Marjanca Kočevar Colarič
CAS BREZ ROJSTEV
rojevala je ta hiša
rojevala
so se pajčevine
trgale od krikov
se je voda penila
v studencu
ledena
je smreka odgnala
kot psalm visoka
poldnevi so gnetli sonce roke so bile glina žgana v poletjih
vse je še tu od takrat
le škrebetavec je sam
v vse stvari
svojo prisotnost naslonil
Pesmi
1037
1038
Marjanca Kočevar-Colarič
POD
PRIVZDIGNJENIM
KRILOM
NEBA
na poševnem pesku se ogibamo teles nekaj udarja za nami
umakni oče palico
da se ti ne zapiči v oko
steklovina let
niha v tebi
ko stopaš
po suhi mivki
pripogiba se dan ribe pod vabami brezglavo bežijo
pozabljena ura pod kamni
sipko teče čas
ne plime ni ne oseke
dež bo in polna luna vzhaja pod privzdignjenim krilom neba
tu na obrežju
svetlolas otrok
hlipa pod rdečo obvezo
SNIDENJE     čakaš med listjem
cesti pod seboj prisluškuješ
ko se oglasi
ti zanihajo prsti
v starih deskah
zavzdihne
ilovica zagomazi
pod tvojimi nogami
tako je
ko se nagne k tebi
tišina dotika
vznemiri se vrh tvoje samotne smreke in večerni nož si odreže sredico lune
UTRINEK     razblinja se voda
ko se okroglo rodi dan z obročem krog sebe
razsujejo se gnezda polna ptičev po travah
teče nekdo
k viru tega dne
in je vse manjši
v grmovju izgine ko ga oblizne sonce
POLETJE 82(1)     travnata driada močvirje otok
latje visoko s sončnimi trni združeno
ni krika v lesu pritajeni ogenj zeleno prostranstvo
•izgubiš se v tišini
kakor metulj
brez kril
pogineš
da se ne bi videl
z višine
ko odhajaš
1039
Pesmi
1040
Marjanca Kočevar-Colarič
POLETJE 82(11)     poletje
bodljikavo
visoko kot jastreb
stopala bolijo
trnje
se zajeda pod kožo
bele krpe bezga vonj vročine ostro poletje požgana jutra ob krikih glinastih petelinov
vino puhti po gričkih kakor soparica
onkraj tega kamenja
ti
neubranljivo mlad
bodljikav je tvoj smeh
razdrobljeno dajanje
čeprav čas noče
da bi posegali vanj
hodiš za menoj kot topla razdražena zver
iz goste teme
sije tvoja gladka prisotnost