vse voznike-amaterje, katerim bo veljavnost vozniškega dovoljenja v tem letu potekla, da si podaljšanje veljavnosti uredijo v določenem roku, ker zamudnikom, razen v res upravičenih razlogih, naknadno dovoljenja ne bomo podaljšali. Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve MIZARSKO ORODJE. kompletno ugodno prodam. Štefan Štans, Renkovci 53 p. Turnišče. M-1077 VSA POPRAVILA IN PREDELAVE RADIJSKIH SPREJEMNIKOV VSEH VRST HITRO IN SOLIDNO OPRAVLJA NOVOODPRTA R A D I O D E L A V N I C A JEZERNIK ROKO MURSKA SOBOTA, TITOVA UL. 2 Poziv upnikom in dolžnikom! Pozivamo upnike KMETIJSKE ZADRUGE GRADIŠČE V PREKMURJU, da do 20. 12. 1958. prijavijo svoje terjatve napram tej! zadrugi pri KMETIJSKI ZADRUGI TIŠINA. Dolžniki pa naj do tega roka poravnajo svoje obveznosti. KMETIJSKA ZADRUGA TIŠINA »DIETA PRI ŽOLČNIH BOLEZNIH« Zbirka diet pri raznih boleznih, ki jo izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, se je te dni obogatila z novo publikacijo, in sicer dieto pri žolčnih boleznih. Knjižico, ki so jo mnogi bolniki že nestrpno pričakovali, saj so obolenja žolčnega mehurja pri nas zelo pogostna, sta napisali dr. Božena Za-jec-Lavrič in Marija Gams. Brošura je razdeljena v glavnem na dva dela, na zdravstvena in praktična navodila. V prvi del je razen zdravstven h navodil vključen pregled hranil v zvezi z žolčnimi napadi, ter kemična sestava in kalorična vrednost najvažnejših hranil. Drugi del pa obsega praktična navodila, razlago kuharskih postopkov in izrazov, domače mere, primer jedilnikov pri akutnem in kroničnem obolenju žolčnika in slednjič recepturo, ki tvori jedro knjige. V recepturi najdemo recepte za juhe, prikuhe, solate, sladčice, pijače itd., skopaj okrog 160 receptov. Knjižica je bila natisnjena v nakladi 6000 izvodov in stane 200 din. Iščemo sposobnega zastopnika za območje SI. Radenci in Ljutomer. Interesenti naj vložijo prošnjo na podružnico. DOZ Murska Sobota PREKLIC Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper BALAŽIČ Martina, Dol. Bistrica 109, pošta Črensovci. BALAŽIČ Ana Dol. Bistrica 124 p. Črensovci Dežurni zdravnik v splošni ambulanti dne 7. dec. 1958 dr. TalanjiPffajfer Lea. Tedenski nočni zdravnik na domu od 8. do 14. decembra 1958 dr. Vučak Štefan. KRVODAJALCI od 17. do 22. novembra 1958 Štefan Tivadar, Murska Sobota (devetič); Ludvik Kutoš, šestič: Jo-lanka Bcnkič, Francka Beznec, Ema Kološa, Emilija Beznec, Irena Kuhar, Marija Smodiš, Karolina Ficko, Marija Kuhar, Ludvik Perš (drugič), Geza Soštarec (drugič), Anica Kuhar (tretjič), vsi iz Puconec; Koloman Feher, Dolina; Štefana Kepe, Pince; Anton Jančar , Bakovci, (drugič). KRVODAJALCI od 24. do 28. nov. Franc Granfol, Polana (tretjič), Jože Flegar, Marija Majcen, M. Sobota, Rozalija Hartman, M. Sobota (tretjič), Ema Zrim, M. Sobota (drugič), Albinca Janter, bolnica (drugič), Rozalija Novak, bolnica; Malija Rižnar, Marija Rižnar, Stročja vas; Štefan Gubič, Karel Škaber, Čepinci; Elizabeta Bohar, Šulinci; Helena Fras, Berkovci (drugič); Vilma Kozic, Peskovci; Ema Baranja. Vanča ves; Alojzija Wajndorfer, Bakovci; Irena Kozic, Pcskovci; Aleksander Kozic, Šalovci; Marija Vrbanjščck, Borejci (tretjič); Marija Štefanec, Kuštanovci; Franc Senčar, Staranova vas (četrtič); Stefan Bencik, Martjanci. V imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja Murska Sobota. Nedelja, 7. dec. — Urban Ponedeljek, 8. dec. — Marija Torek, 9. dec. — Slavica Sreda, 10. dec. — Smiljana Četrtek, 11. dec. — Danijel Petek, 12. dec. — Aljoša Sobota, 13. dec. — Lucija MURSKA SOBOTA - od 5.-7. dec. ameriški barvni film: »Dimni signal«; od 8.-9. dec. ameriški film: »Gospod 880«; od 10.—11. dec. ameriški barvni film: »Upor na ladji Caine«. LJUTOMER — od 6.-7. dec. madžarski barvni film: »Moj ded in jaz«; od 10.—It. dec. mehiški film: »Mladi Juarez«. GORNJA RADGONA — od 6.-7. decembra ameriški film: »Poslednji iz rodu Komančev«; od 10.—11. dec. ameriški film: »Na razpotju«. LENDAVA — od 6.-7. dec. ameriški film: »Zgodba o Glenu Milerju«; od 9.—10. dec. poljski film: »Kanal«. KRIŽEVCI PRT LJUT. - od 6.-7. dec. češki film: »Krakalit«; 10. decembra ameriški film: »Njih dvoje«. VIDEOM OB ŠČAVNICI - od 6.-7. dec. italijanski film: »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«. ČEPINCI — 7. dec. film: »Jajce in jaz«. GRAD — 7. dec. češki barvni film: »Cesarjev slavček«. VERŽEJ — 6. in 7. dec. ameriški film: »Dvoriščno okno«. VELIKA POLANA — 7. dec. angleški film: »Od carja do Lenina«. KOMPLETNO SPALNICO iz trdega lesa v zelo dobrem stanju po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. MANJŠE POSESTVO, primerno za vsako obrt ob cesti Lenart —Maribor, prodam. Ivan Zavernik, Za-markova, Lenart, Sl. gorice. M-1091 RADIO, 4 cevni »Orion« in kuhinjski štedilnik prodam, tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-1092 100.000 DIN POSOJILA nujno iščem. Nudim izredno visoke obresti. Ostalo po dogovora. Ponudbe na ogl. oddelek pod šifro »Jamstvo«. M-1093 NA ZALOGI IMAM sadike različnih češpelj in sliv. Drevesnica; Rudolf Špur, Krapje 59, p. Veržej. M-1095 POSESTVO, 6 ha vseh kultur z orodjem zn obdelavo dam v najem. Oglasiti se ob nedeljah. Ivan Palčič, Kuršinci, p. Bučkovci. M-1098 GOSPODINJSKO POMOČNICO vzamem. Ing. Pavle Žaucer, Ljubljana, Livarska ul. 11. 86 a HRASTOVEGA IN GABROVEGA gozda prodam v bližini Murske Sobote (ob glavni cesti). Naslov v oglasnem oddelku PV. M-1090 MLADA INTELIGENTNA FANTA iz Prekmurja, sedaj zaposlena v Nemčiji, stara od 22 do 24 let, želita spoznati 2 domači dekleti iste starosti za skupno življenje. Le resne ponudbe s sliko poslati na oglasni oddelek PV pod »Mladost«. M-108S 2 ha DOBREGA TRAVNIKA prodamo. Informacije: Evangeličansko župnišče Moravci, p. Martjanci. M-1089 DRAŽBENI OKLIC Dne 28. I. 1959 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 24 dražba nepremčnin zavezane stranke Nemec Alojza, čevljarja iz Bratonec 6 in ml. Nemec Silve zastopane po skrbniku Nemec Štefanu, poljedelcu iz Bakovec 55, vl. št. 7, parc št. 406/1 njiva k. o. Bratonci. Cenilna vrednost je 100 000 din, najmanjši ponudek 75.000 din, varščina pa 10.000 din. Okrajno sodišče v M. Soboti dne 21. 11. 1958. Na podlagi odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o določitvi roka za razpis prvih volilev zadružnih svetov kmetijskih zadrug (Ur. list LRS, štev. 2458), v povezavi z določbami 2. odstavki 70. točke Navodil za volitve zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih zadrug (Ur. list FLRJ št. 23/38) in sklepom 3. redne seje upravnega odbora kmetijske zadruge z o. j. Martjanci z dne 17/11-1938 razpisuje upravni odbor Kmetijske zadruge Martjanci VOLITVE za zadružni svet Kmetijske zadruge Martjanci Volitve bodo v nedeljo, dne 7. decembra 1958 število in kraj volišč določi volilna komisija Kmetijske zadruge Martjanci. Začetek volitev ob 7. uri, konec ob 19. uri. Volili se bodo kandidati izmed članov zadruge. ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža VIKTORJA FAFLIKA se iskreno zahvaljujem vsem zdravnikom za skrbno pomoč pri zdravljenju, posebno pa še dr. Gabrijelu Kastelicu in vsemu strežnemu osobju, kakor tudi upravi in sindikalni podružnici bolnišnice za poklonjene vence. Zahvaljujem se posebej vsem darovalcem vencev, cvetja, pevcem, udeležencem pogreba, kakor tudi vsem, ki so mi stali v pomoč, me tolažili v moji težki izgubi in mi izražali sožalje. M. Sobota, 29. novembra 1958 Žalujoča žena Piroška Upravni odbor ČZP »Pomurski tisk« v Murski Soboti razpisuje delovno mesto SEKRETARJA PODJETJA Pogoj : dovršena srednja šola z nekaj prakse ali daljša praksa v vodstvu gospodarske organizacije, oziroma v upravni služb . Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po možnosti takoj. Prijave vložiti na Upravni odbor ČZP »Pomurski tisk« Murska Sobota do 15. decembra 1958. Komisija za sklepanje in prekinitev delovnih razmerij ČZP »Pomurski tisk« v Murski Soboti razpisuje delovno mesto ADMINISTRATIVNEGA USLUŽBENCA v tehnični pisarni obrata tiskarna Pogoj: končana ekonomska srednja šola ali končana nižja srednja šola z daljšo prakso v admini straciji. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj. Prijave poslati do 15. decembra 1958 na upravo podjetja. Komsija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri Gradbenem podjetju Gornja Radgona razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: dovršena srednja ekonomska šola in najmanj 5 let prakse. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Družinsko stanovanj zagotovljeno. Nastop službe takoj ali pa vsaj do 1. februarja 1959. Zdravstveni dom Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: 1 .RAČUNSKI REŽISER 2. ŠOFER Računski režiser mora imeti vsaj nižjo srednjo šolo. Plača po uredbi položajna plača po pravilniku ZD. Bojan Sinko Mrlič v avtu 8. V nadaljevanju razgovora je Peter zvedel, da je bil tudi on v Trstu žrtev lega strupa. Imel pa je, — kot skoraj zmeraj, v življenju, — blazno srečo. Usodnega večera ni popil v tržaškem bileju »Venezia« k svoji turški kavi niti petino kozarca vode. Tako je použil tudi le petino doze tega zloglasnega strupa, ki mu ga je pomešala med vodo nevidna roka zlikovcev. Sreča mu je stala ob strani tudi s tem, da je popil dvojno turško kavo. tako masali ni prišel do izraza, kot so zlikovci želeli. Njihov načrt je bil naravnost peklenski. Če bi Peter takrat izgubil spomin v tolikšni meri kot Syl, bi bil za policijo perfekten osumljenec in zlikovci bi povsem nemoteno nadaljevali svoje gnusno početje. Peter je vedel, da je njegova rešiteljica pravzaprav Syl. Preden je naročil svojo sicer obvezno turško kavo, je še enkrat pogledal njeno sliko v »Tempu«. Pogled na njeno sliko pa ga je tako vznemiril, da je moral naročiti dvojno turško in vrh tega še pozabil popiti vso vodo kot običajno. Tudi zaradi tega je obljubil Peter v svojem srcu Syl, da bo skočil za protiuslugo tudi v razžarjeno vulkansko žrelo, če bi bilo to v njeno korist. »Čez koliko dni se bo vrnil gospodični Parkerjevi spomin?« je spet vprašal Manzini, ki je že nestrpno pričakoval trenutka, da jo zasliši. »Dni, pravite? Morda čez nekaj dni, morda čez nekaj tednov, mesecev ali celo let. Kot sem že poudaril, zavisi to od doze, ki jo je dobila. To nam bo, gospoda moja, pokazala prihodnost,« je odvrnil dr. Stendhal. Kazalo je, da je komisarja specialistov odgovor nekoliko poparil. Tudi ostali so bili očitno prizadeti, zlasti Onič. Njihov pogovor je bil končan. Bilo je že pozno in odšli so k počitku. Čez nekaj dni so že bili vidni prvi uspehi zdravljenja. Najbolj se je tega razveselil Manzini, ki je zadnje dni prebil več časa v sanatoriju kot kjerkoli drugje. Izjema je bil seveda Onič, ki je bil na videz miren, v resnici pa najbolj nestrpen od vseh. Zato pa je bilo toliko večje njihovo skupno veselje, ko je nekega jutra prišel dr. Stendhal iz bolniške sobe na hodnik in izjavil: »Dovolj je joka, dovolj. Sedaj se lahko spet smejimo!« Popoldne je bila Syl že v pensionu. Pozdravljanja in rokovanja z vsemi znanci in osebjem pensiona kar ni hotelo biti konec. Prihruli so tudi radovedneži, kajti vest o njeni skoraj čudežni ozdravitvi se je raznesla kakor blisk po mestu. Naposled jo je moral Manzini s patrolnim avtom odpeljati na policijo, sicer bi jo ljudje navsezadnje še zmečkali. Najbolj sta se veselila njene ozdravitve Onič in dr. Stendhal. Za prvega ni treba posebej poudarjati, zakaj, švicarski specialist pa je dejal, preden je spet sedel v svoj Chrysler in odpotoval nazaj v Švico, dr. Kraussu: »Tako srečne roke nisem imel še pri nobenem bolniku.« Zato ni zaračunal nobenega honorarja, niti potnih stroškov ne. Padovanski popoldnevnik pa je prinesel vest o uspehu njegovega načina zdravljenja na prvi strani pod velikim in mastnim naslovom: »Čudež dvajsetega stoletja.« Ko ga je Manzini prebral, je rekel Syl: »Sedaj je res skrajni čas, da se umaknemo iz Padove, sicer ne boste imeli miru ne podnevi in ne ponoči! Dobro, da ste odložili svoj črni kostum.« Pred časnikarji se je Syl pojavila v svetlomodri pleteni športni bluzi, enostavnem, vendar odlično krotenem sivem krilil in balonskem plašču diskretne rdeče barve. Njeni kratki kodri so se zdeli Oniču za nekaj barvnih odtenkov svetlejši. Ko so jo slikali, je bilo Oniču, ko da bi gledal kip sodobne Venere, za katerega bi želel, da namah oživi. »Kaj hočem.« je trpko pomisli. »saj je tako visoko nad menoj, da je niti s skakalno palico ne bi dosegel.« Na policiji je mlada Američanka v miru lahko izpovedala Manziniju in ostalim, kaj se ji je tistega — za njo in tajnika tako usodnega dne — zgodilo. »Ko me je obiskal Marshall v moji sobi, sva nekaj časa govorila o strašnem udarcu, ki me je doletel z zagonetnim izginotjem mojega očeta. Omenila sem mu svoj doživljaj v tržaškem hotelu pred odhodom v Padovo. Prosil me je. naj bom v prihodnje zelo previdna. Vprašala sem ga, zakaj so v tolikšni meri proti meni. Menil je, da mu je vzrok znan. Kakor sem vam že povedala, je bil moj oče vso zimo in letošnjo pomlad zelo zaposlen in zelo sem se morala truditi, da se je odločil za dopust, če lahko o dopustu sploh govorim. Toda po tem kar mi je dejal Marshall in kar sem sama videla na otoku Capri, ni niti ta njegov obisk v Evropi služil oddihu. Na otoku Capri je moj oče še več delal kot doma v Ameriki iz Trsta pa je nameraval odpotovati na Bled. da bi se tamkaj sestal z ameriškim finančnikom Frankom D, Berryjem, ki je njegov sošolec in poslovn prijatelj, ter še z nekaterimi, v glavnem ameriškimi osebnostmi.« »Zanimajo me vaša opažanja z otoka Capri,« jo je prekinil komisar. »Na tem otoku sem prebivala dolge tedne,« je nadaljevala Syl. »Daleč od kopnega, sredi širnega morja in kamor koli sem pogledala, povsod je bila samo morska gladina. Če sem se zjutraj ozrla iz svoje sobice proti jugu. ni trajalo dolgo in že sem uzrla med nebom in zemljo rahel oblak dima lokalnega parnika. Vsako jutro ob šestih je zdrsel mimo mene in njegova sirena je z rezkim piskom pozdravila mimohitečo ladjo, ki je plula v Afriko ali Sicilijo. In ko sem zvečer občudovala s terase zahajajoče sonce.. .« »Oprostite, da vas prek njam,« se je vmešal komisar. »Rad bi zvedel kaj več o tem, kaj je počenjal na otoku Capri vaš oče.« »Tudi to vam lahko povem,« je dejala Svl. »Kaže, da vas prej nisem dobro razumela. Moj oče je ves dan tičal v svojih papirjih — še ponoči pogosto ni miroval — oddajal in prejemal je brzojavke z vseh vetrov sveta, če pa je odšel na prosto, se je skrival.« Vsi so napeto prisluhnili. Sodeč po njenih besedah, so Parkerju že na otoku Capri stregli po življenju. Syl pa je nadaljevala: »Moj oče je, kot vsi veste, v Ameriki zelo čislana osebnost. Nekoč mi je izdal, da bi lahko pognal našo ljubo mater zemljo v zrak, če bi le z mezincem mignil. In kot znanstvenika velikega kova so varovali na slehernem koraku. Moj oče se je zaradi tega strahovito jezil. Sprl se je že z vsemi svojimi sodelavci in šefi, celo z najvišjimi v Pentagonu je prišel navzkriž. FBI mu je vzlic temu povsod sledila. In na otoku Capri ji je pobegnil. Vedela sem, da mu na vsakem koraku sledijo in ga varujejo. toda vedela sem tudi, da se pripravlja na beg in danes mi je žal, da ga nisem izdala. Izkoristil je opoldanski počitek svojega nezabeljenega spremljevalca in odpeljala sva se z vso prtljago z najetim motornim čolnom na odprto morje, kjer naju je vkrcala neka ribiška ladja in odpeljala v Neanelj. Odtod sva odpotovala naprej v Trst. Zvedela sem. da je eden izmed mož. ki so nemara iz varnostnih razlogov spremljali mojega očeta na njegovem potovanju v Evropo, bil tudi že v Padovi pri gospodu komisarju. Videla ga sicer nisem, toda tako sodim.« »Kdo ve, če ni gospod Parker nekaj nameraval, pri čemer ga ni nadzorstvo FBI le oviralo, temveč mu je bilo tudi nevarno?« je rekel Onič. S svojim vprašanjem je prekinil molk. ki je med njimi nenadoma zavladal. Spomnil se je namreč ameriškega atomskega znanstvenika Oppenheimerja In afere okrog njega. »Saj to je ravno tisto, kar nas zanima!« je hlastno rekel dr. Krauss. »Hm, to bo pokazala nadaljnja preiskava,« je suho izjavil komisar in s pogledom pozval Syl, naj nadaljuje. »Omenila sem Franka D. Berryja. Z njim bi se moral pred časom moj oče zagovarjati pred Me Carthyjevim senatnim odborom za protiameriško dejavnost. Marshall je menil, da zaradi nekih skupnih načrtov, ki jih je hotel moj oče na vsak način uresničiti.« »Ali vam je pokojni Marshall povedal kaj več o teh načrtih?« Zopet je bil Manzini, ki jo je prekinil. 4 POMURSKI VESTNIK, 4. DEC. 1958