SE BO REFORMA OBČIN KONČNO LAHKO ZAČELA?
Strokovnjaki v vladni službi za lokalno samoupravo v prvih osnutkih zakona o ustanovitvi občin predvide-vajo tudi občino Dol pri Ljubljani.
Pred počitnicami smo izrazili upa-nje, da bodo politične stranke po »mehki zaušnici«, ki so jo dobile na referendumih za ustanovitev občin, zmogle najti dovolj politične modrosti in nekako presekati gordijski vozel reforme občin, ki so ga same zavoz-ljale do nerazpoznavnosti. V parla-mentu sprejete spremembe zakona o lokalni samoupravi sicer kažejo, da se nekaj premika, a je vendarle še prezgodaj trditi, da se je upanje izpol-nilo. Že relativno spokojno, skoraj prijateljsko vedenje še dober mesec nazaj zakletih sovražnikov v pogle-dih, kako velike naj bodo občine, je sumljivo in kaže na to, da so stranke za nekatera nova določila glasovale s figo v žepu.
Besedo dobili strokovnjaki
Ne gre namreč pozabiti neuspeha takoimenovane Peršakove delovne skupine, ki naj bi zgladila poglede strank, kaj storiti po referendumih. Ti so namreč pokazali, da so referen-dumska območja, ki jih je na podlagi predlogov »zborov občanov« določil parlament, daleč od mnenja velike večine ljudi. Zbori občanov so zapi-sani v narekovajih zato, ker se je izka-zalo, da so bili - razen nekaj izjem - le zbori peščice glasnih aktivistov posa-meznih strank, ki so tisto, kar so jim narekovale strankarske centrale, vsi-lili kot prevladujočo voljo ljudi. Tega seveda stranke niso hotele za nobeno ceno priznati in so se v navskrižnem ognju obtožb sporazumele le o tem, da ustanovijo omenjeno delovno sku-pino. Ta seveda ni prišla nikamor, kajti predstavniki strank v njej so imeli zelo nasprotujoče si poglede, če nismo preveč natančni, pravzaprav na las enake, kot so jih stranke imele pred referendumi. Parlament je tako moral ugotoviti svoj poraz in zadevo prepustiti vladnim uradnikom in stro-kovnjakom.
Še prej se je strankarsko politično bojišče še enkrat preselilo iz parla-menta v - ustavno sodišče. Če neko-liko (zaradi razumljivosti) poenosta-vimo, je to sklicujoč se na nekakšen ustavni duh presodilo, da bi po volji ljudi na zborih občanov načrtovana koprska občina ne bila skladna z ome-njenim duhom, ker naj bi bila po ob-segu in številu prebivalstva prevelika. Državni zbor je kljub temu odločil, naj se referendum v Kopru in okolici izvede. Sledila je nova odločba ustav-nega sodišča. ki tokrat načeloma ni
razveljavljala »volje ljudstva« na Ko-prskem, marveč so ustavniki v njej ugotovili, da v zakonu o lokalni samo-upravi zapisani pogoji za oblikovanje novih občin niso v duhu ustave in jih - razveljavili. Hkrati je ustavno so-dišče ugotovilo, da duh ustave pravi, da parlamentu pri ustanavljanju novih občin ni treba dosledno upoštevati na referendumih izražene volje ljudi glede novih občin. Te referendume ustava res terja, a so le poizvedbene narave, se pravi nekakšne ankete. se je glasila presoja ustavnega sodišča. Pri tem je zanimivo, da tisti, ki so se potrudili brskati po stenogramih ustavne komisije, ki je pripravljala ustavo, trdijo. da je večina z dr. Fran-cetom Bučarjem na čelu takrat pred vse postavijala ravno ljudsko voljo, ki naj odloči, kako in kaj z občinami. Najbrž se tudi duh lahko premisli, bi lahko komentirali.
V Kopru se je precejšnja večina volilcev - od dobre polovice, kolikor jih je prišlo na volišče - odločila ustavnemu duhu navkljub za veliko in močno občino Koper. Zdaj je na po-slancih državnega zbora, ali bodo nji-hovo voljo spoštovali ali ne.
Novi (zahtevnejši) pogoji za občine
Načrtovanje reforme občin je par-lament sicer preložil na vladna ra-mena, vendar se odgovornosti ne more otresti v celoti. Vladne predloge mora namreč potrditi. Poleg tega pa mora — Ce noče, da se ustanavljanje novih občin in s tem tudi volitve ne zavlekle še za kakšno leto, čeprav občinskim skupščinam in njihovim iz-vršnim svetom teče že peto leto (po-daljšanega) mandata - zelo hitro spre-jeti zakon o ustanovitvi občin. Pred-
Novi 13. člen zakona o lokalni samo-upravi določa, da bo nova občina mo-rala imeti:
-  popolno osnovno šolo,
-  zdravstveni dom ali vsaj zdrav-stveno postajo,
-  trgovino z živili in mešanim bla-gom.
-  komunalno opremljenost (oskrba s pitno vodo in elektriko, odvajanje in čiščenje odpadnib voda),
-  poštne storitve,
-  finančne   storitve   hranilnice   in banke,
-  splošno izobraževalno ali šolsko knjižnico in
-  prostore za upravno dejavnost ob-čine.
log novega zemljevida občin priprav-lja vladna služba za lokalno samou-pravo. Ta je pripravila in vlada kas-neje potrdila spremembe in dopolni-tve zakona o lokalni samoupravi, ki so posledica (ustavne) razveljavitve njegovega 13. (pogoji za ustanovitev občine) in deloma 14. člena (upošte-vanje izida referenduma).
Poleg teh osmih pogojev bodo kraji, ki nameravajo postati nova ob-čina, morali šteti najmanj 5000 prebi-valcev. Okrog te številke so se najbolj lomila kopja v parlamentu. Krščanski demokrati in del opozicije so menili, da bi upoštevanje te številke prineslo nenaravne(!) občine. Kaj konkretno so s tem mislili, niso javno povedali, tako da je očitek. češ da hočejo ob-čino v vsako faro, obtičal v zraku. Šef vladne službe Stane Vlaj je na drugi strani poslance prepričeval. da so do te številke prišli po številnih strokov-nih analizah - med njimi tudi z ana-lizo izvedenih referendumov. Z zelo tesno večino dveh glasov je njegova obveljala. S tem in pa z razveljavitvijo tistega dela 14. člena, ki je parla-mentu zapovedoval, da upošteva na
referendumih izraženo voljo, se je od-prla pot do novih občin.
Risanje novega zemljevida občin
V zraku pa je ostalo vprašanje, kaj z že izvedenimi referendumi! Jih je mogoče razumeti kot tiste, ki jih zah-teva ustava. čeprav so bili izvedeni na podlagi popolnoma drugačnih (milej-ših) pogojev za ustanovitev občin, kot jih je zdaj uzakonil parlament! V omenjenih dopolnitvah zakona o tem ni niti črke, kar bi lahko razu-meli z »duhom«, ki pritrjuje gornjemu vprašnju. Povedano bolj naravnost, za to, da bi ljudi še enkrat poslali na volišča (za tokrat drugačne občine kot spomladi), ni ne časa, ne politične (strankarske) volje. Vladna služba na podlagi novih meril zatorej pripravlja besedilo zakona, s katerim bo državni zbor ustanovil (brez novih referendu-mov) okrog 160 novih občin. Prvi os-nutki so zelo podobni zemljevidu no-vih občin, ki ga je že za prejšnjo skupščino pred skoraj tremi leti na podlagi več študij narisal profesor Igor Vrišer. V mejah zdajšnjih ljub-ljanskih petih občin naj bi tako bilo devet novih. Daleč največja - in naj-bolj številčna (275490 prebivalcev). da o gospodarski moči ne govorimo - bo mestna občina Ljubljana, ki naj bi z nekaterimi popravki (krajevna skupnost Besnica, na primer) obse-gala meje dozdajšnjega naselja ozi-roma mesta Ljubljana. Nova občina naj bi bil tudi Dol pri Ljubljani. So-
dila bi med izjeme - dopolnitve za-kona o lokalni samoupravi so namreč predvidele ludi izjeme od zapoveda-nega najmanjšega števila (5000) pre-bivalcev - saj bi štela le 3761 prebival-cev. Obsegala pa naj bi tri krajevne skupnosti: Beričevo. Dolsko in Klo-pce.
Pri dokončnih sklepih je potrebna previdnost. kajti gre za osnutke, ki bodo zagotovo doživeli spremembe, poleg tega bo zemljevid novih občin moral skozi parlament. Tam pa so že enkrat izkazali, da so kaj slabi kro-jači...
Kakor koli že, scenarij naj bi bil približno takle: v začetku oktobra (po hitrem postopku) sprejeti zakon o ustanovitvi občin, razpisati občin-ske volitve, ki so mogoče - upošteva-joč vse roke, kijih določa zakon o lo-kalnih volitvah — nekako sredi de-cembra in drugi krog konec decem-bra. S tem bi bila prva faza reforme občin končana. Začela bi se druga, ki utegne biti prav tako dolgotrajna in polna zapletov: boj za čimvečji kos davkov in državnega denarja za ob-činske potrebe in seveda (raz)delitev tistega dela premoženja zdajšnjih ob-čin, kiga (še) ni pobrala država, med novo ustanovljene. Scenarij je seveda idealen, saj bi en sam samcat zaplet (denimo, da se spet vmeša ustavno sodišče) pomenil, da bomo lokalne volitve imeli enkrat prihodnje leto. Rekli bi lahko, daje takšna napoved precei realna. No, bomo videli.
Hm