JESENSKI NAKUPI Gorenjska ^ Banka Banka d poAubom S POMOČJO GORENJSKE BANKE REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Anonimne telefonske prijave zaposlovanja in dela na črno lahko sporočite po telefonu 061/310 266 ZLl - ISSN 0352 - 6666 - št. 88 - CENA 130 SIT (10 HRK) 5ESGLAS Kranj, torek, 11. novembra 1997 STRAN 32 Močno deževje je v Bohinju povzročilo manjše poplave Voda vsepovsod, ne le v jezera ja, tako hudo vendarle ni.bilo, močne padavine so dodobra aPolnile hudournike, voda pa seje razlila po nižje ležečih travnikih. V Alplesovem Pohištvu za zdaj ducat ovadb za 24 kaznivih dejanj Menedžerji odhajali s polnimi žepi neuspešnega dela (in denarja) Po izkušnjah gospodarskih kriminalistov se za vsakim stečajem skriva tudi kup kaznivih dejanj. Konkreten primer je Alplesovo Pohištvo iz Železnikov, iz katerega so menedžerji odhajali polnih žepov neuspešnega dela (in denarja), 253 delavcev pa so poslali na cesto. STRANI 33 Glasova preja 1997, devetič Gorenjka - slovenska tovarna čokolade 1922 «1997 paradi zadržanosti kmetijskega ministra lrila Smrkoija ne bo v petek, 14. novembra, ampak * petek, 21. novembra, ob 19. uri Ustroju Grand hotela Toplice na Bledu. Gostje bodo kmetijski minister Ciril Smrkolj, Predsednica začasne uprave diDl . Gorenjke, d.d., Lesce, P orriirana ekonomistka Mojca Budkovič ift dolgoletni vodilni ustvarjalec Gorenjke v Lescah Anton Pmtar. lus Gorenjskega muzeja Jože Dežman. Rezervacije po telefonu: BlSTT^79'10 064/223-111 Top^j^OT^LA GORENJSKI GLAS G?L°?2,orJi: žitO Gorenjka, d.d., Lesce, !!^s^^tel Toplice Bled, Belica Medana Kmetijski minister Ciril Smrkolj v preddvorski občini Kmalu ugodna posojila za kmetijstvo? Prihodnje leto naj bi v državnem proračunu precej denarja namenili za regresiranje obrestne mere, s čimer bi kmetijam omogočili najetje ugodnih posojil za nakup zemljišč, živine, strojev, opreme in za preusmeritev. Preddvor - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj (z njim pa je bil tudi direktor republiške uprave za pospeševanje kmetijstva Boris Jež) se je v petek zvečer v Preddvoru tn ure pogovarjal s kmetovalci iz preddvorske občine in tudi iz drugih krajev Gorenjske. Minister je med drugim povedal, da bo letos država za denarne podpore kmetijstvu in gozdarstvu namenila 11,2 milijarde tolarjev (4,5 milijarde tolarjev več kot lani), od tega 540 milijonov tolarjev tudi za podporo občinskim programom pospeševanja kmetijstva in 270 milijonov za preobrazbo kmetijsko gozdarskega zadružništva. V prihodnjem letu bodo od "gasilskih ukrepov" prešli predvsem na kompenzacijska plačila, veliko denarja pa naj bi namenili tudi za regresiranje obrestne mere pri posojilih. S I O muvJP* Z Vami vsak dan J^T™ od 05. do 09. ^SLOVNI VAL in od 15' do 21* ure m ih KRANJSKI ZIMSKOtPORTNI SEJEM * oddaja in nakupi rabljene opreme bogata in ugodna ponudba nove opreme * smučarske vozovnice s popusti NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD II« DO 16* NOVEMBRA m tem bi kmetijam omogočili, da bi prišle do ugodnih posojil. Pri posojilih za nakup kmetijske mehanizacije naj bi bila odplačilna doba šest do osem let, za nakup zemljišča in živine 10 do 15 let in za preusmeritev kmetije do 25 let. Za pridelovalce mleka in za mlekarne je bržkone zanimiva tudi izjava ministra, da bodo še letos poskušali uveljaviti sklep državnega zbora, po katerem naj bi odkupna cena mleka pokrivala vse stroške prireje, kot jih izračunava kmetijski inštitut. • C.Z., slika: T. Doki I *JJ!03DNAPRODAJAMRILNEGAOLIA na^?ane cene m brezplačen prevoz ^LILA: skladišče Medvode tel. :061/611-340, 611-341 ^^-^^B.S. Radovljica tel.:064/715-242 Gregorčičeva 10 4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229 ELEKTRONIK d.0.0. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE J 5 TtL/fAX:064/881 «910, 881 '484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ P05LOVMA IM PROMOCIJSKA DARILA KOLEDARJI, ROKOV/MIKI, OBESKI, SVIMCMIKI in še 5000 drugih daril KO IA IVO! DEN/Mt DOBITE VEČ! | V kranjski steni najboljša Američan in Francozinja - Od petka do nedelje zvečer so na umetni plezalni steni v dvorani na Zlatem polju tekmovali najboljši športni plezalci iz vsega sveta. Na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala sta največji pokal osvojila borbeni Američan Chris Sharma (na sliki) in simpatična Francozinja Liv Sansoz. Edina naša, ki ji je uspela uvrtitev v finale je bila Mojstrančanka Martina Čufar, ki je na koncu osvojila osmo mesto. Plezalce pa so navdušili tudi številni gledalci, ki so vse po vrsti nagradili z nesebičnim ploskanjem. • V.S., foto: G. Šinik STRAN 27 Slovesnost ob obletnici kamniškega zavoda Jutri ob 15. uri bo v Cankarjevem domu v Ljubljani osrednja slovesnost ob 50-lelnici Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Jutri dopoldne pa vabijo Še na dan odprtih vrat, ki se bo ob 9. uri začel s prikazom dela tega zavoda. PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Brazilija, dežela velikih nasprotij (4) Če najprej začnem z mojim delom, se mi zdi smiselno opisati podjetje, v katerem sem zaposlen. Ker sem študent gradbeništva, delam v gradbeni delovni organizaciji, ki ima okoli 300 zaposlenih. V mojem oddelku je zaposlenih 20 ljudi. Ukvarjajo se izključno z dimenzioniranjem betonskih konstrukcij. V Braziliji je 90 odstotkov vseh objektov iz betona. Gradnja je hitra in zaradi obilice izkušenj, enostavna. Vremenskih nevšečnosti skoraj ne poznajo, gradbena sezona traja skozi celo leto, edini problem je neznosna vročina, ki pa za tukajšnje ljudi tudi ne predstavlja resnejše ovire. Ko sem obiskal gradbišče, sem mislil, da me bo kap, kajti pri 40 stopinj C, betonu in gradbenih strojih ni prav prijetno. Na srečo smo se kmalu pobrali nazaj v pisarno. Ugotovil sem, da je celo osemurno buljenje v računalniški zaslon boljše, kot preveč vneto skakanje po gradbišču. Moja služba se začne ob 8.30 zjutraj. Imam srečo, saj je razdalja od mojega doma do stavbe, v kateri je moje podjetje le 3 km. Srečo zato, ker je zjutraj praktično nemogoče z avtomobilom ali avtobusom prevoziti 10 km v manj kot 2 urah. Dopoldansko delo traja do 12.30, potem pa gremo na kosilo v bližnjo restavracijo. Tukaj imajo svoje kuhinje le zelo velika podjetja (2000 zaposlenih in več) ali pa podjetja z zares veliko denarja, da si to lahko privoščijo. Ostala podjetja delavcem pomagajo tako, da jim za kosilo dajo posebne bone v vrednosti 5 do 6 USD. Za ta denar dobiš spodobno kosilo v samopostrežni restavraciji. Delo se nadaljuje ob 14.30 in traja do 19. ure. Uradni delovni čas je tudi tukaj 8 ur, ampak delavci (vsaj v mojem podjetju) delajo okoli 9 ur dnevno, včasih tudi več. Zanimivo je, da nimajo nobenih kartic ali kaj podobnega, kar bi potrjevalo njihov točen prihod na delo, pa so vseeno zelo natančni. Povečini so okoli osme zjutraj že vsi prisotni, spijejo kavo in delovni dan se začne. Nikoli pa ne delajo ob sobotah in nedeljah, kar tukaj ni nič tako nenavadnega. Plače so kar dobre, npr. tajnica zasluži približno 800 USD mesečno, računovodja 1200 USD. Dipl. ing. gr. z dvema letoma delovnih izkušenj 2000 USD, z desetimi leti delovnih izkušenj pa okoli 4000 USD. Plača je zelo odvisna od tekočega poslovanja in posameznega gradbenega podjetja. Za primerjavo naj povem, da 2000 USD ni tako zelo veliko denarja, saj morajo npr. za stanovanje z 80 m2 plačati 900 USD mesečne najemnine. Življenjski stroški so precej visoki, plačati je potrebno šolanje otrok in podobno. V Evropi radi pravijo, da je nogomet najvažnejša postranska stvar na svetu. To za Brazilijo ne drži povsem, saj je tukaj nogomet pač najvažnejša stvar (brez postranska). Prvi je nogomet, potem služba, otroci in ostale "manj pomembne" zadeve. Sodelavci so me povabili na tekmo drugoligaškega moštva Ponte Preta, ki se bori za vstop v prvo ligo. Ko smo prišli na staidon, je bilo tam že okoli 40.000 ljudi, končna številka je bila menda 50.000 (opozarjam, da je to druga liga) . Osnovno pravilo je, da je sodnik največja baraba, nasportno moštvo smrtni sovražnik, domače moštvo pa tako pomembno, da se Armstrong s svojim osvajanjem Meseca lahko skrije. Prvi polčas se je končal z izidom 2:0 za "naše". Drugi polčas je minil podobno, kot prvi, "naše" moštvo je prepričljivo zmagalo s 3:1. Uradno se je s tem tekma končala. Za navijače pa je to pomenilo začetek veselice, ki je trajala dolgo v noč. Naj živi nogomet! Primož Erznožnik »ISSMMGLAS P Saj skorajda ni res: do začetka novega 1998. leta sta le še dobra dva meseca! In Gorenjski glas bo zanesljivo prvi, ki Vam namesto Miklavža, Božička in dedka Mraza ponuja dobro stvar ČASOPIS. Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada, po izbiri, le obkrožiti jo je treba. Ob izpolnjeni naročilnici s podatki o novem naročniku izberite: ali trimesečno naročnino v letu 1998, ali Glasov izlet po izbiri, ali knjigo iz založbe Gorenjskega glasa. Kaj pa "božiček" za novega naročnika? Tudi je: Gorenjski glas brezplačno do konca leta. Torej tudi s prilogo "Letopis Gorenjska 1997/98" na 288 straneh. Novega naročnika sem pridobil(-a):, Moj naslov:.......................................................................................................... Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri/: - Glasov izlet po izbiri v letu 1998, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom - naročnino za......trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno - knjigo Pod Marijinim varstvom iz založbe Gorenjskega glasa Izjava za novega naročnika: NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:................... yj©JM(GLAS Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. Enakovredno velja, če je novi naročnik za več kot tričetrt leta prekinil naročniško razmerje. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico In o Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Prvi torek oz, petek po prejemu naročilnice bo novi naročnik le začel prejemati časopis. _IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Vladne stranke sprejele predlog varčevalnih ukrepov Država namerava prihraniti 74 milijard tolarjev Zaradi teh ukrepov proračunski primanjkljaj za prihodnje leto ne bo dosegel enega odstotka. Uved'1 pa naj bi nov davek: na bilančno vsoto bank. Ideja o davku na avtomobile dokončno opuščena. še ostrejši za Ljubljana, 11. novembra -Že nekaj časa se je govorilo o varčevalnih ukrepih, skupno naj bi jih bilo 31, vendar so bile razlike v pogledih na to problematiko med vladnimi strankami Liberalno demokracijo Slovenije, Slovensko ljudsko stranko in Demokratično stranko upokojencev (DIŠI S) tako velike, da so jih usklajevali do konca preteklega tedna in jih posredovali javnosti. Natančnejša pojasnila, tako so obljubili v vladi, lahko pričakujemo ta teden na časnikarskih konferencah. S predlaganimi ukrepi naj bi prihodnje leto prihranili 74 milijard tolarjev: proračunskih prihodkov naj bi bilo za 30 milijard več, odhodkov pa za dobrih 40 milijard manj. Z njimi rešujemo proračunsko katastrofo. Brez njih bi proračunski primanjkljaj dosegel 130 milijard ali 4,2 odstotka bruto domačega proizvoda, z njihovim sprejemom pa bo primanjkljaj 26 milijard tolarjev ali dobra polovica odstotka bruto" domačega proizvoda. To je tudi strokovno in mednarod- no sprejemljiv primanjkljaj. Najmanj bodo prizadeti upokojenci in najbolj premožnejši. Predlagani varčevalni ukrepi bodo terjali spremembo številnih zakonov, kar naj bi storil državni zbor po hitrem postopku. Povečali naj bi se nekateri davki in takse (ne-davčni prihodki), nov pa naj bi bil le en davek: davek na bilančno vsoto bank. Nekateri ukrepi zadevajo tudi državno upravo in zaposlovanje v njej. Predlagani ukrepi za varčevanje Spremenili naj bi zakon o davku od dobička pravnih oseb in tako pri naložbah zvišali olajšave s sedanjih 20 na 40 odstotkov v primerih, če je investitor za dividende namenil največ 25 odstotkov dobička. Uvedli naj bi nov davek: davek na bilančno vsoto bank. Pri naložbah iz državnega proračuna bo prihodnje leto zadržana letošnja raven, prednost pa naj bi imela gradnja avtocest in urejanje voda. Slovenske že- lezarne bo vlada prihodnje leto dokapitalizirala s tremi milijardami tolarjev, gospodarske subvencije in transfer-ji pa naj bi ostali na enaki ravni. Pri Slovenskih železnicah namerava vlada racionalizirati poslovanje. Sprejeti pa namerava tudi drugačen tržni red za pšenico. Večino subvencij za uvoz pšenice naj bi opustili. Pomembna sprememba bo predlagana v zakonu o davku na izplačane plače. Spodnja meja obdavčitve naj bi se dvignila za en razred, tako da davčene plače tolarjev bruto. Za mesec daljši porodniški dopust Precej predlaganih ukrepov posega na področje socialne politike. Tako naj bi v zakonu o delovnih razmerjih porodniški dopust podaljšali za en mesec, ustrezno spremenili sistem denarnega nadomestila porodnicam in odpravili otroški dodatek v najvišjem razredu. Sistem dohodnine bo državljane višjimi dohodki, prav tako P namerava vlada zaostriti ločila zakona o zaposli in zavarovanju za čas DreL. selnosti. Zaposlovanje W^ p osel ni h naj bi bl1 tako Pal učinkovitejše, prav . tudi nadzor nad uresnicev« Jutri odločitev o izredni seji Ljubljana, 11. novembra - Jutri bo kolegij predsednika državnega zbora odločal o usodi zahteve 16 poslancev Socialdemokratske stranke s prvopodpisanim Janezom Janšo in 8 poslancev Slovenskih krščanskih demokratov s prvopodpisanim Lojzetom Peterletom, da se v sredo, 19. novembra, skliče izredna seja državnega zbora. Podpisniki so napovedali, da bodo na osnovi 51. člena poslovnika Državnega zbora sami sklicali sejo, če tega ne bo storil predsednik državnega zbora. Na izredni seji naj bi po hitrem postopku sprejeli Resolucijo o protipravnem delovanju komu- nističnega totalitarnega režima in Zakon o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima. Predlagani zakon je tako imenovani "lustracijski zakon", ki naj bi najodgovornejšim funkcionarjem prejšnjega režima in sodelavcem raznih tajnih služb prepovedal javno delovanje. Lustracija pomeni v našem slovarju tujk "slovesno religiozno očiščevanje". Zahteva za sklic izredne seje se lahko razplete različno. Zakon je politično zelo pomemben, na dnevni red pa prihaja pred volitvami predsednika države m državnih svetnikov. em njihovih obveznosti. "•eacijski dodatek | upokojence bo ostal. Nar«*" čal bo skladno z rastjo Življenjskih potrebščin, njihoj} rast pa naj bi bila okio& » vignua za ( i odstotkov letno. Osnova1* bi bile neob- PIači]o prispevka za sociain0 pod 130 000 yarn°st bo širša, višji, s sedaj' Jih 25 na 38 odstotkov, p* « »« bili davki na dolole*' prejemke (honorarji in f dobno). Vladna koalic'J namerava z\'\lat\ prome"" davek na tobak in Mjl derivate (neosvinčen bencin sodne, prenočitvene in % ravne takse in pobrati ve* denarja pri dobičku jav"1" Podjetij, bank in sklad? Država naj bi tudi več iz'"" od prodaje državnega pt^ ženja. Prepoved zaposlovanj* v državni uprnvi Vladne stranke so se &°f vorili, da v državni upra** bo nadomestnih in novih 1 poslitev. Pogoji za nap/«" vanje bodo ostrejši, omej''.1 " naj bi tudi višino odpravn'J državnih organih, javnih zay dih, državnih agencijah, dih, javnih podjetji ^ bankah, ki so last države., začetku prihodnjega W*Z bi bilo konec z benefi^" delovno dobo v državni UP' vseh prej , oflienrV organih in agencijah P8^^ cio nar j i in direktorji j^je* dobivali regresa. • Senčna stran zgodbe o gospodarskem uspehu Pred sodniki samo Sandi Grubelič Gospodarski uspeh novonastajajoče slovenske države je povezan tudi s postopnim pr0Pj velikih družbenih podjetij, v katerem je bilo veliko sumljivega. Osemnajst takih zgod opisal svobodni novinar Stanislav Kovač, prej novinar Mladine. Ljubljana, 11. novembra - V knjigi z naslovom Zamolčane zgodbe slovenske tranzicije (izdala jo je Mladinska knjiga) je Stanislav Kovač opisal 18 primerov: Ljubljanska banka, Sistem Hvpoco, Cardo, Dadas, Podjetnica leta 1992, Sandi Grubelič, Hit, Litostroj, Metalka Commerce, Ona-On, Optimizem, Stanovanjski sklad, Minister Janez Širše, Slovin, Smelt, Tam in Tamov javni dolg, Videm Krško in Primex. Med vsemi temi primeri, povezanimi s spornim lastninjenjem, odlivom kapitala v tujino, raznimi finančnimi malverzacijami, razsipniško porabo proračunskega denarja in nastajanjem javnega dolga, je bil sodno končan le en primer: primer Sandija Grubeliča, ki je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja v škodo 4806 najemnikov avtomobilov. Višje sodišče je potrdilo kazen sedem let zapora in izgon iz države za pet let. Od decembra lani dalje prestaja Grubelič kazen v Dobu pri Mirni. Med vsemi drugimi primeri, ki so obtičali v različnih fazah obravnave, pa so bile vložene le tri obtožnice: v primeru Hita urednik Aleksander Zorn, avtontfra^ in Vidma. Vsi ostali protagonisti nečednih povedal, da so vse stvari arSum5xno m zgodb so jo (za zdaj) odnesli zelo poceni, da je pisanje strokovno in ne P . nja I Koliko teh zgodb bo dočakalo konec, je »s—*«— --—« ' odvisno zlasti od delovanja pravne države. Primeri, kot je zapisal avtor, bodo zastarani, preden bodo sodišča ugotovila, ali so sploh krivi. To je knjiga o lastninski revoluciji slovenskega kapitala, je dejal njegovem je bilo prav tega P^gJJ^j raznih aferah preveč), in da ne ta tožbe, ker držijo stvari 100-odstotno-j pa je bilo, ko je o teh stvaren v ^ | Mladini. Zaradi groženj se je mor*fc dni izseliti iz Ljubljane. • J.Kosnj Ble^u Avtocesta po letu 2000 Kranj, 11. novembra - Minister za varstvo okolja dr. Pavel Gantar se je sešel z gorenjskimi občinskimi svetniki LDS in vodstvi stranke na ^.orenLjanja Minister je govoril o predvidenih spremembah zakonov s področja UjZyirov prostora, stanovanjske gradnje in varstva okolja. Prihodnje leto bo zaščita ^ o£j pitne vode, vodovodov, kanalizacij in urejevanje režima na bregovih jezer -ganje prednosti vlade pri naložbah. Napovedal je nov stanovanjski zakon ter zrna■ l^e števila dovoljenj za posege v prostor ter ostrejši nadzor. Dograditev g° ^ t,o avtoceste naj bi prišla na vrsto po letu 2000. Tehnično in finančno ta . f, rajen* zahteven in bo gradnja lahko potekala sorazmerno hitro. Še prej mora biti g kritična cestna povezava med Ljubljano in Mariborom. mmm^mm glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Urednifta politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Va')a*e''p3tinka S^fli Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavčič. Jože KoSnjek, Lea Mencinger, UrSa Peternel, Stojan::e. Marj«la ji Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl - Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi, UroS Spehar (štipendist, dežurni novinar) / Uklon J Fotografija: Gorazd Sinik, Tina Doki I Priprava u tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredniilvo, nar» Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefa: 054/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtom3«' j** ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % P°Pusta- J nrodajo °a DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SlT (10 HRK ar^<^ Tretji planinski forum - Preventiva Gora ni nora, le nanjo se odpravljamo preveč noro Na v gore je višja oblika standarda. Če je temu res tako, potem je Slovenija, ki ima kar tri četrtine hribovite površine, pravo °gastvo. Da bi ga Slovenci ob številnih drugih pohodnikih, ki prihajajo k nam iz različnih dežel na tovrstni letni oddih, resnično uživali, bi morali ponoviti šestdeseta leta, ko smo vedeli, kaj so gore in smo znali hoditi nanje. finsko društvo Kranj je jJuPaj 2 vodstvom Planinske J*e Slovenije danes teden "Pravilo v Kranju že tretji PJJntki forum na temo J^entiva. Predsednika ^ustva Franca Ekarja je za ♦Ov k. j- na leto, Julijske HohV-, loveniJi pa milijon ffnikov. Korak in spotik v prazno Težko bi danes govorili, da v Sloveniji nimamo dobrih in ^°lo^iČnost zat0 Postaja že skrbno označenih planinskih M ltI problem, drugi, še Poti- Celo več. Tri četrtine VnP0rnemben problem, je Slovenije leži nad 600 metri !!' • slednja po oceni nadmorske višine, imamo do-ŠloVeednika Planinske zveze Dro nadelane poti, vendar, i taj.niJe Andreja Brvarja še kot pravijo planinci, tisti, ki 1 p 0 Pereča, vendar pa se so to postali v šestdesetih *• Plan;80tovo še stopnjeva- "istvo ima danes šte-učinke. Za Vilne „ ^rsikP0z"ivne onCu"78a Je edini šport ob ' bil to " - • bi ?a. u.kinili' ^ tedna. 6 lem v pravi socialni pro-Vovii- So.Sednji Avstriji so Sfev a Je ena tretjina W do A£rah zaradi infarkta n'nstVo 1° >' Vendar pa pla-P°U-^ »love C. Zapi«* Občinski svet Železniki Ponovno o taksah za odpadke Železniki, 10. novembra • V sredo se bo v Železnikih sestal občinski svet na 25. redni seji in po izredni seji namenjeni volitvam v državni svet tokrat obravnaval vrsto pomembnih sprotnih občinskih zadev. Ker se na predzadnji redni seji niso mogli dogovoriti, kakšna naj bo taksa za obremenjevanje okolja z odpadki za obrtnike in podjetnike, je župan pripravil nov predlog, ki razlikuje višino takse glede na vrsto dejavnosti, taksa pa naj bi bila odvisna tudi od števila zaposlenih. Določili naj bi tudi sorazmerni delež komunalnega prispevka za graditelje (sorazmerni delež stroškov opremljanja stavbnega zemljišča, v drugi obravnavi pa naj bi sprejeli predlog odloka o pokopališkem redu v občini ter predlog odloka o koncesiji za lokalno javno gospodarsko službo pregledovanja, nadziranja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Na dnevnem redu je tudi točka o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin plana občine Železniki, vendar obljubljenega gradiva o tem še ni. Kot je stalna praksa na občinskem svetu v Železnikih, pa bodo svetniki pregledali delo odbora za družbene dejavnosti ter obravnavali sklepe, ki so v njihovi pristojnosti, na dnevnem redu pa je tudi poročilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je v tej občini zelo aktiven. • Š. Z. Cerkev bo omogočila širitev pokopali^. Naklo, 11. novembra - Po skupnem sestanku pre^ t nikov ljubljanske škofije, nakelske občine in kraj^ skupnosti Duplje prejšnji teden se vendarle s. razrešitev dolgotrajnega problema s pomanjkanjem p a tora za dupljansko pokopališče. Število tamkaj\ L\o, prebivalstva se je namreč v preteklosti PreceLP°0 $o 51 obseg grobov pa je že dolgo nespremenjen, Z-3* jstv11 prizadevali za razširitev pokopališča tako V v krajevne skupnosti kot nove nakelske občine. * gfljš pesnih dogovorih z domačini za zamenjavo ali . p potrebnih zemljišč se je župan Ivan Stular za ja-razrešitev težav tudi pri cerkvenih oblasteh. Na ^nanil' danskem srečanju so s težavami Dupljancev s nadškofa Rodeta, ki je za dogovore z nakelsko ^oS6g|i pooblastil predstavnike škofije. Tako so ta I7iese^zgiriteV načelno soglasje, da bo cerkev omogočila ra eij|ceijj pokopališča na okrog 700 kvadratnih metr%,>,teV \-zemljišču. Po uradni cenitvi zemljišča bodo odJ.°bijan$ odprodaji oziroma nakupu zemlje sprejeli v 1J 0prayi" škofiji in občinskem svetu občine Naklo. To naj o\ g£jtvij° še letos, prihodnje leto pa bi že lahko začeli s pokopališča v Spodnjih Dupljah. • S. Saje V tržiških vrtcih zaman opozarjajo na perečo denarno stisko Neplačani računi se kopičijo, rešitev pa še ni |Pb septembrskemu povišanju cen so stroški v VVZ Tržič večji od prilivov 5 °J>Jo se tretje blokade računa. li^L?' novembra - Le strpnosti staršem zniža plačilni razred in kot ustanoviteljica zavoda sama krije razli- denarja. Iulj c.ev zavoda gre pripisati mirno lee na ne*zP'ačani del regresa, |UvnH° P8 visi v zraku tožba proti G Jn 0D*in' kot ustanovitelju, je ^obj- 8la ravnate,Jica Erna Anderle. tem uradu za družbene dejav-ipravljajo analizo razmer v tem varstvu, pred obravnavo gra- I na občinskem svetu pa ne želijo V( ar »javljati. i kx tvo Vzgojno varstvenega zavoda je prvič opozorilo na težave s , j^ciranjem že na izredni seji občins-Prin SVeta začetek oktobra. Takrat je ob [ Pombah na osnutek letošnjega pro-o£a izrazil° bojazen, da bo za osko varstvo letos namenjeno celo Pror* manJ denaria kot lani. Ker računa niso spreieli, je financiranje ^Jeno na lanske dvanajstine. sitin 0SedanJih nakazil je razvidno, da ^.Poprečno dobivali vsak mesec van? 00 tisočakov manj od načrto-BaK \Sote- Tako se je v osmih mesecih Ch za okr°g 5'7 milijona SIT j| JJ-O razmerah smo sproti seznan-U. Obcinsko vodstvo, kateremu smo že proUarJa letos predlagali povečanje cen g0Jramov. V primerjavi z drugimi f^ji^kirni vrtci smo namreč imeli v občiU naJnižJe cene. S 1. septembrom je ma odobrila povišanje cen, vendar dot kaŠin zantev- Za otroke od enega mJ- !et starosti smo predlagali ceno cen J0Prek 47 tisočakov, odobrili pa so let 11 m tolarjev; za otroke od 3 do 7 Pa i 1 Predlog prek 38 tisočakov, velja »tesT-i 53,680 tolarjev. Tako bo v štirih Sj-j; ClM nastalo za več kot 9 milijonov Tr2jxprimanjkljaja. Strinjam se, da v Sled ne moremo imeti najvišjih cen va eTna Plačilno sposobnost prebivalstva občina ima možnost, ' da ko v cenah programov. Oktobra smo s problemi pri financiranju najprej seznanili občinski svet, zatem pa še razširjeni svet staršev. Povsod so se strinjali, da bi občina morala zagotoviti nemoteno delo v vrtcih," je predstavila jedro težav Erna Anderle, ravnateljica VVZ Tržič. Delavci napovedujejo tožbo Pomanjkanje denarja je onemogočilo izplačilo celotnega regresa za letni dopust. Tako 34 od skupno 70 zaposlenih še pričakuje drugi del regresa. Gre za okrog 900 tisočakov s prisprevki vred, katerih pa VVZ ne more zagotoviti. Zato je sindikat naslovil na vodstvo zavoda in tržiškega župana zahtevo za Eoravnavo obveznosti do delavcev, sicer o prisiljen ukrepati po pravni poti. "Na več sestankih smo uspeli prepričati delavce, naj bodo še naprej strpni in opravljajo svoje delo. Tako otroci ne čutijo nastalih težav, žal pa se veliko več ukvarjamo z njihovim reševanjem kot s stroko. Doslej smo že dva meseca doživeli blokado žiro računa, verjetno pa jo bomo še tretjič. Najbolj nas je skrbelo, ker zato ni bilo moč poravnati niti računov za zavarovanje otrok. Neplačani so ostali tudi računi za živila, čistila, elektriko in druge stroške, kar se prej ni dogajalo. Samo prejšnji mesec smo izgubili dodatno okrog 50 tisočakov zaradi obresti. Ob takih razmerah ni moč niti pomisliti na nujna vzdrževalna dela. Po prenovi kličejo prostori v vrtcu Deteljica, še bolj pa je zastarel vrtec Grad. Tam bi nujno morali zamenjati vsaj okna v kuhinji, kjer pripravljajo hrano za vse, vrtce," je naštela najbolj pereče probleme ravnateljica. Razmere zaenkrat še preučujejo V dveh tržiških vrtcih, vrtcu v Bistrici in vrtcu v Križah, oddelkih v Lomu in Podljubelju ter varstveni družini je trenutno v varstvu okrog 490 otrok. Zanje skrbi v 26 oddelkih 26 vzgojiteljic in 21 pomočnic. Glede na veljavne normative bi lahko imeli vsaj še štiri pomočnice vzgojiteljic več. Tako zavračajo očitke občinske uprave o preveč zaposlenih, ne strnjajo pa se tudi z njihovimi trditvami o premajhni popoln-jenosti oddelkov. Menijo namreč, da normativi ne upoštevajo različnih prostorskih razmer v vrtcih. Ocenjujejo tudi, da se občina premalo zaveda obveznosti, ki jih je sprejela lani z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda VVZ Tržič. Občinski svetniki so že začetek prejšnjega meseca priporočili, naj se o reševanju težav pogovorijo na sestanku s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport. Do tega srečanja še ni prišlo, vodstvo VVZ Tržič pa ima vsaj več stikov po telefonu z vodjo občinskega urada za družbene dejavnosti. Kot je povedala Vesna Paljk, njihov urad pripravlja analizo razmer v otroškem varstvu, saj želijo z njo spremeniti sedanje stanje. Pred obravnavo gradiva na občinskem svetu ta mesec ne morejo povedati nič konkretnega, ker ne bi radi spolitizirali strokovnih stvari. Predlagali bodo določene rešitve, o njih pa se bodo odločali člani občinskega sveta. Če bo seja zadnji teden novembra, bodo v Tržiču na enem kraju proslavljali 10. obletnico dela v vrtcu Palček, na drugem kotfcu pa bodo pretresali letošnje probleme v otroškem varstvu. Stojan Saje amesto novembra bo otvoritev šele februarja Novo fakulteto za organizacijske vede že ogrevajo nt0Jega studijskega leta študentje kranjske fakultete za organizacijske vede niso začeli v p I! sfavbi, kot je bilo obljubljeno ob začetku gradnje. Selitev bo med semestralnimi K c«nicami, ki so med 23. januarjem in 16. februarjem. CS novembra - Tudi - datum predvi- J»ovL°Ktvoritve' Petek> 14-klal«-. r» se ie namre* 43■ saJ nova stavba ODrJ .*e še ni dokončno ,0&e t?"8, Vrednost na" _ .*» ki so jo ob začetku Je ocenili na 709 mili- "M m-?..arJev» Je narasla na $ofjnm,,,jonov, ob tem pa šolstv c?rJa» Ministrstvo za trstvl0 m šport ter Minis-gijo H*8 2nan»st in tehnolo-«lopn,„0|8uJeta §e znatni del dal 'Rov "J^"* /nami jJ0:0rJenega denarja. a ,sta nam te dni povedan kranjske fakul- se je zaradi nesprejetja letošnjega državnega proračuna porušila. Gradnja, ki je že od vsega začetka prehitevala dotok tega denarja (vrzeli so sproti "mašili" s kreditiranjem), je tik pred koncem zastala, zato obljubljene selitve na začetku študijskega leta ni moglo biti. Ministrstvo za znanost in tehnologijo dolguje manjši delež sredstev, medtem ko naj bi šolsko ministrstvo po dogovoru ob začetku gradnje tej namenilo več kot 450 milijonov. Ker se je investicija vmes podražila, bo sedaj treba več denarja. In kaj je podražilo gradnjo: med drugim gradnja dodatnih kletnih prostorov, ki so jih pridobili pri urejanju temeljev zaradi zahtevnih geoloških pogojev, pa seve- študijskega programa, saj so morali denimo ponovno podaljšati pogodbe za prostore, v katerih so prisiljeni gostovati do otvoritve. Stavba je sedaj v zaključni fazi gradnje, vendar še brez notranje opreme in avdiovi-zualne tehnike. Ta čas pa jo že ogrevajo, pravi mag. Janez Frelih z Domplana. Dekan fakultete prof. dr. Jože Florjančič preselitev napoveduje za čas zimskih počitnic, otvoritev pa za 6. februar, tik pred slovenskim kulturnim praznikom. Kranj je namreč tako Prešernovo kot univerzitetno mesto, zato bo praznik z novo stavbo visokošolske ustanove primerno počasščen. Oba sogovornika tudi menita, naj bo stavba v resnicvi namenjena fakultetni dejavnosti in ne morebiti kakšni drugi, ki bi jo nekateri radi skozi stranka vrata pripeljati vanjo. D.Z.Žlebir "i tnae 1i* Joze Florjančič da tudi dražja oprema, za W ^S« Janez Frelih, direk- čenši s telefonsko napeljavo. ga °!?Plana (projektanta Zaradi kasnejše Četkn Jekta)> Je bila v je bilo spočetka selitve, kot • etku JV'"'ia/> Jc 0113 v je ono spočetka predvideno, dinamju gradnje domenjena ima fakulte s^s^J^ financiranja, ki pa nevščenosti fakulteta sedaj vrsto pri izvajanju Pod streho bo pet novih učilnic Cerklje, 11. novembra - Po oktobrskih počitnicah cerkljanski šolarji še vedno niso dobili petih novih učilnic, ki jih gradijo na podstrehi in s katerimi naj bi v Cerkljah naposled odpravili dvoizmenski pouk. Nekaj razredov je še vedno v dveh izmenah, dva pa gostujeta v župnišču. S petimi novimi učilnicami pod streho in dvema kabinetoma bo šola pridobila novih 600 kvadratnih metrov površine, kar bo občino veljalo okoli 40 milijonov tolarjev. Vse kaže, da bodo dela, ki jih v glavnem izvajajo domači izvajalci, končana do konca leta. Po županovem zagotovilu bodo učenci nove učilnice lahko zasedli po božično-novoletnih počitnicah. D.Ž. Spomnila se nas je soproga preknika republike Slovenije Prijazno pismo gospe Štefke Kučan, ki je bila častna pokroviteljica Triglavske humanitarne akcije. Te dni smo v uredništvo dobili tole prisrčno pisemce: "Spoštovani Tina Doki, Marjana Ahačič in Marko Valjavec; vesela sem, da sem vas srečala in pobliže spoznala in vaš Gorenjski glas. Hvala vam za fotografije, lep spomin na srečanje in na svečanost ob 50-letnici plodnega dela, zapisov življenja ljudi skozi čase, upanja, premagovanja težav in krepitve ustvarjalnosti in človečnosti. Bodite vsi prisrčno pozdravljeni in tudi vaša rubrika "DOBROTA NI SIROTA". Vse dobro vam voščim. Štefka Kučan" S soprogo predsednika Slovenije in predsedniškega kandidata gospo Štefko Kučan smo bili skupaj ob praznovanju 50-letnice Gorenjskega glasa, nazadnje pa ob zaključku dobrodelne akcije za družino Vari iz Kamne Gorice. Je namreč tudi pokroviteljica humanitarnih Triglavskih akcij, izbrala je eno od slik letošnje tradicionalne likovne kolonije na Pokljuki, ki so jo prireditelji Triglavskih akcij namenili v dobrodelne namene, in sodelovala pri izročitvi izkupička iz te akcije omenjeni družini. V Gorenjskem glasu smo ji za sodelovanje iskreno hvaležni in upamo, da se bomo še srečevali ob podobnih priložnostih. Na sliki* spomin na obisk pri Varlovih. • D.Ž. Da bodo Bevkovi lažje obnovili domačijo Počasi se nabira denar za obnovo pogorišča pri Bevkovih v Davči. Doslej so darovalci na račun Rdečega križa v Škojji Loki nakazali 188 tisoč tolarjev. Tokrat so prispevali: Franc Stanonik, Zgornje Bitnje (10.000), Tanja Jelene, Kranj (3.000), Franci Grkman, Kokra (5.000), SDS, občinski odbor Škof-ja Loka (15.000), Neža Pozarič, Ljubljana (2.000), N.N. iz Zirov (2.000), Dora Jane, Radovljica (5.000), Ivan Ki-kelj, Zgornje Gorje (10.000). Dosedanjim darovalcem se za prispevke, ki bodo Bevkovim pomagali pri nakupu novih kmetijskih strojev, lepo zahvlajujemo. Za vse tiste, ki bi še želeli prispevati, pa objabljamo številko žiro računa, kamor še lahko nakazujejo denar: 51510-678-80807 (za Dav-čo). • D.Ž. Za lekarno bi potrebovali pet tisoč prebivalcev Preddvor, 11. novembra - Se dobro, da imajo v občini Preddvor zdravstveno postajo že od prej, sicer bi težko zadostili zahtevam zdravstvene zavarovalnice. Za zdravnika bi namreč po besedah župana Mirana Zadnikarja potrebovali kar 7000 prebivalcev, imajo pa jih skoraj polovico manj. Ta misel se je utrnila ob aktualnem dejstvu, da bi v občini Preddvor želeli odpreti še lekarno, vendar po številu prebivalcev nikakor ne morejo zadostiti zahtevanim merilom. Normativ je namreč 5000 prebivalcev, v tem primeru je lekarna upravičena. Vsa dokazovanja, da gre za turistične kraje, da je v občini dom starostnikov (ki so dokazano veliki porabniki zdravil), da jim je pripravljena sosednja občina "prepustiti" prebivalce iz vasi Olševek in Hotemaže, niso zalegla. Če bi jim tudi občina Kranj na podoben način pripisala del prebivalstva (iz vasi pod gorami proti Trsteniku), bi se lahko še bolj približali magični številki 5000. Takšno kupčevanje z "dušami" zaradi togih predpisov ni prav nič prijetno, toda če hočejo izboljšati zdravstveno ponudbo v teh krajih, pač nimajo druge izbire. Ob dolgoletnem obstoju zdravstvene postaje v Preddvoru pa bi bilo vendarle logično, da ima kraj tudi lekarno. • D.Ž. unicef SLOVENSKI ODBOR ZA UNICEF Hvala za -postani nasmeh OTROCI IZ VSEGA SVETA SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA NAKUP UNICEFOVIH VOŠČILNIC Vabimo vets, da se pridružite številnim prijateljem UNI-CEF-a v Sloveniji in. naročite zanimive in kvalitetne izdelke za poslovna darila in obdaritev otrok. Katalog in izdelke lahko naročite na: Slovenski odbor za Unicef, Linhartova 13, 1000 Ljubljana Tel.: 061 131 43 40 39 biro Lkzpk PROJEKTIRANJE - NADZOR - INŽENIRING - OBLIKOVANJE FRANC BIZJAK s.p, ZG. BELA 44, PREDDVOR; tel.,fax (064) 451-212 KERŽflN AVTOSERVIS FRANC KERZAN, s.p. Goričica 3, 4205 Preddvor tel.: 064 451 043 tel., fax: 064 451 359 mobitel: 0609 635 043 V KLEPARSTV09LICARSTV0 V M E H A N I K A • VLEKA ZAKLJUČNA GRADBENA DELA FRANC HUDELJA BELSKA 23* 4205 PREDDVOR TEL7FAX: 064/451-741 M SLIK0PLESKARSTV0 M TALNE OBLOGE M PARKET LAMINAT »TERMIČNE FASADE »SPUŠČENI STROPI »KNAVF SISTEM ORODJARSTVO Osterman Ivo, s.p. Olševek 65, 4205 PREDDVOR tel./fax: 064/431-478 Izdelovanje, popravilo in konstruiranje orodij, izdelovanje predmetov kovinske galanterije, potopna erozija, brušenje avtomobilskih glav. Zg. Duplje 95, 4203 Zg. Duplje, tel: 064/474 202 Trgovina VENCELJ Belska 15, Preddvor, tel: 064/454 052 Nada OMAN, s.p. MCGAMIK Belska cesta 7, PREDDVOR telefon: 451-277, 0609 631-502, 041 631-502 - svetovanje, inženiring in postavitev vseh vrst peči in kaminov - ugodni potrošniški krediti do 5 let od T+3% dalje Vabljeni v Inštitut Gradbenega centra v Ljubljani, kjer razstavljamo v dneh od 22.11. do 28.11.1997. Če hočemo razvoj, moramo biti med seboj bolj povezani Preddvor zadnja leta poznamo in o njem pišemo zlasti kot o občini. Sedanje središče občine z vasi" Mače, Nova vas, Potoče, Hrib, Možjanca, Breg in jftipaliče, ki skupaj štejejo okoli 1700 prebivalce^ blizu 700 gospodinjstvih, pa že vrsto let živi svoje pestro, s turizmom zaznamovano življenje. Preddvor bi se moral v prihodnje v večji meri razvijati v smeri turizma, je bilo slišati med vaščani, ki so se udeležili pogovora za naš časopis v eni novejših preddvorskih gostiln, pri Seljaku. Zavedajo se tudi, da je treba za kaj takega najprej urediti osnovne pogoje, kakršne so cesta, kanalizacija, okolica jezera, vaška središča... Volja obstaja, zlasti odkar je Preddvor občina, kako uspešni pa sta na poti k temu cilju krajevna skupnost in občina skupaj, smo slišali tudi na sobotnem srečanju. Na Francariji so zasvetile luči Domačini so veseli napredka, ki ga opažajo zadnjih nekaj let. Bojan Lavrinšek, sedanji predsednik krajevne skupnosti Preddvor, omenja več velikih naložb, ki bi jih brez načrtovanja in financiranja občine zagotovo ne zmogli: urejeno je središče Preddvora, obnovljena Šolska ulica, rekonstruirana cesta od Jelove proti središču Preddvora s pločnikom... Krajevna skupnost je zadolžena zlasti za vzdrževanje objektov in naprav, skrbi pa tudi za javno razsvetljavo. Letos so prve luči zasvetile tudi v tri desetletja starem naselju Francarija. Bojan Lavrinšek pravi, da so krajani izkoristili priložnost, ko je občina napeljevala kable za kabelsko TV in v isti sapi prišli tudi do dolgo zaželene javne razsvetljave. Ne le Preddvor, tudi bližnje vasi so v zadnjih letih pridobile, letos denimo Mače, kjer so asfaltirali dva preostala makadamska odseka. Vaščani so sami financirali ustroj, s sredstvi KS pa so položili asfalt. Olepšav in popravil so bile letos deležne tudi mrliške vežice, ki so s pokopališčem vred v lasti Preddvora in Bele. Pohvalno se je o sodelovanju krajevne skupnosti z občino izrazil tudi Peter Sodnik, podpredsednik KS, češ da Župan Zadnikar z enim očesom bedi tudi nad gospodarjenjem KS. V vasi imajo tudi dom krajanov, odprt za vse domačine. V njem odmeva glasba, ko tam vadijo in nastopajo domači folkloristi, dramska skupina tam snuje svoje komedije (vsako leto eno), v domu pa je tudi mesto številnim sestankom, pripravljeni pa so nuditi tudi prostor raznim tečajem, ki si jih želijo ljudje. CRPOV brez gostincev in gospodarjev kmetij V domu krajanov se že leto dni sestajajo tudi ljudje, ki v okviru projekta CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) snujejo načrte za prihodnost domačega kraja. V projekt je zajeto območje Preddvora z naselji Nova vas, Mače, Hrib in Breg, saj imajo ravno ti kraji največ kulturnozgodovinskega bogastva in možnosti za razvoj turizma. V letu dni srečanj in sestankov delovnih komisij so domačini posredovali vrsto pobud, kako si predstavljajo razvoj svojega kraja. Izvajalec projekta je Projektivno podjetje iz Kranja, Preddvorčani pa največ zaslug, da so ga dobili v svoj kraj, pripisujejo sedaj že pokojnemu Teodoru Belcu, ki so ga na Preddvor vezale družinske vezi. Občinski tajnik Marko Bohinec med pobudami navaja zlasti potrebo po ureditvi kanalizacije za vsa naselja, ureditev sprehajalnih poti, obnovo jezera, razvoj kulturno-zgodovinskih značilnosti in pospeševanje kmečkega turizma. S temi projekti je moč kandidirati za nepovratna državna sredstva ali ugodne kredite. S šestimi so se že prijavili na razpise, na dva med njimi že lahko kmalu računajo. Peter Sodnik, eden rednih obiskovalcev na srečanjih v okviru projekta CRPOV, pa dodaja, da od tega veliko pričakujejo: razvoj turizma, zaposlitev in dohodek. Žal med slušatelji teh seminarjev manjka ravno ljudi, ki bi lahko v večji meri vplivali na tovrstni razvoj, denimo gostilničarji in gospodarji kmetij. Hiše in vrtovi kot "pušeljc" Mnogi, ki Preddvoru želijo lepšo turistično prihodnost, pa so združeni v tamkajšnje turistično društvo, kjer si kot prostovoljci prizadevajo, da bi bil njihov kraj lep za domačine in obiskovalce. Stane Arh in Tončka Kociper sta nanizala nekaj društvenih V soboto se je ekipa Gorenjskega glasa mudila v gostilni Seljak v Preddvoru. Obisk Je bil kar množičen, med navzoče smo razdelili 30 Glasovih čepic. Vsaka od njih ima odtisnjeno številko, kupončke z njimi pa smo včeraj pomešali in med njimi izrebali štiri, ki dobijo privlačne nagrade. Obiskovalca, ki imata na kapi številki 020843 in 020832, sta bila izžrebana za enega od številnih Glasovih izletov (lahko si izbereta enega do konca tega leta ali za prihodnje leto), številki 020829 in 020839 pa prinašata dve Gtasoci reklamni majici. Dobro si oglejte Glasove čepice in če ste na njih našli katero od izžrebanih številk, to sporočite na naše uredništvo (telefon 223-111) najkasneje do petka, 14. novembra. Pozneje kuponov ne boste mogli več uveljaviti. L Anica Celar-Gorza Tončka Kociper Peter Sodnik Stane Arh Slavko Prezelj radi Bojan La vrin&k "Zadnjih pet let je Preddvor z okolico res veselje pogledati, kar je tudi zasluga vsakoletnega ocenjevanja hiš in vrtov v teh krajih/* pravi TONČKA KOCIPER, predsednica ocenjevalne komisije pri Turističnem društvu Preddvor. " V začetku decembra bomo spet delili nagrade tistim, ki si to najbolj zaslužijo. V Preddvoru je lepo, pogrešam pa povezanost med ljudmi, s Čimer bi lažje kaj dosegli ali izboljšali. Tako pa živimo le bolj vsak zase." s* hodijo, redno p* krajevnem domu srečuj tudi ljubiteljice ročnih dei- Preddvorčani imajo ekološko zavest Na sobotnem srečanju sirt° domačini vred prisluhnil^, nu občine Preddvor M"m Zadnikarju, ki je spreg°v° š načrtih, ki so jih za ta mJJ j{ uresničili in o onih, VJ£g2 bodo: urejanju jezera u ^ (zadnje neurje je pokaza sifonski jez deluje), kanal«g (del te so hkrati z ured" ceste skozi Preddvor že podili), ureditvenem načrtu . ddvora (posebno mesto v j jfl naj bi imela grad D tamkajšnji park), flfljJSg* biomaso (v pol leta D ^ dejavnosti, od izdaje ponatisa ali bodo načrti dobih .^j-atii prospekta do izdelave novih podporo), novi športni fu turističnih spominkov. Tradi- ob šoli, cesti proti, ) ^ cionalno prirejajo tudi pohode Črnava, ki se bo xl &pre-na Jakoba (prihodnje leto bo naselja Hrib in še čern"sv6ta že deseti), za naslednike pa je dsednika občinskega poskrbljeno v turističnem Florijana Bulovca, k} J p-podmladku v osnovni šoli direktor javnega podjf JI jjoj Matija Valiavec, ki ga poslej munala Kranj, pa so d°,aVijali vodi Maja Senk. spraševali in nanj nas . a. Maj« Komedija navdušuje V Preddvoru je doma folklora (vodijo Marinka Lombar), v kulturnem društvu pa že od leta 1983 deluje tudi dramska skupina. Letos bo pripravila že petnajsto predstavo, pravi režiser Slavko Prezelj, ki z 20 igralci (skupina šteje 30 članov) premiero komedije "Vse za tebe, sosed moj", pripravlja za 29. november. Pokrovitelj bo občina Preddvor. Občina pa finančno podpira tudi ženski pevski zbor, ki deluje pri preddvorskem Društvu upokojencev. Predsednici društva Anici Celar • Gor/a nihče ne bi prisodil, da predseduje starejši generaciji, pa je vendar tako. Društvo šteje okoli 700 članov, manj kot desetina pa jih aktivno dela. Na izlete pa vendarle doi< nasi kritične pripombe gledetg zn3 Pnlee vrši*,,* nja odpadkov. Poleg ^fcfip nih problemov z eW . ^ področja pa smo gJSdvM membno novost: v n že iščejo lokacijo imenovane "zbirne kjer bi redno ločeno Kjer ui rcuuu 'uv- ji/nV. različne vrste odpau*, D.Z.Žlebir, foto: Tina V<>» restavracija tel.: 064/451 398 ŠIVILJSTVO KLAKOČAR šiviljstvo tel.: 064/451 316 trgovina s tekstilom tel.: 064/451 757 Gorenjski glas na Laz^ Ekipa Gorenjskega g}*' sa se bo ta konec ted«9 mudila v blejski obtv* natančneje na Lazah " kmetiji Pri Krničarju *" Zgornjih Lazah 20 bom0 v soboto med 9. in U ufU prisluhnili krajanom Spodnjih in z ZgoMF Laz in potlej o njihove1;, delu in življenju pripraT0 zapis za torkovo števil časopisa. Pa ne le to! Vj> ki bodo prinesli s saO? naslovljeni izvod v**"/ številke Gorenjskega g'f sa, bodo prejeli mapcv' prav vsi pa čepico oštevilčenimi kupone*' izmed katerih bomo *fr neje izžrebali dobffl"* lepih nagrad A VOLITVE'97 VOLITVE'97 VOLITVE'97 Kdo so predsedniški kandidati Ekonomisti/ pravniki kemiki zdravniki in režiserji Kranj, 11. novembra - Za (košnjo predsedniško tekmo Je zanimivo tudi to, da imajo ?si kandidati visokošolskom ^obrazbo in da jih je večina že nekaj časa tako ali drugače v Politiki. Osnovne podatke objavljajo po vrstnem redu vloženih Kandidatur. Dr. Bogomir KOVAČ je bil r°jen 12. novembra leta 1952. Je doktor ekonomskih znanosti in profesor na ekonomski fakulteti Univerze v lJJJbljani. Je kandidat Liberalne demokracije Slovenije, n]egovo kandidaturo pa so Podpisaii poslanci Igor Bav-5ar- Tone Anderlič, Aleksander Merlo in Darja Lavtižar -Bebler. Kandidat je že nekaj Casa pomemben član Liber-alne demokracije, bil pa je ludi predsednik ekonomskega sveta vlade Republike Slove- kot kandidat državljanov s podpisi 15.914 volivcev. Kučana imajo mnogi tudi na teh volitvah za favorita. Sedanji predsednik države je najprej deloval v mladinski organizaciji, v takratni Socialistični zvezi, leta 1978 pa je bil izvoljen za predsednika slovenske skupščine. Med letoma 1982 in 1986 je deloval v Beogradu, leta 1986 pa je postal predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Leta 1990 je bil izvoljen za predsednika predsedstva slovenske države. Franc MIKLAVČIČ je bil rojen 29. septembra leta 1921 in je najstarejši med kandidati. Kandidira ga Krščanskosocial-na unija s podpisi treh poslancev: Mirka Kaplje (Liberalna demokracija), Antona Delaka (Desus) in Cirila Pucka ^•Napisal je več strokovnih fnex°xdvisni Poslanec)- Mik *niip ln xi__i__ lavcic. Si nJ»g in člankov. Milan KUČAN je bil rojen 14- januarja leta 1941. Po Poklicu je diplomirani prav-mk in je že dolgo v politiki. Je Predsednik Republike Slovele, med letoma 1990 in 1992 Pa je bil predsednik predsedstva Republike Slovenije. Se-dan3» predsednik kandidira lavčič, sedaj je upokojenec,'je bil med vojno partizan in je po poklicu pravnik. Bil je sodnik in je bil obsojen kot politični nasprotnik prejšnjega režima. Prav zaradi negativnega odnosa do NOB je izstopil iz Slovenskih krščanskih demokratov in šel med krščanske socialiste. Izjave Nerazumljivi napadi Liberalna stranka v izjavi za javnost predstavlja svoje jahšce do predsedniških volitev. "Liberalna stranka je a*hvno podprla napoved kandidature prof. dr. Ludvika plaka. Prepričani smo bili, da ima od vseh kandidatov ektor mariborske univerze največ možnosti prekiniti personalno kontinuiteto bivšega komunističnega režima," ^zapisala Liberalna stranka. "V postopkih predkandidir-n"Ja je prof. dr. Ludvik Toplak doživel z vseh strani ja^avadno močno protipropagando, ki je temeljila na podtikanjih in neresničnih govoricah. Presenetljivo tak ^e ^a taka propaganda izjemno silovita tudi s strani Skn H*1600^11^ pomladnih strank, predvsem SDS in rac'- ln s stram domnevno demokratičnih glasil Demok-in Maga. Zato v Liberalni stranki razumemo prof. •Ludvika Toplaka, da pri svoji kandidaturi ni vztrajal. pgJ^rnerno pa domnevno demokratičnih strank, da se v kand'd ^ n'S° USf>e*e do8ovor't' 0 kandidaturi svojega in da so se raje izgubljale v neskončnih ,zPlodnih razgovorih in prepirih ter razpravljale o br %č. j$n°^6ovornost in podporo personalni kontinuiteti pre-Preki J*ež*ma' °benem pa poziva volivce, da na volitvah anu in Krjavljih". Liberalna stranka to razume kot da cilneJ° kontinuiteto bivšega režima in pokažejo svetu, ^ovenija zmore biti demokratična država. Umik med Predsedniško kampanjo Jo*« tt0vn' &l°>'enski kongres sporoča, da je predsednik dr. i/eBernik na predlog ™ Z_ Socialdemokratske Bernik na predlog Slovenskih krščanskih demokratov pr .0cia|demokratske stranke sprejel kandidaturo za s?dnika države. Ob uradni vložitvi kandidature je dr. korf k upravnemu odboru Svetovnega slovenskega prlresa sporočil, da med kampanjo odstopa s funkcije stra 8u dn^a kongresa. Svetovni kongres mora ostati zunaj Dot/1 arske politike. Funkcijo predsednika opravlja prvi j ^Predsednik dr. Boris Pleskovič. Člani kongresa naj UUJ° po svoji vesti. Po pravico na sodišče S) spQ °Jenska nacionalna desnica v izjavi za javnost bo n da Pot'pira kandidaturo Janeza Podobnika in da Gah°-pe^Ia Post°pek zoper RTVS in nekdanjega tajnika staln * Ravnika- SND bo tožila Franca Speharja, ki I(r ° grozi predsedniku nadzorne komisije Andreju SNDf1^' T°*ern DO rnoral na sodišču dokazati, da je fašistična stranka. Zveza sokolskih druzštev Slove- nje Je na novo registrirana in bo začela delovati. SND v l2iav uuv" regis lv.u8°tavlja, da v Sloveniji ni nobene germanske njsine, podpira pa tudi zakon o lustraciji. • J.K. Marjan POLJŠAK je bil rojen 8. septembra leta 1945. Po poklicu je diplomirani inženir kemijske tehnologije. Njegovo kandidaturo so s podpisi podprli poslanci Franc Čebulj in Bogomir Zamernik (Socialdemokratska stranka) in Izidor Rejc (Slovenski krščanski demokrati). Marjan Poljšak je zanimiva pojava v slovenski politiki. Kot študent je bil aktiven oporečnik, leta 1992 pa je bil kot član stranke Zmaga Jelinčiča izvoljen za poslanca. Iz Nacionalne stranke je zato, ker je vodstvo podprlo izvolitev dr. Janeza Drnovška za premiera, izstopil in postal samostojni poslanec. Mag. Marjan CERAR je bil rojen 15. maja leta 1943 in je po poklicu magister kemije in ekonomije, sedaj pa je glavni direktor Belinke. Njegovo kandidaturo je podprlo 5213 volivcev, pri čemer, kot je dejal sam, so mu pomagali predvsem v soicial in krščans-kodemokratski stranki, pa tudi v Združeni listi. Bil je član liberalne demokracije, vendar je 16. oktobra iz protesta, kaj so z njim počeli, iz stranke izstopil. Sam pravi, da bo ljudski predsednik. Dr. Jože BERNIK, rojen 13. aprila leta 1924, prihaja iz Amerike. Kandidira s podporo Slovenskih krščanskih demokratov in.Socialdemokratske stranke. Začel je kot časnikar pri predvojnem Slovencu, nato pa je pred novo oblastjo pobegnil v tujino in ostal v Ameriki, v Chicagu. Je doktor prava, diplomiral pa je tudi iz mednarodne trgovine. Leta 1989 se je upokojil in se vključil v dogajanja v Sloveniji. Bil je med pobudniki za ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa, vključil pa se je tudi v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Sofinanciral je ustanovitev časnika Slovenec, sedaj pa je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Janez PODOBNIK, dr. med., je predsedniški kandidat Slovenske ljudske stranke. Svojo kandidaturo je enkrat že napovedal, nato pa jo je umaknil. Janez Podobnik je rojen 17. septembra 1959. Po poklicu je zdravnik, sedaj pa je tudi predsednik državnega zbora. Je župan občine Cerkno in tudi predsednik programskega sveta Slovenske ljudske stranke. Janez Podobnik je bil najprej župan občine Idrija, od leta 1992 pa je poslanec v državnem zboru, sedaj že v drugem mandatu. Podobnik kandidira na pobudo članov stranke in s podpisi 18 poslancev stranke v državnem zboru. Tone PERŠAK je kandidat zunajparlamentarne Demokratske stranke in 3448 volivcev. Rodil se je 2. januarja leta 1947 in je po poklicu diplomirani komparativist in režiser. Je docent za teorijo gledališča. Tone Peršak je že dolgo v politiki in je aktivno sodeloval pri nastajanju nove slovenske države. Leta 1994 ni soglašal z združitvijo Demokratov v liberalno demokracijo, zato je ohranjal naprej Demokratsko stranko, ki pa na lanskih državnozborskih volitvah ni prišla v parlament. Po letu 1990 je bil poslanec tedanje skupščine, med letoma 1992 in 1996 pa je bil poslanec državnega zbora. • J.Košnjek Povedali so: Dr. Jože Bernik: "Slovenski kompas moramo usmeriti proti novemu tisočletju. Naši rodovi so naložili veliko breme mlajšim in tudi prihodnjim rodovom. Pravzaprav so zadolžili kar nekaj prihajajočih rodov. Marsikaj moramo še popraviti, da kmalu skupaj dosežemo narodni konsenz o tem, kako se pripraviti na novo tisočletje." Milan Kučan: "Zgodovina je neusmiljena učiteljica. Če ji prisluhnemo, nam pove, da Evropa v preteklosti nikakor ni bila imuna za ksenofobijo, rasizem ali antisemitizem. Pomagalo nam bo razumeti korenine sedanjih nestrpnosti. Evropa je dolga tisočletja, ko je nadvladovala svet v dobrem in slabem, s svojo civilizacijo uporabljala ostali svet kot vir svojega bogastva in moči. Podrejala ga je duhovno, ekonomsko, politično in vojaško. Uveljavila je svojo večvrednost. A to je, verjamem, Evropa preteklosti. Novo Evropo razumem kot sožitje, kot kompetitivno sodelovanje različnosti." Dr. Bogomir Kovač: "S predsednikom vlade smo nazadnje razpravljali o varčevalnih ukrepih, nekaj prej pa o tem, kako na novo zastaviti ekonomski svet vlade. Predlagal sem, da bi bila to pomembnejša institucija, kot je bila doslej, podobna ekonomskemu svetu predsednika Združenih držav, ki je stalna in profesionalna institucija. Mislim, da bi širok dialog, predvsem pa odpiranje najmanj dveh pogledov, recimo Banke Slovenije, lahko oplemenitilo slovenski strokovni prostor." Tone Peršak: "Mislim, da je kultura v širšem pomenu besede za prihodnost Slovenije in Slovencev še posebej ključna. Kot kulturni pojav razumem tudi jezik. Jezik namreč ni le sredstvo sporazumevanja: je tudi podoba sveta, kot jo vidi neko ljudstvo. Skozi jezik se izraža, kako Slovenci razumemo sebe, svet in druge." Mreža ZLSD ni zbirala podpisov za mag. Cerarja V zvezi z izjavo predsedniškega kandidata mag. Marjana Cerarja v oddaji Predsedniške volitve 1997 (Televizija Slovenija, I. program, petek, 7. novembra), da mu je pri zbiranju podpisov za kandidaturo pomagala mreža ZLSD, sporočamo, da to ni res! Tanja Drofenik, služba za odnose z javnostmi ZLSD Volitve državnih svetnikov Kandidati za svetnike znani Ljubljana, 11. novembra • Elektorji bodo v sredo in četrtek, 26. in 27. novembra, na svojih zborih izvolili 40 državnih svetnikov. Tokrat jih prvič volimo skladno z zakonom, posredno. Državna volilna komisija pri teh volitvah ne predvideva večjih problemov, ludi denarje, za razliko od predsedniških volitev, zagotovljen. Državni svet sestavlja 22 svetnikov, ki zastopajo lokalne interese, ter 18, ki zastopajo druge poklicne oziroma funkcionalne interese. Za 22 svetnikov, zastopnikov lokalnih interesov, je z Gorenjskega več kandidatov. V občini Medvode je kandidat Jure Prebil, v občinah Kamnik, Mengeš in Domžale Marjeta Humar, v občinah Bovec, Cerkno in Idrija Teodor Štrukelj, Jurij Kavčič in Tomaž Pavšič, v občinah Kranj, Šenčur, Cerklje, Naklo, Preddvor, Škofja Loka, Poljane - Gorenja vas, Železniki in Žiri Branko Grims, Miroslav Jurjevič, Igor Draksler in Jože Galof, v občinah Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora pa Jože Resman in Janez Kaltenekar. Kandidat za državnega svetnika za področje raziskovalne dejavnosti je tudi jeseniški župan dr. Božidar Brudar. • J.Košnjek Predvolilne raziskave javnega mnenja Pričakovana visoka volilna udeležba Ljubljana, 11. novembra - V javnomnenjskih raziskavah osrednjih dnevnikov, nacionalne televizije in radia ima največ možnosti za zmago sedanji predsednik Milan Kučan. Konec tedna, ko so potekli pritožbeni roki na kandidature in je le-te državna volilna komisija dokončno potrdila, se je začelo predvolilno tekmovanje za predsednika države. Začela so se tudi javna soočanja. Predvolilno obdobje mora biti po zakonu končano v petek, 21. novembra, opolnoči, ko začne veljati volilni molk. Letos je tudi poostren nadzor nad trošenjem finančnih sredstev za volilno kampanjo predsedniških kandidatov. Prva poročila o dobljenih in porabljenih sredstvih morajo biti posredovana računskemu sodišču že ta teden, je določeno v dopolnjenem zakonu o volilni kampanji. Vsak predsedniški kandidat lahko skladno s tem zakonom potroši 40 tolarjev na volivca. Vsi predsedniški kandidati zagotavljajo, da te vsote ne bodo presegli, nekateri pa zagotavljajo, da bodo ostali precej pod to mejo. Opravljene so bile prve javnomnenjske raziskave. Povzemamo ankete osrednjih dnevnikov, Dela, Dnevnika in Večera, ter Televizije in Radia Slovenija. Za vse je značilna napoved visoke volilne udeležbe, nad 70-odstotne. Druga značilnost je visok odstotek še neopredeljenih volivcev. Prav ti, pravijo analitiki, bodo odločili volitve, predvsem pa dilemo, ali bomo dobili predsednika že v prvem, ali pa bo potreben decembrski drugi krog. Več je znakov, da ne bo potreben in da bomo dobili predsednika že čez slabih štirinajst dni. Vendar, volitve so nepredvidljive in lahko se zgodi marsikaj. Tretja značilnost pa je velika prednost sedanjega predsednika in predsedniškega kandidata Milana Kučana. V anketah dobiva med 43 in 50 odstotki opredeljenih glasov. Kučanu sledi Janez Podobnik, za njima pa ne s posebno velikimi razlikami Tone Peršak, Marjan Cerar, Jože Bernik in Bogomir Kovač. Najmanj vprašanih se je odločilo za Franca Miklavčiča in Marjana Poljšaka. • J.Košnjek Iz zgodovine slovenskega parlamentarizma • Leta 1990 je bila v Sloveniji izvoljena prva demokratična skupščina, takrat sestavljena še iz treh zborov: družbenopolitičnega zbora, kjer so bili zastopani politični interesi, zbora občin, kjer so bile zastopane občine, in zbor združenega dela, ki naj bi bil po mnenju nekaterih najbolj "moteč" element tedanjega parlamentarnega sistema. Na sliki: S seje takratnega družbenopolitičnega zbora, ki mu je predsedoval letos prijavljeni in umaknjeni kandidat dr. Ludvik Toplak (desno). Z njim se pogovarjata danes že pokojni Jože Smole in odvetnik Emil Zakojnšek. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Mestne občine Kranju je odprta prodajna razstava slik in kipov Likovni umetniki za Prešernovo mesto. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Bojan Bensa, v Mestni hiši pa akad. slikar Vinko Tušek predstavlja Barvne objekte. V Mah galeriji razstavlja akad. kipar France Rotar. V Galeriji Sava, v poslovni stavbi Save, razstavlja slikar Marko Tušek. V Galeriji Pungert razstavlja Vinko Tušek. V Duo commerce 'Pri Rekarju" razstavlja slikarka Nora de Saint Picman. V pizzeriji Marjetka v Zabnici do konca novembra razstavlja slike Izidor Vrhovnik-Dore, član KD Sav. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled spominska razstava ob stoletnici rojstva kiparja Franceta Goršeta. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo slike člani Dolika. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja je do konca novembra na do ogled razstava Sodobna škotska grafika. V okroglem stoplu Loškega muzeja Janez Pipan razstavlja dokumentarne fotografije Slovenske vinske kleti. V mini galeriji Upravne enote Skofja Loka razstavljajo fotografije člani Moto kluba Leteči kranjci. V galeriji Fara razstavlja slike Miro Kačar iz Sorice. V Knjižnici I. Tavčarja je odprta razstava Ekslibrisi slovenskih knjižnic in knjižničarjev. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja perorisbe z naslovom Spleen Veno Dolenc. Novo v kinu L.A. ZAUPNO, GEORGE IZ DŽUNGLE Na filmska platna gorenjskih kinematografov prihajata dve ameriški filmski novosti: po romanu Jamesa Ellrova, slovitega pisca detektivk, so posneli film L.A. zaupno; drugi film pa prihaja in Disnevjeve filmske hiše in sicer so zdaj po risanki posneli tudi igrani film z istim naslovom George iz džungle. V povojna leta postavljena zgodba L.A. Zaupno, lahko pa bi se dogajala tudi danes, meni avtor romana, saj se Los Angeles v štiridesetih letih ni prav nič spremenil. Jack Vincennes je slaven policaj, igra ga Kevin Spacev, ki se nepričakovano vplete v preiskavo večkratnega umora. Pri raziskavi sodelujeta še detektiva Ed in Bud (vlogi Guy Pearce in Russell Crovve), vse skupaj pa se vrti med umori, podkupninanmi in intrigami, v katere so zapletene tudi nekatere pomembne mestne osebnosti. Vse skupaj zaplete še dekle na poziv, igra jo Kim Basinger, ki o umorih ve več, kot ?a je povedala detektivoma. V ostalih vlogah nastopajo še ames Cromwell, David Strathairn in Danny DeVito. Režiser filma je Curtis Hanson, ki je med drugim poslel tudi Divjo reko z Meryl Streep. George iz džungle seveda prihaja od tam, kjer je mnogo divjih živali, med katerimi pa je cel kup Georgovih prijateljev. Kako je prišel sploh v džunglo? Kot edini preživeli iz raztreščenega letala, ga vzgojijo gorile. Potem pa je naenkrat vse drugeče, ko v džunglo, podobno kot v Tarzanovih filmih, vdere civilizacija in seveda z njo tudi lepo dekle. Do srečnega konca junak dokaže, da ima kar nekaj soli v glavi in pogumno srce. Film je režiral Sam Weisman, igrajo pa Brendan Fraser, Leslie Mann, Thomas Havden Church. Europa cantat BOLJŠE PEVSKO IZOBRAŽEVANJE Bled - Ta konec tedna, v soboto, 15. novembra, bo v hotelu Kompas v Ribnem pri Bledu zasedanje Generalne skupščine Evropskega združenja mladih zborov - Europa cantat. Slovenski zbori in posamezniki to združenje, v katerega je povezanih 28 nacionalnih zborovskih organizacij, poznajo že od ustanovitve v šestdesetih letih; zlasti zadnja leta se slovenski zbori udeležujejo študijskih zborovodskih tednov in velikega trienalnega festivala Europa cantat, zborovodje se izobražujejo na dirigentskih tečajih, pevci pa sodelujejo v Evropskem zboru mladih. Na tokratni skupščini na Bledu bodo med drugim izvolili tudi novo vodstvo združenja, govorili pa bodo tudi o najpomembnejših novostih zborovske scene, glasbenih in drugih programih, o dejavnosti drugih nacionalnih organizacij in združenj, kar seveda lahko vpliva tudi na razvijanje slovenske zborovske glasbe. Skupščinsko delo te organizacije bo pospremil tudi glasbeni nastop dveh najimenitnejših slovenskih zborov. V soboto, 15. novembra, ob 19. uri bosta v Festivalni dvorani nastopila Carmina Slovenica iz Maribora pod vodstvom Karmine Šilec in APZ Tone Tomšič ŠOU, Ljubljana pod vodstvom Stojana Kureta. Vstop bo prost. • L.M. Pred 10. Čufarjevimi dnevi Zveza kulturnih organizacij Krai\) - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO v tečaj retoriket MEDSEBOJNA KOMUNIKACIJA IN OSNOVE DOBRE PREDSTAVITVE 22. novembra 1997, od 9* do 12. in od 14. do 17. uro. Vodit Barka Blenkui Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 FESTIVALSKIH ŠTIRINAJST Jesenice - Pred vsakoletnimi in letošnjimi jubilejnimi desetimi Čufarjevimi dnevi se v Gledališču Toneta Čufarja odrske luči praktično sploh ne ugašajo: minuli konec tedna, v soboto, so premierno zaigrali otroško predstavo s petjem* plesom in streljanjem Cirkus z divjega zahoda dramatika Žarka Petana, zdaj pa je že vse pripravljeno na novo premiero • Partljičeve Gospe poslanceve, s katero se v petek, 14. novembra, začenjajo jubilejni Čufarjevi dnevi. Plešoči in pojoči kavboji V novi predstavi Cirkus z divjega zahoda, namenjena je mladim, seveda tudi poka, toda zaradi tega sploh ne teče kri, ampak vsi pojejo in plešejo in sploh bolj ljubeznivo razgrajajo brez kakšnih škodljivih posledic. Igrico, ki je po zdaj dosegljivih podatkih uprizorjena tretjič, med drugim so jo igrali tudi na Radišah na Koroškem, so člani otroške gledališke skupine začeli študirati v gledališki delavnici letos poleti pod vodstvom Rada Mužana. Dokončno za premierno predstavitev pa so jo oblikovali zdaj jeseni. Ker se je v ta gledališki projekt vključilo izjemno število mladih, v predstavi je veliko glasbe, petja in plesa, je bila zatorej še bolj privlačna za mlade. Predstavi je to samo koristilo, saj so je vse vloge naštudirali dvojno. Partljiča igrajo četrtič Dramatika Toneta Partljiča prihaja z novo otvoritveno premiero komedije Gospa po-slančeva četrtič na oder Gledališča Tone Čufar. (Ščuke pa ni so zaigrali leta 1974, O, ne, ščuke pa ne je bila zaigrana v letu 1976, Tolmun in kamen je bil uprizorjen leta 1986 - vse tri v režiji Vere Smukavec) Bližnjega četrtega srečanja s Parljičevo komedijo so se v jeseniškem gledališču lotili z velikim veseljem in željo, da se lanski uprizoritvi te komedije v SLG Celje pridruži še ena uspešna predstava. Že na začetku priprav so gledališki ansambel ogrele avtorjeve besede, da jeseniškemu gledališču zaupa in da bo tudi ta predstava "dobro komedijsko podkovana". Strinjal se je tudi, bil je prisoten na prvi bralni vaji, da se dogajanje "preseli" na Jese-niče, kar Tretja letošnja premiera na odru GTČ: pomeni, da Cirkus z divjega zahoda Žarka Petana igralci govore Festival amaterskih gledališč Na slovesni otvoritvi Cufa£ jevih dnevov v petek, H vembra, bo gledališčnike i občinstvo nagovoril $sit£\r Partiji' tudi pogovorni jezik tega okolja, vsaj večinoma, po potrebi pa seveda tudi lepo knjižno slovenščino. Pa je komedija še vedno aktualna? Predstavo režira Alenka Bole Vrabec, ki je pred premiero povedala: "Gospa poslančeva prihaja v aktualni volilni čas. Odraža slovenske dogodke v politiki, omogoča pa tudi uvid v nekatere značilnosti slovenskega družinskega življenja, za katerega je značilno tudi vse manj Izšla je 15. št. Nove Atlantide VEDNO DOBRODOŠLA ALTERNATIVA Kranj - V modri dvorani gradu Kieselstein je konec minulega tedna glavni in odgovorni urednik Egist Zagoričnik Maček predstavil novo letošnjo številko revije Nova Atlantida, ki izhaja pri založbi enakega imena. Ta je poleg revije to jesen izdala že pesniško zbirko Biotopi Kranja Janeza Saga dina. Revija, ki jo je še pred meseci skoraj v celoti uredil sredi letošnjega junija umrli Franci Zagoričnik, prihaja na svetlo sicer z razumljivo zamudo, vendar pa že z napovedmi o spremembah v reviji (in okoli nje). Po novem naj bi revija izhajala redno na dva meseca, ostala pa naj bi še naprej revija, v kateri se predstavlja literarna in vsakršna alternativa. To pa med drugim pomeni, da bo še naprej odprta predvsem za mlade ustvarjalce, tudi literarne, vendar pa naj bi poslej več prostora dobile tudi druge vrste ustvarjanja. Zato je urednik revije, ki izhaja pri istoimenski založbi, razširil uredniški odbor in vanj povabil poleg dosedanjih sodelavcev Sonje Koranter, Marka Elsnerja Grošlja, še Kristijana Mucka, Pavleta Lužana, Nikija Šorlija, Zorana Smiljaniča in še koga. Tokratna številka je izšla v nakladi 250 izvodov ob pomoči Mestne občine Kranj in drugih sponzorjev. razumevanja, hlastanja po materialnih dobrinah in zadnji čas vse bolj tudi po uveljavljanju imena. Pomembno se zdi boriti za kaj takega, ne pa za kakšne etične vrednote, ki tudi pri nas in v vsetu sploh vse bolj izginjajo. Zato je v tej predstavi poleg smeha seveda tudi kar precej aktualnih vprašanj današnjega časa. Predstavo je zato treba razumeti kot celostno predstavo. Vsaka podobnost z Nušičevo Gospo ministrico je seveda neprimerna, vendar pa obe glavni osebi označuje silni vitalizem, življenjska volja, ki vodi tudi preko trupel - seveda mišljeno tudi na komičen način, vse pa seveda vzbuja v gledalcu simpatična čustva. Živa Breskvar Piškur, igra jo Tatjana Košir, se hoče na vsak način uveljaviti na družbeni lestvici, potem ko njenemu možu zmanjka do izvolitve nekaj sto glasov. Avtor Tone Partljič je Živo opisal kot žensko, ki bi za 'sončenje' v družbi naredila pač marsikaj; če že ne more biti gospa poslančeva, zakaj pa ne bi bila kar sama poslanka enkrat na naslednjih volitvah..." dramatik Tone Partljič, jevi dnevi se začenjajo s čevo Gospo poslančevo, zaključujejo pa z Nušičevo Gospo ministrico, vmes pa se bo poleg obeh zvrstilo še dvanajst predstav, tudi s koroške in italijanske strani. Tako kot že pet let doslej, bo en dan namenjen samo lutkam. V četrtek, 20. novembra, bodo na HruŠiCI kar štiri lutkovne predstave: Janko Metka in Pavliha ( Ly GM Jesenice), Moj dežnik Je lahko balon (Fru fru Ljubljana;, Kozle (Zum ljubljana), gost a Italije Piere Pavlo Degusto z Gledališčem na zidu. Vse predstave ne bodo y Gledališču Toneta Čufarja. v petek namreč nastopa na BreZ' niči gledališka skupina KU^ Zarja iz Sel na Koroškem 1 Lepo čevljarko. Naslednjega dne, v soboto, 15. novembra, bo predstava Aristofanovm Zborovalk v izvedbi Gledali*' ča Tone Čufar. Nedeljski termin je predviden za Gledali*6 Bohinjska Bistrica in predstavo Jaz, idiot.V ponedeljek, *f novembra, bo otroke razveselila Kosmata žaba iz Gledali*3 Tone Čufar, in pa Vilinžek j Lune, predstava Centra za kulturno dejavnost pri ZKv Kranj. V torek, 18. novembra-bo Loški oder nastopil s kome' dijo Naši trije angeli. V sredo, 19. novembra, gostuje Seti^' kobsko gledališče Ljubljana J Linhartovim Ta veseli aaa » Matiček se ženi. V Veier\:L novembra, nastopa Gledal^ slepih in slabovidnih Nasmf; predstavo Dan oddiha. nal% za predstavo Aristofan0;., Zborovalk v izvedbi Gledaj ča Tone Čufar še ni dolj**J' Festival se zaključuje v sol**' 22. novembra, s predsta^ v sobot KUD Zarja Trnovlje Gospo ministrico. Ob jj jučku bodo podeljena lo y občinska priznanja za ° . *0-kulturi. • Lea Mencinger, Janez Pelko Predstavljena je bila tudi bibliofilska izdaja dvojezične knjige Francija Zagoričnika in Tanje Cvejin z naslovom Na Molu San Carlo, ki je poleti izšla v Beogradu. w MLSTNA OBČINA KRANJ gomnjska ratvB j* GLAS Nova številka obuja z objavo pesmi spomin na pesnika Pavla Knobelja, pisatelja in skladatelja (1765-1830), o njem piše Ivo Antič. Poezijo objavljajo Jožek Štucin, Tatjana Pregl Kobe, Sonja Koranter, Lucijan Vuga, Jan Luksemburk, Sonja Stergaršek, Andrej Lutman, Jani Kovačič, literani del pa dopolnjujejo še prispevki Marjane Srčič, Jovice Ačina, Egist Zagoričnik piše o 4. Metal festivalu v Kranju, Jaroslav Supek pa predstavlja vizualno poezijo vojvodinskih Slovakov. Intervju z Jernejem Brencetom objavlja Eva Senčar, Kristijan Muck pa del dramskega teksta Yama II. Bistveno manj obsežen od literarnega je del namenjen likovnosti; Tatjana Pregl Kobe predstavlja delo slikarja Hermana Gvardjančiča, njegovi barvni akvareli so tudi zanimiv likovni dodatek tokratni reviji. Damir Globočnik piše o več likovnih razstavah na Gorenjskem, Jolka Milic pa predstavlja italijansko esejistko, kritičarko in risarko Eleonoro Chiti. Revijo zaključuje nadaljevanje jezikovne analize Jezik v senci V. Valentina Cundriča in literarne ocene avtorjev Jožka Štucina, Franka Bušiča in Borisa Ogrizka.V reviji je tudi obsežna napoved koncerta 2. Ročk proti drogam, ki bo 21. novembra na Pnmskovem. • Lea Mencinger -----t Ar. Tržič, 10. novembra - V Paviljonu NOB je Pr°J'ene Edvard Kobal, podpredsednik Slovenske zn™ ZnCa> fundacije, v petek odprl razstavo perorisb Vena \l Razstavo pod skupnim naslovom Spleen sesta?!\anis perorisb, ki predstavljajo nekakšen koledarski zr^ njegovega ustvarjanja. Avtor je tokrat dogajanje P ^ vase, tako da so slike postale zelo pripovedne in ot.l?JoV0 vsaka zase pa brez razlage govori o svoji vsebini. L* ^0 govorica je polna simbolov, pripoved pa P pvr0pe. oddaljenih pokrajinah srednjeveške in novoveške < 0 Perorisbe predstavljajo umetnikova intimna sPoZtLe fned svetu, ki se kažejo predvsem kot zapleteno raznt ^upn0 posameznikom in družbo. Vsem podobam Je Jit*" |/vauH»4iiini/in »«• ur u4.1/1/. r »ni * - (Ist® vzdušje, saj se ie baladnim tonom pridružila sS0jeŽe osebna groza, tako da je balada postal avtor sam're{ja v samostojna razstava Vena Dolenca in £S? njem letu, na ogled pa bo do 1.decembra. • ..*> '-. 27. letošnji ^-letnica Ljudmila Mazi z Gorenje Save Sedi pri oknu in bere hko preživlja puste jesenske in zimske dneve Wdmila Mazi, poleti pa je od jutra do noči zunaj. \Qorenja Sava, 11. novembra - V četrtek, 6. novembra, je ^polnila 90 let. Domači so ji na predvečer praznika ofirali«, kar je na Gorenji Savi, kot pravijo, še vedno Indicija, popoldne pa so ji prišli voščit tudi iz krajevne Jtpnosti in Rdečega križa, saj je Ljudmila, kot je povedal 'tnko Hvasti, njihova najstarejša krajanka. ! malo je ljudi, ki jih čakajo devetdeset, in to še ;JJfrego duha in kolikor toliko pvi. Tako kot Ljudmila. Kolo ima samo z nogami. lomila ]f pred tremi leti padla in medenico, je ne drže h i^cer Po še vedno bere, in ° J** očal! Sedi pri oknu, fafo popise in pogleda, jih Pride mimo. Zdaj, "ko se taJ vsi vozijo z avtomobili, ofoi V7 Veliko mimo njenega «• Zvečer gleda televizijo, Za\e kakSen dober fdm ali nafl)evanko. 3 in Pa> ko je zunaj toplo krad ' j° ZVabi ven- °d Jjfjj. ^ večera je zunaj. To je zanjo najlepši čas leta. S hčerko p0 Co> ki skrbi zanjo, je bila letos celo na morju v Strunjanu, |Wto jo vzame tudi s seboj na krajše izlete. HodTa- ^e na Klancu, v družini s šestnajstimi otroki. te D)■ 6 V staro primskovško šolo, potem pa za pestrno. Bila fQ 'tren hišah, nazadnje skoraj osem letu pri sestri v Kranju. kp i!?*na^a moŽa, kot pravi. Poročila sta se oktobra 1932, hišo na Gorenji To je bil zanjo «Wi nJemn Je svojo mlado popeljal v novo W j°roienka je umrla pri sedmih letih let J?darec. Milica je bila druga, Janez tretji. Zdaj je že deset Nit°V(-' Prstan> ki ji g° Je nadel ženin, pa še vedno nosi. fcVttrf a star^a> niti nobena od sester in bratov ni dočakal sProš e? ^et~ ^° recePtu za dolgo življenje je nismo tfičpfl!! H pu v imenu vseh bralcev iskreno voščimo in erno na svidenje čez deset let! • H. J., foto: T. Doki Jtoporočenca Francka in Jože Vidmar z Brega ob Savi joze dela rožne vence, J^ancka veze k\^j\ ^?v*» 11. novembra - Vzela sta se 8. novembra 1947. kray 0 . Je domačin, Francka iz Moš. Najprej štalca, potem k> sta se v mlajših letih ukvarjala z j*no glasbo in bila, posebno Stane, tudi precej slavna. &oo *>nJenJe do glasbe sta bržkone podedovala po očetu. r°jen kakšna bi Dila Jožetova življenjska pot, če bi bil ttiogeiV Prem°žnejši družini?! Tako pa kot bajtarski otrok ni del^i 38 f'ilco Prikovati. Zaposlil se je v Inteksu, kjer je ---—- - — • ---j --- ----' *aPosf Za d°m' moža m otroke, osem let, kar je bila T~> ena> pa je bilo premalo za pokojnino. srbela * j dočakal tudi uPokoJltev- Francka je bila doma, i avtorrT 'lod'" v P™0 šofersko šo'° v Kranj. Osebnih 'ovor • k ov takrat m" D^0' se sP°minja, izP11 Je delal Kar s sta Senjalcorn- V šolo je hodil tudi Franckin brat, prek njega |s!;Spoznala in sklenila dogovor za vse življenje. Jož lUdi Ce^5 °il dolga leta organist v domači cerkvi, kjer je vodil 1932 ^Cn* Zk°r' Osnove Je dobil pri Kovačiču v Šmartinu ostaj n.aPreJ pa se je učil sam. Harmonij in pianino Postaj trX S°k*' čeprav J°^e zdaj ne igra več. P° kapis0 Prsti betle r* Pravi' Kljub temu pa ne sedi križem rok- Dela 0l*iali vence> doslej jih je naredil že kakšnih 700. »a rad iS° P° v?em svetu, celo na vroči Madagaskar. Kdor bi °Že je S?)' naJ pride, povabi. Tudi sama sta veliko romala. 1 lajniij,-1!. ar štirikrat v Lurdu, Francka v Rimu pa v Lurdu, Medt m sil}om Stanetom je bila v Kanadi in Švici. ^cka • ko Je *°Že D01J resen in redkobeseden, pa je Obvezno nJeS°V0 nasprotje. Zgovorna, vselej nasmejana in Prirenl na kolesu. Rada gre tudi na kakšno pomembnejšo Nde ča goste Popravi darilca in nagovor v verzih. Kdaj °W Za Vezenje, ne vem. Veze rada in veliko; prtičke za Ve 'tlZa,.mize> za cerkve, znamenja. Tako kot Jože rožne ^Ha j'e 0na vse "pošenka". Denar ni pomemben, pokoj-^e, Q:Za naJu dovolj, pravita. Otroci so z njima dobri. Vsi n: edem Htarejša sta> boli Ju spoštujejo. Umrla bova na isti ^jlepgj n doPoldne, drugi popoldne, napovedujeta. Mar ni to Zr»ak dolgoletnega prijateljstva? • H. Jelovčan Gorenjski center za bolezni dojk pridobil dve novi ambulanti Učinkovitejši boj proti raku dojke Namesto dosedanjih štirinajst mesecev bodo ženske na pregled dojke odslej čakale dobre pol leta - Zgolj pregled dojk z otipom ne zadošča Jesenice • Po več letih prizadevanj so v gorenjskem centru za bolezni dojk, ki deluje v Splošni bolnici Jesenice, vendarle pridobili ustrezna sredstva, s pomočjo katerih so odprli dve dodatni ambulanti. Namesto dosedanjih dveh bodo tako odslej delale štiri ambulante, ženskam pa na pregled dojk ne bo več treba čakati štirinajst mesecev, temveč dobre pol leta. Kot nam je povedal dr. Brane Vladikovič, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka jeseniške bolnišnice, beležijo iz leta v leto več primerov karcinoma dojke. Prav rak dojke je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Tako kot pri vseh ostalih oblikah raka je tudi pri raku na dojki najpomembnejše zgodnje odkrivanje. Toda zgolj pregledi pri splošnih zdravnikih, kjer pretipajo dojke, nikakor ne zadoščajo, opozarja dr. Vladikovič. Otipati je namreč mogoče šele karcinom, ki je večji od nohta na prstu, tak karcinom pa ima običajno že razsevke drugod po telesu. "Prav s takšnimi kvazi sistematskimi pregledi se pogos- Vse ženske, ki so že naročene na pregled dojk in so dobile datum celo konec prihodnjega leta, pozivajo, naj se po telefonu "prenaročijo" za Zgodnejši termin. Dodatni ambulanti bosta začeli z delom 17. novembra. to naredi največja škoda, ko nič ne otipajo, ženska pa je nato za tri, štiri leta potolažena, da je zdrava. V tem času pa se morebitni karcinom lahko že močno razširi..." Učinkovito odkrivanje karcinoma je torej možno le v centru za bolezni dojk, kjer s sodobnimi napravami (mamografom, ultrazvokom, jemanjem brisov, punkcijami) pregledajo dojke. Odkrijejo lahko karcinome, velike le dva ali tri milimetre. Kot poudarja dr. Vladikovič, v centru edini opravljajo temeljite preglede dojk, v razširjenih ambulantah pa bodo lahko zajeli celotno generacijo gorenjskih žensk od starosti 30 let naprej. • U. P. Klub zdravljenih alkoholikov Škofja Loka deluje že 25 let Nehati piti je najlažje, težje je potem živeti "Ni nas sram priznati, da smo zdravljeni alkoholiki. To je vrednota. Bili smo v zablodi, a smo jo spoznali in se rešili iz nje. Dosegli smo več kot tisti, ki tega ne zmorejo," pravijo Meri, Peter, Jože in Mitja, zdravljeni alkoholiki. Škofja Loka - "Tistega dne, ko sem si hotel naliti kozarec pijače, se mi je prvič zatresla roka. Takrat me je prešinilo: madona, a sem res že tako daleč?! Tisti hip sem se zavedel, da sem alkoholik." Takole pripoveduje Jože iz Škofje Loke, mož, oče treh otrok, včasih pijanec, zdaj že dvanajst let abstinent, član Kluba zdravljenih alkoholikov Škofja Loka. Kluba, ki v teh dneh beleži že petindvajsetletnico obstoja in v katerem se srečuje 25 zdravljenih alkoholikov in njihovih zakoncev. Zakoncev? Tako je, odgovarja terapevtka kluba Irena Piljar, saj je nujno, da v procesu zdravljenja od alkoholizma sodeluje nekdo od svojcev. Peter, eden najstarejših članov -kluba, ki je pil dvajset let, zdaj pa je že enako dolgo dobo abstinent, temu pritrdi: "Ob alkoholiku zboli vsa družina." Pogosto je prav zakonec alkoholika tisti, ki najbolj pritiska nanj, da se odloči za zdravljenje. "Ga ni, ki bi se sam odločil. Za prvi korak je vedno potrebna spodbuda, pritisk. Nate pritiska žena, služba ali pa zdravje. "Najlažje je nehati piti. Veliko težje je potem živeti naprej. Doba popivanja je ponavadi zelo dolga, alkoholik pije deset, petnajst, dvajset let. Zato ne smeš zahtevati preveč in pričakovati, da boš v enem letu vse slabe navade, skrhane odnose nadomestil z drugačnim načinom življenja. Življenje se le po koščkih sestavlja nazaj," pravi Jožetova žena, ki mu trdno stoji ob strani od trenutka, ko se je odločil za zdravljenje. Meri, abstinentka devet let: "Piti sem začela po ločitvi. Sama sebi sem se smilila, bila sem osamljena. Rešitev sem iskala v pijači. Nisem hodila po gostilnah, ampak sem pila doma. Ko sem se odločila za zdravljenje, je imel sin šest let." Jože, abstinent dvanajst let: "Pil sem povsod, v službi, doma, v gostilni. Zadnjih pet let sem se zavedal, da sem pijanec, pa si nisem znal pomagati. Reševal sem se enostavno tako, da sem Še več pil. Bil sem le še žlampaška povaljana razvalina." Toda to je šele prvi korak. Naslednji korak pa je vedno tvoja svobodna odločitev, da boš vztrajal v abstinenci, pravi Peter. Vsak alkoholik, ki se odloči narediti korak iz objema alkohola, se mora najprej zdraviti v eni od ustanov, bodisi v bolnišnici bodisi ambulantno. Jože se je zdravil v klube, ki jih je na Gorenjskem sedem. Nekateri pridejo na sestanek kluba enkrat, dvakrat, pa nikoli več. Drugi vztrajajo. In ti s pomočjo kluba zapolnijo praznino, ki nastane v njihovem življenju, ko prenehajo piti. Kot pravi terapevtka Piljarjeva, klubi v življenje zdravljenca uvedejo disciplino, pripomorejo, da spet začne zdravo živeti. "Vsak zdravljenec nujno rabi pomoč. Ko pride iz bolnišnice očiščen od alkohola, se vrne v staro domače in delovno okolje, ki se v tem času ni spremenilo. Nastopi kriza in tu lahko veliko pomaga klub." Kot pravijo člani, so si v klubu enaki, imajo enake probleme, njih ne pogovarjajo zgolj o alkoholizmu, temveč o vsem, kar člane zanima, o knjigah, filmih, aktualnih zadevah. Skupaj obiskujejo kulturne prireditve, hodijo v hribe, na izlete. Stkali so prijateljske vezi. Terapevtki jih le strokovno usmerjata, sicer pa večino dejavnosti vodijo člani sami. Kot poudarjajo, jim o svoji preteklosti ni težko govoriti, čeprav je alkoholizem v družbi še vedno tabu, sramota. "Ni nas sram priznati, da smo zdravljeni alkoholiki. To je vrednota. Bili smo v zablodi, a smo jo spoznali in se rešili iz nje. Dosegli smo več kot tisti, ki tega ne zmorejo," pravijo Meri, Peter, Jože in Mitja, zdravljeni alkoholiki. Samo ki jih brez strahu stresejo drug Škofji Loki, Meri v Begunjah, pred drugega. Med seboj si zdravljeni, poudarjajo, saj oz Mitja v Idriji. Prav abstinenca zaupajo. "Klub mi daje obču- dravljeni ne bodo nikoli tek varnosti. Skupaj smo moč- Zdravljenec nikoli več ne nejši," pravi Jože. In kako more biti zmeren pivec, lahko potekajo njihova tedenska je samo popoln abstinent. • srečanja? Kot pravijo, se na U. Peternel je pogoj za pristop v klub (iz gostilne ne moreš v klub, pravi Peter). Že v bolnišnici zdravljene alkoholike napotijo na Turistična delavnica o oddajanju zasebnih turističnih sob Tudi v Bohinju vse manj zasebnih sob Obetajo se spremembe zakona, pridobiti statusa samostojnega Bohinjska Bistrica - Turistično društvo Bohinj je v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije (TZS) prejšnji četrtek pripravilo turistično delavnico o problematiki oddajanja zasebnih turističnih osb. Na njej je okoli štirideset predstavnikov turističnih društev iz vse države, pa tudi nekaj sobodajalcev, opozorilo na številne težave, zaradi katerih se število zasebnih sob iz leta v leto zmanjšuje, od leta 1990 do danes se je tako zmanjšalo za več kot polovico. Kot je poudarila Marija Bezovšek, članica upravnega odbora TZS, so zasebne sobe in apartmaji pomemben del turistične ponudbe. Kljub temu pa se zasebni sobodajalci soočajo s številnimi težavami. Ena glavnih je že vedno zakonodaja, ki je po mnenju Bezovškove neživljenjska in ne spodbuja sobodajalcev k naložbam in širjenju zmogljivosti. Zasebni sobodajalci tako še vedno morajo pridobiti status samostojnega podjetnika, po katerih občasni in manjši sobodajalci ne bodo več prisiljeni podjetnika voditi morajo vrsto evidenc, nezadovoljni so z davčno zakonodajo, neurejena je prijavno-odjavna služba (kar vodi v razmah oddajanja sob na črno). Zaradi vsega naštetega ponekod dejavnost opuščajo; od leta 1990, ko smo pri nas imeli 14990 ležišč v zasebnih sobah in apartmajih, se je do konca lanskega leta število zmanjšalo na 6517, torej več kot prepolovilo. Tudi povprečna letna zasedenost sob je zelo nizka, saj je komaj sedem- do osemod-stotna. TZS se je tako lotila sprememb V Bohinju deluje 130 zasebnih oddajalcev sob in apartmajev (pred leti jih je bilo tudi že precej več), razpolagajo pa z okoli tisoč posteljami prve in druge kategorije. Lani so ustvarili 33500 nočitev, letos do konca septembra že 38 tisoč. Povečuje se zlasti delež tujih gostov. nekaterih zakonov, ki naj bi spodbudile razvoj dejavosti. Kot je povedal Marko Podrekar z ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, je morda najbližje sprejetju novela zakona o gostinstvu, ki bo na novo opredelila statusne pogoje za opravljanje dejavnosti. Po novem tako ne bo več potrebno obvezno pridobivanje statusa samostojnega podjetnika tistim sobodajalcem, ki opravljajo dejavnost občasno in v manjšem obsegu. To je pomembno zlasti za upokojence, ki zdaj ne morejo začeti z oddajanjem sob, če se ne odrečejo pokojnini. V razpravi so udeleženci delavnice opozorili na problem plačevanja članarine Gospodarski zbornici Slovenije, ki letno znaša 30 tisočakov. Sobodajalci so nezadovoljni tudi z zahtevo po plačevanju prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, seznanili pa so se tudi z najnovejšimi zahtevami po kategorizaciji sob. • U. Peternel IMSKO SPORT PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB SEJMU V KRANJU IZ. KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM na razstavišču GORENJSKEGA SEJMA v KRANJU od 13. do 1 6. NOVEMBRA DELOVNI ČAS: četrtek od 14. do 19. ure, petek, sobota in nedelja od 9. do 19. ure Organizatorja: Z*U*T*S in PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM postaja iz leta v leto mikavnejši, popolnejši in kompletnejši. Oddaja in ponudba rabljene smučarske in druge športne opreme je zanesljivo na visoki ravni, saj nad sprejeto opremo bedijo strokovnjaki - učitelji in trenerji smučanja, ki vso sprejeto opremo selektirajo, tako da pride v prodajo samo kakovostna in uporabna rabljena oprema. Na sejmu pa se predstavljajo s svojo dejavnostjo tudi naslednja društva: SNOW-BOARD KLUB iz Kranja, ALPINISTIČNI ODSEK pri Planinskem društvu Kranj, TELE-MARK KLUB iz Kranja in Društvo za prosto letenje LET iz Škofje Loke. Skoraj 250 članov ZUTS-a sodeluje na četrtek, 13. novembra, ob 16. uri - tiskovna konferenca Predstavitev odbora, sekcij (reprezentanca, demonstratorji, starosvetniki), načrt dela in predstavitev sponzorjev Organizator: Odbor za telemark smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije - otvoritvena dvorana sejmu in sprejema v komisijsko prodajo 7.000 kosov različne opreme, v zadnjih letih pa narašča tudi ponudba drsalne rabljene opreme. Menjava, prodaja rabljene in nabava nove opreme je najbolj aktualna za mlade, saj ti športno opremo velikokrat v enem letu prerastejo, zato je možnost prodaje in nakupa rabljene opreme oziroma organizacija tega sejma več kot primeren. Sejem pa bo spremljalo tudi nekaj strokovnih tematik s področja novosti in varnosti na smučiščih, perspektiv razvoja smučanja... Na Kranjskem zimskošportnem sejmu pa bo tudi pestra ponudba nove športne opreme po ugodnih prodajnih pogojih, tako da bo na sejmu lahko vsak našel tisto, kar potrebuje. TELEFONSKE ŠTEVILKE V ČASU KRANJSKEGA ZIMSKOŠPORTNEGA SEJMA INFORMACIJE: 223-116 ZUTS: 0609/622 525 MERKUR: 2&2SI PONUDNIKI RABLJENE OPREME BODO ZA ODDANO OPREMO V KOMISIJSKO PRODAJO DOBILI POTRDILA, TAKO DA BODO LAHKO VSAK DAN PO 18. URI PREVERILI, KAKO JE S PRODAJO NJIHOVE OPREME. --x*:-:-:w;-:v:™^ SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV na 23. KRANJSKEM ZIMSKOŠPORTNEM SEJMU ALAN, d.o.o. 4000 KRANJ Oldhamska 9 tel,: 064/212-952 fax: 064/242-471 - drsalke, smučI, palice In oblačila za zimske športe MPiii prodajalna obutve Kranj 4000 KRANJ. Glavni trg 2 tel.: 064/221-780, 223-208 - športna obutev In oblačila DALI SPORT, d.o.o. Begunje 160,4275 Begunje Tel.: 0609/644-656, 064/715-089 Fax: 064/715-089 - proizvodnja športne opreme za vrhunske In rekreativne športnike FAN ŠPORT DIAL ■ ALIBABIĆ ELVIR, s.p. 1230 Domžale, Miklošičeva 1/B tel.: 061/715-347 - popcorn, sladopena, baloni 4244 Podnart Podnart 60 tel.: 061/185-14-80. 041/619-032 fax: 061/185-14-80 - vse za smučanje In snowboard ■ oblačila: Iguana, BordI, Gaspo - smučI: Elan, Rossignol, Flscher ■ smučarski čevlji: Dallbello FANS's SPORT Gordana Kostovski, s.p. I ;__■_______.________. ' BIMO, d.o.o. 4000 Kranj Gorenjesavska 48 tel. 064/311-422 fax 064/311-422 - kava Zlati Mlnas, bonboni Iz uvoza - čokolade, keksi, peciva - skodelice za kavo, kozarci, krožniki - program Lorencl, darila Nizke cene In prijazna postrežba v naši trgovini Caffe Bouflgue Kranj, Koroška 2 DJUDJAJ FLORINA 1230 Domžale, Maistrova 22 tel.: 061/724-141 - usnjena konfekcija In galanterija 4000 Kranj Tavčarjeva 10 tel.: 064/211-143 - športna oprema DORA - ročno pletilsl 4000 Kranj Gosposvetska 13 tel.: 064/212-366 - pletenine FORMULA, d.o.o. 1310 Ribnica Zapotok 109 tel.: 061/863-162 - tekstil - Izdelki suhe robe INTER KAJA 4000 Kranj, Likozarjeva 15 tel.: 064/331-353 - tekstil, konfekcija JENKO TOMAŽ, (.p. • DEŽNIKARSTVO 4000 Kranj, Prešernova 8 tel.: 064/225-530 fax: 064/225-530 MARTIS ARST SHOP Nova trgovina v centru mesta (Dežnikarstvo Jenko) - vse za rolanje In hokej - rokavice - kape - trakovi - šali - tekstil - nahrbtniki, očala, spalna vreča - denarnica In drobni artikli - trgovina za šport In prosti čas KRAKJ l_ BODEMA Krentiar & CO, d.n.o. 1000 LJUBLJANA Melikova 24 tel,: 061/12-73-763 - nogavice za smučanje In prosti čas, otroški tekstilni program DUO COMMERCE, d.o.o, 4000 Kranj Glavni trg 15 tel.: 064/221-210, tax: 064/221-210 - športna oprema In oblačila GOSTIŠČE POD KOZOLCEM- 1310 Ribnica, Prijateljev trg 4 tel. 061/860-276 - gostinske storitve CITRON • T0P0L0VEC JOŽE, s.p. Miklošičeva 1/e 1230 DOMŽALE tel.: 061/721-719 - sladkorna pena, baloni ELEKTRO ŽUMER, s.p. 1000 Ljubljana, Meškova 9 tel.: 061/315-518 - brusi za nože, škarje, krtača za rjo, staro barvo ■ stojala za električno vrtalko - gibljiva ■ modelčki za piškote, krompirček ČMRLEC GORAZD, s.p. Jakčeva 39, 1000 Ljubljana Tel.: 061/559-305 Fax: 061/159-34-91 - športna konfekcija lastne proizvodnje EFFEKT, d.o.o. TPC Murgle 1001 Ljubljana, Cesta v Mestni log 55 tel.: 061/334-313 fax: 061/334-381 - ekskluzivna zastopstva - eplladv - masažnl tuš Aquatrlm, depllatorjl - HMF Nemčija - biserna kopel - hldromasaža - Trtsa - Švica - zobna nega r i ! m i ~—i-------1 GOSTMARK, d.o.o. 1000 LJUBU ANA. Kančeva 12 tel,: 061/123-25-57 fax: 061/123-25-57 Emona Zalog, mesna Industrija pod znamko Kraljeve mesnine, opravlja dejavnost zakola govedi In prašičev, pripravo svežega mesa za trg ter vse vrste predelave, od klobas, suhomesnatih Izdelkov In konzerv, do kraških speclalltet. Razvili so skupino proizvodov s povprečno 30 % manj maščob z Imenom LAHKO za zdravo prehrano. Program PRESNO pa z vakuumskim pakiranjem zagotavlja svežino mesa do 14 dni. JETI SPORT - BLED 4260 BLED, Ljubljanska 4 tel.: 064/741-081 fax: 064/725-214 - športna oprema K • ANDI, d.o.o. 1380 Cerknica, Hribarjeva 11 tel.: 0609/614-540 fax: 061/791-209 /n - naše podjetje je registrirano za hab^o prodajo blaga na veliko In malo s si'" tekstilnim In konfekcijskim programov KRIŽAJ • ROKAVIČARSTV0 4294 Križe, Vrtna ulica 25 ,„ tel.: 064/57-475 f- /llSnj0^ - bogata Izbira smučarskih rokavic (u» >zđ Iz nepremočljivlh materialov), rc#av> f^ smučarski tek, kolesarskih In šofer** INTI BOGATAJ in ostali, d.n.o. 4000 Kranj. Zasavska 29 tel.: 064/225-318. 0609/639-421 - Zastopstvo za: - RENAPUR - krema za nego usnjenih Izdelkov - SANDLON - Impregnacijski sprav za semiš - krtačka za čiščenje semlš Izdelkov MARINO, d.o.o. 1411 Izlake, Orehovica 19 tel.: 061/881-963, 0601/73-574 fax: 061/881-963 - Slko - brisalci za vsak avto - Raln x - nevidni brisalec - Anti tog - proti rosenju - Magnetni prtljažniki JARLEN, d.o.o. F 061/579-197 sortno oblačila .....;.................---------——-----------1 JJATIAS, d.o.o., Maribor »»a In zastopstvo JOV0 38 ^Maribor slovenskem trgu zastopamo: °čo/a - " smučarska ln sončna m 'k, oskl ln kolesarski program Pater člla ' sm^arske In poh pohodne n*&!x ' švlca - obutev za snowboard Sftu ,/ T Atrija - čevlji In turne vezi Pof/c .,iia • zaščitno mreže, količki •0/f.'Standardu, zaščita smučišč $HO\Još!?člla' smučarska oblačila M/jfic* ° " vozl za snowboard - Japonska - vse vrste žog 1D PINK PANTER !*_»V37,.390 !!«KUR JI?1 ^onj , d.d. 064/26-, 064/222- 70 005 tel. fox opremi0 se Predstavlja prodajalna športne ',e m športnih oblačil jJSPORT Ci?£9orčičeva 8 ^^64 267 448 «rnUAtQVlJarno in Prodajamo ^Očo,.^**«^, ALPINA. CEBE »Onke, e č®W/a; NORDICA, TEHNICA ^Ouf'ufPo'ačlla: SPYDER, THINK PINK, RAISKI, m> HA-TI, BULA ^Jport SERVIS »C??0 $mučl - brušenje In polirale IftdSLJ! s"owboardov "oŠ8 drsalk baw~,n/e loparjev za tenis, squash >8Er S* IZBIRA PO UGODNIH CENAH vas tudi v prodajalno M šport, ki Je °d8 h ,ak dan od 9' do 15. ure, ob sobotah . do 12. ure. Sl'KE'S SPORT FASHION - ■V t § .^/221-l29 ft'trnJ0, snowboardov In gorskih koles ter vse 0 *nowiLsnowboard/n Sorsko kolesarjenje, v°°ardlnga, Izposoja snowboardov fe0J*l* ZORANA, s.p. tS|.T°Vtr ^;&!2-073 trg 12 ru/,212-071 ogi vabljeni E Kranj 0perater GSM & NMT 8L: oS/^ta 27 °n'Q-no u^.^0^0- organizirana MODIFT, d.o.o. 8261 Jesenice na Dolenjskem Gaj 2 tel.: 0608/57-596 fax: 0608/57-596 - te/cs«/ MURI DESIGN SANDI MUROVEC, s.p. 4000 Kranj šorlijeva 16 tel.: 064/218-501 fax: 064/218-501 - vabimo vas na razstavni prostor najuspešnejšega proizvajalca smučarske opreme na svetu, francoskega Rosslgnola. - V času sejma boste še posebej presenečeni. III NADI & JM, d.o.o. 1218 Komenda Moste 40 a tel.: 0609/641-293 - športna oblačila, perilo za vso družino OVIK, d.o.o., Domžale 1230 Domžale, Hubadova 27 tel. 061/347-717 fax: 061/347-717 - tekstil, ure, očala [~_______ —......................._zzzz PINALUX, d.o.o., Kranj 4000 Kranj Dolenčeva pot 6 tel.: 064/217-079 fax: 064/246-765 - smučarska oprema PROSPORT JANŠKOVECJURE, s.p. Pristavška c. 73 4290 Tržič tel.: 064/57-606 - športno perilo, nogavice Z ROŽIČ MIHA, s.p., TRGOVINA ROMI 4290 Tržič, Trg svobode 10 tel.: 064/51-456 fax: 064/50-505 - smučI In smučarska oprema, obutev In konfekcija za zimske užitke RTC KRVAVEC, d.o.o. 4000 Kranj, Bleivveisova c. 2 tel.: 064/222-579 - prodaja smučarskih vozovnic za sezono 1997/1998 □ SALUR, d.o.o. Brilejeva 7 1117 Ljubljana tel. 061/575-339 fax: 061/975-339 - zastopstvo za smučarska očala SALICE - ostala športna oprema S-KIT, d.o.o. 1240 Kamnik Pot na Poljane 6 tel.: 061/831-701, 832-586 - trgovini 3S sport v Domžalah In Kamniku nudita športna oblačila In opremo vrhunskih znamk ter servis smučarske opreme r SMRAJC STANE 1000 Ljubljana C. v Zgornji Log 0 tel.: 061/265-037 - med In čebelji Izdelki SOLUCIJA, d.o.o. 1000 Ljubljana Tržaška 76 tel.: 061/210-004, 061/12 31 845 - športna konfekcija ::„.:-x.x-:w:-:.:w»K4*»»«*»*: I MIKLAVŽEV SEJEM od 29. NOVEMBRA do 4. DECEMBRA od 10. do 20. ure prost vstop SPENTER, d.o.o. 1218 Komenda Podboršt 27 a tel.: 0609/629-033 - gostinske storitve VIL VAN, d.o.o. Tacenska 108 1000 Ljubljana - tekstil SPORTAŠ - Opeka Franc, s.p. 1000 LJubljana Vodnikova 155 tel.: 061/574-962 fax: 061/574-962 - športna oprema za smučanje, drsanje, teke ŠPORT UTRIP 1000 Ljubljana Vodnikova 155 tel.: 061/574-400 fax: 061/574-400 - prodaja športnih rekvizitov In konfekcije L— ;• . ■ ,-: , ,1 TERMAL, d.o.o. 4000 Kranj šmidova 12 tel.: 064/312-524 fax: 064/312-524 - aktivno športno perilo - smučarsko perilo - dvoslojno bombaž polvpropllen - vpija znoj, plast v dotiku s kozo ostane suha ■ : ~~~ i TOMAS SPORT 1 - Rodeo, s.p. 4000 Kranj Prešernova 17 tel.: 064/227-160, 041/667-532 fax: 064/625-125 - športna oprema mmvm^r ■■■■■ ■■■ —-— TYR0L SPORT, d.o.o. Šmartinska 152 1533 Ljubljana tel. 061/185-1792 fax: 061/185-1792 prodaja smučarskih vezi Tvrolla, smučI Elan, sm. čevlji Nordlca, sm. očala Alptna, konfekcije Trespass, Reussh In Teps. Ministrstvo xa obrambo RS Gorska šola slovenske vojske Bleivveisova 32 4000 Kranj - predstavitev gorske šole 0BSESSI0N, d.o.o., Ljubljana Trubarjeva 34 1000 Ljubljana Tel.: 061/133-93-95, 133-84-43 Fax: 061/133-93-95 - zastopanje In prodaja opreme In oblačil za snowboard -__ 1 0RKUS HUMERK, k.d., Ljubljana Cesta v Mestni log 45 1000 Ljubljana Tel.: 061/349-053 - oblačila za smučanje AKARA, d.o.o. Polanškova 17 1000 LJubljana - tekstil EFFEKT, d.o.o. TPC Murgle 1001 Ljubljana Cesta na Mestni log 55 tel.: 061/334-313 fax: 061/334-381 - ekskluzivna zastopstva ■ eplladv - masažnl tuš Aquatrim, depllatorjl - HMF Nemčija - biserna kopel - hldromasaža - Trlsa - Švica - zobna nega T T ŠPORT, d.o.o. 4204 Golnik Gorice 40 a tel.: 064/46-102 bunde, smučarski kombinezoni, smučarske hlače, trenirke, mize za namizni tenis In ostali namlznotenlški rekviziti V0LKL SKITENNIS Kranjska pot 5 1218 Komenda Tel.: 061/841-328 Fax: 061/841-328 - smučI In športna oprema DAMJAN SERVIS Tugomerjeva 35 1000 Ljubljana Tel.: 061/553-606 - montaža smučI DRUŠTVA, KI SE PREDSTAVLJAJO NA SEJMU SN0WB0ARD KLUB KRANJ Prešernova 8 4000 Kranj tel.: 064/225-530 Dejavnost: pospeševanje razvoja snowboardlnga kot športa pomoč pri boljši organiziranosti klubov v Sloveniji prirejanje tekem strokovna pomoč pri nakupu opreme strokovna pomoč pri učenju deskanja na snegu TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB MERKUR KRANJ Gregorčičeva 8 4000 Kranj tel.: 064/221-212 Promocija In predstavitev kluba ter strokovno svetovanje prt nakupu tekaške smučarske opreme. Klub vžgala vrhunske tekmovalce v smučarskem teku In biatlonu. V svoje vrste vabimo dečke In deklice, ki Imajo radi tek na smučeh. Vse Informacije po telefonu 064/472-034 DRUŠTVO ZA PROSTO LETENJE "LET" Letence 16 4204 Golnik tel.: 064/46-211 - promočila In predstavitev kluba ter strokovno svetovanje prt nakup opreme za prosto letenje - organizacija tečajev za jadralne padalce In letenje z zmaji - organizacija rekreativnih In tekmovalnih prireditev za Jadralne padalce In zmajat je i 1 i TELEMARK KLUB KRANJ Ručlgajeva 48. 4000 Kranj tel.: 064/331-172,041/643-511 • promocija telemark smučanja ALPINISTIČNI ODSEK KRANJ Koroška 27, 4000 Kranj • komisijska prodaja alpinistične In planinske opreme - prodaja literature za planince In alpiniste ____—,.,- ■ / •T poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj, p.o. URNIK REKREACIJSKEGA DRSANJA OB SOBOTAH OB NEDELJAH in PRAZNIKIH 15.30 - 17.00 15.30 - 17.00 18.00 - 19.30 38. B0ŽICN0-N0V0LETNI SEJEM od 12. do 21. DECEMBRA od 10. do 20. ure - prost vstop Moda Bolšji trg - look Mladim je pa res dovoljeno vse! Le pogumni in domiselni morajo biti, pa bodo v sami špici mode za mlade. Kar poglejmo si deklica v kratkem, ozkem krilu! Krilce mora biti povsem oprijeto, kar pri današnjih elastičnih materialih ne bo težav, vendar da bo izgled res pravi, mora biti sako res star -star material, star kroj, vzet iz omare. Tudi srejca mora imeti staro letnico, naj bo črtasta, da se bo lepo ujela s krilom. Za poživitev bo poskrbela rdeče-belo-modro črtasta majica in nekakšen šal ali kravata, rdeče roiasto pisana, ki se nosi kar tako zraven, za vic. Tudi pod noge boste morale biti nekaj posebnega: dokolenke s škotskim vzorcem in nizki, udobni koledi-čevlji. Še neko posebnost moramo poudariti: krilo ima v pasu večji žep, zadaj pa se to tesno oprijeto krilce razpira z 22 cm dolgo zadrgo. Torej, le korajžno. Dovoljeno je vse, kar vam je všeč! Začnite eksperimentirati! Poskusimo še mi Prav danes je praznik sv. Martina. Med ljudstvom je priljubljen seveda najbolj zato, ker se ta dan iz mošta vino naredi, pa seveda tudi zato, ker se na njegov praznik peče Martinova gos. Z gosjo ga prikazujejo menda zato, Ker je bil doma iz sosednje Madžarske, od Szombathelyja, in ker se prav v njegovem času gosi selijo. Da bi si za danes spekli gos, ni nujno, prav pa je, da je na mizi nekaj od perutnine. Pečena gos Očiščeno gos nasolimo, pustimo, da nekaj časa stoji, nato ji v notranjost porinemo neolupl-jeno jabolko, namažemo z maščobo in v ogreti pečici pečemo. Med peko jo večkrat polivamo in obračamo, odvečno maščobo pa poberemo in shranimo za drugič. Da se nam omaka ne zažge, prilivamo juhe ali vode. Ce je gos že rumena, vendar še ne mehka, jo preložimo v kozico, prilije-mo juhe in sok pečenke in do mehkega dušimo. Če nimamo tako velike kozice, lahko gos razrežemo na primerne kose. Odlično aromo bo imela tudi, I če ji med peko dodamo krhlje I kutine. Gosko ponudimo z I dušenim rdečim zeljem, z zelenjavo, z mlinci. Pa še to: Zelo mastne, pitane gosi pred pečenjem oderemo, jim odstranimo kožo in vso maščobo. Kožo z maščobo vred zrežemo na kocke in stopimo. Tako dobljeno gosjo mast nekoliko solimo, uporabljamo pa Jo pri kuhi namesto masla. Odlična je tudi za namaz obloženh kruhkov. Goska v papriki 1 goska, težka približno 1 1/2 kg, 6 do 8 dag masti ali olja, 2 čebuli, 1 žlica moke, sol, Pomladimo se v Kozmetičnem studiu Ksenija <$adne kisline kot vrelec mladosti ■ V Kozmetičnem studiu Ksenija med drugim nudijo tudi profesionalno AHA pomlajevalno linijo. Kdo bi ne želel zajemati iz vrelca mladosti in večno ohraniti lep mladostni videz? V kozmetičnih salonih poznajo prijeme, ki nam ohranijo mlado in napeto kožo. V Kozmetičnem studiu Ksenija prisegajo na sadne kisline "AHA", ki s svojimi lastnostmi delujejo pomlajevalno. Sadne kisline so namenjene vsem tipom kože, naj bo mastna, normalna, suha, aknasta, nečista... Z njimi pospešujejo luščenje in odstranjevanje odmrlih celic (organski peeling), stimulirajo obnovo in krepitev kože, povečujejo njeno enakomerno navlaženost in ji vračajo mladostno svežino. Odpravljajo rudi male gubice w in zmanjšujejo goloboke gube, čistijo in zmanjšujejo &W>m UGODNO«! Da bo vaš pomlajeni videz še popolnejši, vam ob profesionalni AHA pomlajevalni liniji v Kozmetičnem studiu Ksenija nudijo še • brezplačno cučn/ 6tlj oblikovanje obrvi in s?J J/vo • brezplačno sončenje K^JfflJA v šolanju, -""^T? razširjene pore. Počasi, vendar zanesljivo odpravljajo pigmentne madeže (tudi starostne pege), brez nezaželenih stranskih učinkov pa odpravijo tudi vse vrste seboreičnih izpuščajev, med njimi tudi akne. Ob redni in pravilni uporabi delajo kožo | gladko, čisto, prožno in mladostno svežo. V Kozmetičnem studiu Ksenija možnost tovrstne pomladitve ponujajo za zmerno ceno. Za profesio- I nalno AHA pomlajevalno f linijo odštejemo le 5.900 I tolarjev. Pa še kaj "ta pernatega paprika, muškatni orešek, 1 dl kisle smetane, nekaj kisa. Na vroči maščobi svetlo zarumenimo sesekljano čebulo in dodamo na koščke narezano gosko. Popražimo in opečemo, nato prilijemo malo vode in juhe in počasi dušimo. Ko tekočina povre, poprašimo z moko, ponovno prilijemo vodo ali juho, solimo, papricir-amo in odišavimo z naribanim muškatnim oreškom. Pokrito dušimo. Mehkemu mesu prilijemo smetano in nekaj kapelj kisa. Omake naj bo le toliko, |ppj da sega v kozici do fflffl roba mesa. Gosji ragu Gosja drobovina -srce, želodček, led-vičke, vrat in perutnice - sol, jušna zelenjava, 1 drobna čebula, 4 poprova zrna, lovorov list, 2 nageljnovi žbici, 4 dag masla ali margarine, 3 do 4 dag moke, 1 rumenjak, limonin sok, poper, sladkor po želji in okusu, sesekljan zelen peteršilj. Oprano gosjo drobovino, razen jeter, damo v lonec. Prilijemo približno 1 liter vode, dodamo oprano jušno zelenjavo, začimbe in oluplje-no ter razpolovljeno čebulo. Vre naj še eno uro. Malo pred koncem kuhanja dodamo jetra, ki naj se le dobro obarijo. Mehko meso vzamemo iz lonca, izluščimo kosti in meso oziroma drobovino zrežemo na kocke. Juho precedimo. Maslo ali margarino razpusti- mo, primešamo moko, nek<# rat obrnemo in še svet o jemo s približno 3/4 1 Zavremo in gladko razkub| mo. Vložimo pripravljen meso in drobovino, začini^ limoninim sokom, jn želji s ščepcem sladkorja soljo. Dodamo tudi.drog) narezano koreničje iz r r Nekaj žlic omake odvzame*» j v njej; razžvrklj^onu^ji; in zhjemo nazaj, uma*0 nato ne vre več, da se ne sesifl' Primešamo sesekljan peteri Domači piščanec po lovsko / domači piščanec, S dag m 1 čebula, 1 korenček, koš& zelene, korenina peteršilja « zelene, 2 stroka česna, lovorov list, nekaj celih E provih zrn in brinovih jagoti ' sesek limonine lupinice, 1/2 ?«? žlička gorčice, malo limonine lupinice, II* paradižnikove mezg*> * 1 Iz babiiinih bukev Pošrekana piska Zreži na kakršne koščke hočeš lepo osnaženo piško, deni jo v pisker ali kozico in zraven malo peterŠilia, zelene, Še manj korenja, malo čebule, peresce majarona in cele dišave (gvirca) in limonine lupinice; prilij malo juhe, okisaj z jesihom, kakor imaš rada, če nimaš juhe.tudi z vodo opraviš, seveda je slabje, posoli in pokrito kuhaj, kuhano poberi in redno zloži koščke na krožnik, precedi juho nanje, potresi jih z drobn zrezanim zelenim peteršiljem in ribanim kruhom in zabeli s surovim maslom. Ali razgrej surovo maslo, deni vanje malo ribanega kruha in zelenega peteršilja, dobro premešaj pa s tem piske potresi in daj na mizo. smetane. V kozico damo ma rahlo zarumenimo sese . čebulo, priložimo kose narezj' nega piščanca in jih opečetfjj Primešamo na kolesca f\ koščke zrezan korenček, zelj no in peterMjevo korenih lovorov list, cel poper in m«? brinovih jagod. Dušimo i minut, med tem prav po »J em zalivamo z žlicami vrt* vode. Ko se sok posuli, prm mo toliko vroče vode, 1(0 mora biti omake. Začinim? J gorčico, sesekljano Jimonin lupinico, soljo, paradižnikom mezgo, 2 žlicama seseklja gob in 2 žlicama smetanj Dobro prevremo, da se Je odišavi. Jed ima boljši oW če smetano primešamo JJ* zadnje in je ne prevrevai* več. Ponudimo s krompirje111. Predstavljamo vam izčrpen družinski vodnik % Spolnost in medčloveški odnosi Spolnost in razmerja Spolnost igra pomembno vlogo v vsakem intimnem, ljubečem razmerju, naj se partnerja poznata že leta ali pa sta se srečala šele pred katkim. Spolnost je čutni in zaznavni dokaz privlačnosti med človekoma in je lahko eno največjih zadovoljstev v življenju. Lahko pa je tudi vzrok razočaranj, frustracij in nezadovoljstva. Da bi se lahko spoprijeli s takšnimi težavami, moramo biti s spolnostjo in spolnim vedenjem seznanjeni ter ju razumeti. Dober seks ni nekaj, kar bi znali nagonsko, ampak se ga moramo naučiti in ga gojiti. Preden se lotimo področja spolnega zadovoljstva in užitka, pa moramo odgovoriti na številna temeljna vprašanja. Kaj natančno je npr. človeški spolni nagon in kaj ga uravnava? Kateri deli telesa se najbolje odzovejo na držanje? Zakaj nas nekdo privlači in kako to pokažemo? Kakšno je spolno delovanje človeškega telesa in kako smo lahko prepričani, da smo dovolj uglašeni s partnerjevimi potrebami, da ga bomo spolno zadovoljili? Ali domišljija v spolnem življenju koristi in kakšna je vloga spolnih različic? Vse to so pomembna vprašanja. V tem poglavju si bomo pobližje ogledali žensko in moško spolnost ter poskušali odgovoriti na nekatera vprašanja o izražanju spolnosti v vsakdanjem življenju. Nikoli ne smemo pozabiti, da si je za uspešno razmerje treba prizadevati. Vse preveč ljudi je presenečnih, ko njihovi partnerji pravijo, da se ne počutijo ljubljeni ali cenjeni. Kljub vsem intimnostim, ki si jih človeka privoščita med seksom, sporazumevanje med njima pogosto ni niti dobro niti lahko. Zmožnost sporazumevanja in izražanja medsebojnega navdušenja ali pristne skrbi pa ni le enako pomembna kot telesna naklonjenost, temveč je pogosto prvi korak h globljemu, trajnemu razmerju. Ni vedno lahko ohranjati razmerja svežega in vznemirljivega - zlasti če partnerja živita skupaj že mnogo let - tudi če sta zelo si Morda lahko sprememba vsakdanjegai * pa, ki jima omogoči več skupnega ca ' spodbudi medsebojna spolna obxČUnJjn Skupna sprostitev in smeh ter sprošc6" odprt pogovor o čustvih in željah pa W* okrepijo tudi spolno zanimanje. na Predvsem pa partnerja ne 9ledldar trenutna nezadovoljstva ne bi smela ni*u pozabiti na velikanske prednosti srecn% razmerja, ki obsega medsebojno ljubezen ^ spoštovanje, uživanje v družbi druge9a polno spolno življenje. Izčrpen družinski vodnik SPOLNOST IN MEDČLOVEŠKI ODNOSI Rlcharda VValkerja lahKo naročite pri DZS 24 ur na dan: po telefonu 061/149-5-140 ali Interne^ http://www.dzs.si. Cena: 8.390 tolarjev Na cesti: Renault Kangoo Katrca je spet oživela -sedičenje o preseganju av-("""»obilskih razredov, avto-JMlih prihodnosti, ki bodo Nvsem varni, uporabni in vse boli postaja iN*nost. Avtomobilsko pri-ju^ost si nekatere avtomo-HP tovarne predstavljajo J* kot kombinacijo drugačna pristopa in duhovno JvlJanje nekdanjih uspešnih ,vt<>mobilov. H^av takšen je kangoo, novi Jenaultov mešanec med oseb-Jlrn avtomobilom in majhnim Ravnikom, ki sicer ne nado-P« nobenega Renaultove-I avtomobila, duhovno pa S Ja legendarni renault 4, JJpamo katrco. S svojim ^upnim in nagajivim zunan-videzom kangoo presega Jcajno pojmovanje avtomo-lV saj so opremljeni z vzglavniki in tritočkovnimi varnostnimi pasovi, ki imajo spredaj tudi pirotehnične zategovalnike in programiran sistem omejevanja zatezne sile. Dostopu na zadnjo klop so namenjena Jrihaja nova Mazda MX-5 jonska Mazda je na pravkar končanem avtomobilskem obnf.u..v Tokiu poleg kopice prototipov, prikazala tudi ^»nih i roadster MX-5. Avtomobil obnavljajo po ^Oooft .' P° vsem svetu Pa so uspeli prodati skoraj uu primerkov dozdajšnjega modela. itjieij maz(*a MX-5 nadaljuje tradicijo, snovalci pa so nierj Pred očmi predvsem užitek med vožnjo. Novinka 2,27 ai Štiri metre v dolžino, medosna razdalja znaša £at0 tra, zasnova pa je takšna, da je avtomobil čim lažji. °^Pira°- Se Gazdini strokovnjaki odločili ohraniti ročno ^ehan 6 P'atnene strehe, saj bi zapleten električni Osi?lZem Preveč vplival na povečanje teže. Vala Oyno zunanjo podobo ie nova mazda MX-5 podedo-re|e £° Predhodnem modelu, opazne so le agresivnejše W0sea .?°yod zraka v motorni prostor, nekoliko mehkejši a^Daury?^i robovi in novi žarometi, ki niso več dvižni, f** fiksni. lilrskiViak° sta znana oba motorJa. 1,6-litrski s 125 in 1,8-2aclnjj, konjskimi močmi. Motorna moč se prenaša na *abayn pSj> zato je vožnja s spodnašanjem zadka še bolj r°^n> m • šibkejšem motorju je na voljo petstopenjski PreSta^enJalrtik, za močnejšega pa so mu dodali še eno Polgg e?a konstruktorji niso pozabili na varnost in tako so v.arnQSt ar°serijskih ojačitev avtomobilu namenili čelni sistem"1 Vre^ m varn°stna pasova z zategovalnikoma in ^Veda 0123 na^zor zatezne sile. Glavno besedo pri razvoju centru J?atlstarja MX-5 so imeli v Mazdinem tehničnem Avtom k? An8elesu-^avah t ^° *e kmalu naprodaj v nekaterih evropskih ^red zax , nam Pa bo prispel v najbolj pravem času, tik s^^cetkom poletja. • M.G. drsna vrata na desnem boku, medtem ko prostoren 600-litrski prtljažnik zapirajo dvižna vrata, čeprav bodo kot brezplačna možnost na voljo tudi nesimetrična krilna. Kangoo je tako namenjen vsem, ki si želijo vsestransko uporaben avto, ga potrebujejo za vsakdanje opravke ali imajo dovolj domišljije, da se z njim odpeljejo na podeželski piknik in še kam drugam. V Sloveniji bodo vse različice kangooja, ne glede na nivo opreme RN ali RT, serijsko opremljene z zatemnjenimi stekli, volanskim ser-voojačevalnikom in osrednjo ključavnico, ter varnostno blazino za voznika, medtem ko je ta varnostni dodatek na sopot-niški strani na voljo za doplačilo tako kot tudi protiblokirni zavorni sistem. V bogatejši različici RT bo med drugim še električno odpiranje stekel in nastavitev bočnih ogledal, polica na stropu sprednjega dela kabine in sprednje luči za meglo, pri vseh različicah pa je seveda mogoče naročiti tudi vrsto dodatkov. Motorji so trije, dva bencinska z gibno prostornino 1,2 in 1,4 litra ter 60 oziroma 75 konjskimi močmi, na voljo pa bo tudi močnejši od obeh 1,9 litrskih dizlov z zmogljivostjo 65 konjskih moči. V Revozovi prodajni mreži bodo kangooje začeli prodajati 1. decembra. Najcenejša različica 1,2 RN bo na voljo za 1,85 milijona, medtem ko bo najdražji 1,4 RT veljal 2,15 milijona tolarjev. Cene za obrtnike in podjetnike bodo za 200 oziroma 250 tisočakov nižje, ker bodo za toliko nižje davčne dajatve. Letos naj bi prodali 270, prihodnje leto pa skupaj z dostavno različico 1350 kan-goojev. Dostavna različica kangoo expre$s bo naprodaj spomladi. V osnovi je avtomobil enak, ima zaprt dostavni prostor, namesto sedežev pa je v njem 2600 litrov prostora za tovor, ki lahko tehta od 600 do 800 kilogramov. Tovorni prostor bodo zapirala krilna vrata (na voljo bodo tudi krilna), posebnost pa je prilagodljiva mreža, ki ga loči od sedežev in preklopljivo naslonjalo sopotniškega sedeža. • M. G. Prevrnjeni Mercedes razreda A Novi najmanjši Mercedes-Benzov avtomobil ni dvignil prahu samo zaradi svoje inovativnosti, pač v zadnjih dneh tudi zaradi neugodnih rezultatov testiranj. Kot je znano, so švedski avtomobilistični novinarji na testiranju novega mercedes-benza razreda A, pri preizkusu izogibanja oviri na cesti, avtomobil prevrnili na streho. "Mercedes-Benz razreda A je v okviru večletnega preizkušanja uspešno zaključil večvrstno testiranje vozne dinamike in vse preizkušnje brez izjeme uspešno prestal", je na posebni tiskovni konferenci na temo varnosti novega avtomobila pojasnil Juergen Hubert, član uprave koncema Daimler-Benz. Predstavniki proizvajalca so svoja pojasnila oprli tudi na izvedensko mnenje nemškega inštituta TUV, kjer so po preizkusnih vožnjah ugotovili, da se avtombil v realnih voznih razmerah izkazuje z veliko mero vozne stabilnosti in temu primerne varnosti. Kljub temu pa bodo Mercedes-Benzovi strokovnjaki resno upoštevali rezultate nekaterih avtomobilističnih revij (kritike na račun stabilnosti se pojavljajo tudi v nekaterih nemških specializiranih revijah) in modificirala vozno dinamiko avtomobila. Tako bodo najprej zamenjali pnevmatike, ki so po njihovem mnenju odločilno pripomogle k takšnim rezultatom testiranj. Poleg tega bodo od februarja prihodnje leto serijsko vgrajevali sistem za nadzor zdrsa v ovinkih ESP (Electronic Stability Program), ki pri zanašanju popravlja lego avtomobila. Kupcem, ki bodo avtomobile prejeli pred začetkom serijske vgradnje tega sistema, bodo na željo ESP naknadno vgradili brezplačno. S tem bodo po mnenju strokovnjakov občutno zmanjšali možnost, da bi se pri izogibanju oviri pri hitri vožnji mali avtomobilček s trikrako zvezdo spet prevrnil. • M.G. Kupčije Peugeot« in Zastave ne bo Kragujevška Zastava, ki ji je obrnil hrbet tudi nekdanji strateški partner Fiat, si bo morala očitno še naprej prizadevati, da bo našla avtomobilsko tovarno, ki ji bo pomagala izplavati iz krize. Doslej so se namreč neuspešno pogovarjali z Renaultom, Hyundaijem in nazadnje tudi s Peugeotom. Čeprav so v Kragujevcu velikopotezno napovedovali skorajšnji začetek proizvodnje enega od manjših Peugeotovih avtomobilov, s kupčijo, vsaj zaenkrat ne bo nič. To so namreč pred kratkim potrdili tudi v vodstvu te francoske avtomobilske tovarne, ki ima trenutno več proizvodnih kapacitet, kot jih potrebujejo. Prav zato ni nobenega razloga, da bi kakšnega od avtomobilov sestavljali v Zastavi, poleg tega pa Jugoslavija sodi med države, kjer so avtomobili obremenjeni z občutno previsokimi carinami in davčnimi dajatvami. • M.G. ENO LETO BREZ STROŠKOV OBVEZNEGA ZAVAROVANJA IN REGISTRACIJE FIAT UNO 12.490 MARE A LIMUZIN* 26.990 BRAVA MAN IA i.6SX,2XAIRBAG, CENTR. ZAKLEPANJE, ELEKTR. POMIK STEKEL, SERV0 VOLAN,... 24.940 SCUDO 23.990 34-**» xitlž«tnj« -1.580 DUCATO MAXI 31.990 J3.970 xniman|« - 1.9SO Rezervni doli ♦ dodatna oprema ♦ servis Pooblaščeni trgovec in serviser vozit Fiat in Lancia Bleiweisova 10, Kranj, tel.: 064/224-540 Servis: Struievo 1, telefon.: 064/224-244 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PNEUMO CENTER Kidričeva cesta 72A, škofja Loka (Trata) tel.: 064/634-022 GUMI • montaža in centriranje osebne in tovorne pnevmatike prodaja osebne in tovorne pnevmatike (Michelin, Goodvear, Nokia, Fulda, Kleber, Sava, Matador) • avtooptika • hitri servis • t Delovni čas: od 8. do 18. ure; sobota od 7.30 do 12. ure CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA TAKVRUA ALFA OPEL CITROEN ALFA ŠKODA AUDI FORD RENAULT CITROEN RENAULT RENAULT RENAULT CITROEN RENAULT PEUGEOT RENAULT CITROEN M E R - 1102 331,38 KADETT 1,3 AX11 331,5 FAVORIT 135 '100 ORION 1,8 CLI0RL1.2/3V ZX 1,41 CU0RT1.4/3V CUO RT1.4/5V 19RT1.4/4V XANTIA1,81 CU01,9 D 605 3,0 1916V 460 TURBO XM 2,01 BENZ1901.8E BELA RDEČA RDEČA RDEČA RDEČA RDEČA MODRA M, MODRA RDEČA M.ZELENA MET. RDEČA MET. ZELENA RDEČA MODRA ČRNA M. MODRA BELA ME MODRA M.ZELENA SREBRNA 99s 989 985 990 990 993 987 991 995 993 m 995 994 993 936 993 994 994 993 3.505 4.445 4.540 4.965 6.165 7.330 7.450 11.700 12.440 13.050 14.280 15.580 15.850 15.950 16.750 19.810 20.060 20.500 20.970 24.300 170 dem na 2 leti 220 dem na 2 leti 220 dem na 2 leti 240 dem na 2 leti 162 dem na 4 leta 160 dem na 5 let 166 dem na 5 let 260 dem na 5 let 277 dem na 5 let 290 dem na 5 let 315 dem na 5 let 345 dem na 5 let 355 dem na 5 let 355 dem na 5 let 370 dem na 5 let 440 dem na 5 let 445 dem na 5 let 460 dem na 5 let 465 dem na 5 let 540 dem na 5 let KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO INTERNET ADRESS HTTP://VVVVW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 10. 11. 1997 Kaj ponujajo zavarovalnice pri kasko zavarovanjih? it* • cene in številne kombinacije Medtem ko slovenske zavarovalnice pri obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti izhajajo iz enotnih meril za določanje zavarovalnih premij za posamezne kategorije avtomobilov, lahko lastniki avtomobilov pri kasko zavarovanju izbirajo med številnimi možnostmi. Slovenske zavarovalnice namreč ponujajo precej različne pogoje, seveda tudi za zelo različne cene. Za kasko zavarovanje se najpogosteje odločajo lastniki novejših avtomobilov, poleg različnih poškodb, ki so posledica nezgod, izživljanja objestnežev, nerodnosti pri parkiranju, naleta divjadi in še česa, lahko zavarujejo tudi krajo avtomobila. Zavarovalnice nudijo delni in polni kasko ter odbitne franšize (kar pomeni soudeležbo zavarovanca pri kritju škode) v višini 1, 2, 8 ali 16 odstotkov, ki se določi samo pri polnem kasku in velja samo v primeru prometnih nesreč ali padca kakega predmeta na avto. Višina zavarovalne premije je odvisna od cene novega vozila na dan sklenitve zavarovanja, ugodnosti sistema bonus- malus, popusti pri takojšnjem plačilu in podobno. Za pnmerjavo smo pogledali, kaj pri kasko zavarovanju nudi pet slovenskih zavarovalnic, ki imajo svoje polsoval-nice oziroma pooblaščene agencije tudi na Gorenjskem. Za primerjavo je služil eden najbolj prodajanih avtomobilov v Sloveniji renault clio 1.4 z motorjem, ki zmore 75 KM in stane 1.798.080 tolarjev. Sklenjena kasko zavarovanja veljajo na območju Slovenije In v tujini, izjema sta le Bosna in Hercegovina In Jugoslavija, ki še vedno veljata za vojno oziroma rizično območje. Zavarovalnica Triglav: Polni kasko z 1-odstotno odbitno franšizo, ki je najmanjša, s katero je mogoče skleniti takšno zavarovanje, lastnika clia 1,4 velja 62.914 tolarjev, pri čemer ni upoštevan morebitni bonus. Ta vsota še ne vključuje kraje avtomobila, potrebno je doplačati še 16.979 tolarjev. S posebnimi doplačilnimi kombinacijami je avtomobil mogoče zavarovati še zaradi požara, eksplozije in podobnih nevšečnosti, v posebni kombinaciji je zavarovanje stekel in proti divjadi, za poškodbe na parkiriščih, stroške vleke in stroške najema nadomestnega vozila. Zavarovalnica Adriatic: Pri tej zavarovalnici je kasko zavarovanje razdeljeno v tri sklope s podskupinami. Za zavarovanje škode pri nezgodi ali padcu predmeta na avto je potrebno odšteti 72.450 tolarjev, posebej nudijo tudi cenejši paket, s katerim je zavarovana Škoda v primeru trčenja z identificiranim prometnim udeležencem. V ostalih doplačilnih sklopih so zajeta zavarovanja škode pri požarih in podobnih nezgodah, škode na steklih, na parkirišču in zaradi zlonamernih dejanj in zaradi divjadi. Kot zanimivost, posebej je avtomobil mogoče zavarovati tudi zaradi izgube ključev. Zavarovalnica Maribor: Pri polnem kasko zavarovanju za renault clio, ki stane 73.286 tolarjev, ie zajeta tudi škoda zaradi kraje, vendar to ne velja za vozila, ki so v najemu, ki stanejo več kot 60.000 mark in več, ali so zavarovana s 16-odstotno franšizo. Avtomobil je proti ropu, kraji, požaru, streli, eksploziji, viharju in škodi zaradi manifestacij zavarovan v primeru, da je plačano polno kasko zavarovanje, prav tako velja tudi za kombinacijo, za zavarovanje razbitja ali poškodbe standardno vgrajenih stekel. Zavarovalnica Slovenica: Tudi pri tej zavarovalnici polno kasko zavarovanje zajema povrnitev škode v primeru tatvine, ropa ali vloma, z 1-odstotno odbitno franšizo ga nudijo za 86.900 tolarjev. Kombinacije delnega kaska so podobne kot pri drugih zavarovalnicah, posebnost je v zavarovanju škode, ki nastane pri prevozu s splavi ali trajekti na priobalnih linijah v Jadranskem morju, kar sicer ni običajno. Zavarovalnica Ulia: Polni kasko z 1-odstotno odbitno franšizo stane za renault clio 1.4 59.962 tolarjev, pri čemer je v zavarovanje všteto tudi kritje škode v primeru poškodbe objestnežev ter zaradi kraje oziroma vloma. Poleg petih kombinacij delnega kaska, pri tej zavarovalnici pokrijejo tudi škodo zaradi zmanjšane vrednosti za avtomobile do starosti dveh let. Postopek pri določanju škode je podoben kot pri zavarovanjih avtomobilske odgovornosti. Zavarovalniški cenilci priznajo totalno škodo v primerih, ko je bilo vozilo v nezgodi popolnoma uničeno ali ukradeno. Ne glede na vrsto nezgode ali poškodb, ki so nastale zaradi drugih dejanj, mora lastnik poškodovanega vozila oziroma sklenitelj zavarovanja v vsakem primeru poklicati policijo, ki o dogodku naredi zapisnik. Brez policijskega zapisnika je namreč uveljavljanje odškodninskih zahtevkov oteženo ali celo nemogoče. • M.G. TEST: CITROEN XSARA 1.4i SX NOV POMEN ELEGANCE Francoski avtomobili so še vedno elegantni, toda drugačni. Poglejte novo Citroenovo xsaro: po zunanjosti niti najmanj ne spominja na svojega predhodnika ZX, po elegnci in udobju je še vedno pravi Citroen, po vseh ostalih lastnostih pa zelo svež avtomobil v najgostejšem avtomobilskem razredu. Xsarin videz je v vseh pogledih sodoben in privlačen: od nizko spuščenega sprednjega dela, preko elegantno zaobljenih bokov do kompaktnega kombilimuzinskega zadka in po nekaterih potezah spominja tudi na večjo sestro xantio. V prid lepši podobi so na boke namestili debele bočne letve, črni izbočeni deli pa so tudi na odbijačih, kar skupaj z velikimi režami za dovod zraka v motorni prostor, izboljšuje dinamičnost karoserije. Visok zadek seveda nekoliko kvari voznikov pregled nazaj, kajti steklo v prtljažnih vratih je sorazmerno majhno in še upognjeno. Toda zato se xsara odkupi z velikim prtljažnim prostorom, ki meri 408 litrov in je po merah v vrhu v tega avtomobilskega razreda. Toda tudi pri prtljažniku se Francozi niso mogli izogniti tradiciji in zato je rezervno kolo nameščeno pod prtljažno dno. Tudi potniška kabina ie sodobna in naravnana k udobju. Sprednja sedeža sicer nista pretirano razkošna, toda prostora za kolena in glave je dovolj, tudi na zadnji klopi. Poleg tega je v xsari veliko odlagalnih predalov in poličk za drobnarije. Na sodobno oblikovani in pregledni armaturni plošči sta samo dve napaki: stikalo sirene v levi obvolanski ročici in stikali za odpiranje sprednjih stekel, ki Oktobrska a prodaji boliša nekoliko boljša Prodaja novih avtomobilov na slovenskem avtomobilskem trgu je bila v minulem mesecu nekoliko boljša kot v septembru. Po še neuradnih podatkih je bilo prvič registriranih nekaj več kot 4300 avtomobilov, kar je sicer občutno več kot avgusta in septembra, vendar še vseeno pol manj kot v rekordnem aprilu, ko smo Slovenci pokupili 8657 avtomobilov. Kljub temu poznavalci tržnih razmer napovsedujejo, da bomo do konca leta dosegli številko 60-000, kar bi pomenilo, da po že tretjem letu s približno enakimi prodajnimi rezultati, že lahko sodimo med zrele avtomobilske trge. Sicer pa se kar nekaj zastopnikov ubada z zalogami avtomobilov, ki so jih naročili po prodajno uspešnih pomladnih in poletnih mesecih, zato so v zadnjih tednih pri večini posegli tudi po zniževanju cen. • M.G. ■M WL MITtllRKUl TAPK MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAIA MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLi SERVIS gU NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška. 8, Domžale td.Ml/716-221 - prodaja tei.:06J1115-666 - servis Kupceivi COLTU GLi PAJERO 2,5 GL YOUNG Citroen xsara je sodobna, privlačno oblikovana kombilimu-zina, ki napoveduje drugačne čase za to francosko tovarno. L 7—i...........m:m~~ Ergonomičen voznikov^, i ni prostor z nekaj drobni n napakami. 1 polni obremenitvi pa avtofljj bil morda deluje 'nekolik podhranjeno. ostro voženih ovinkih in avtomobil v vsakem primeru pokaže dovolj poslušnosti za voznikove ukaze z volanom. +++oblika ++prostornost +velik prtljažnik/ —namestitev nekaterih stikal -preglednost nazaj -motorni hrup pri višjih vrtljajih so ju namestili na desno stran instrumentov, kot da notranji arhitekti z njima niso mogli nikamor drugam. Za udobje poleg prostorne notranjosti, skrbi tudi uglajeno podvozje. Uglajeno seveda po francosko, kajti avtomobil mehko požira cestne grbine in nekoliko preveč niha pri speljevanju in zaviranju. Xsara je po svojem predhodniku ohra- Tudi če je v xsari najšibkejši nila pasivno zadnjo premo, ki 1,4-litrski motor, ki zmore 75 so jo še izboljšali in opazno konjskih moči, avtomobil uspe pripomore k zanesljivi vožnji v ohraniti večino svoje elegance. Ta motor je namreč skusil že veliko Ci-troenovih avtomobilov in povsod je bil njegov glavni adut ekonomičnost. Čeprav se ne more pohvaliti s posebno iskrivostjo, zlahka zadosti povprečnim vozniškim hotenjem in tudi xsarina najvišja hitrost je zadovol-jiva. V višjem območju vrtljajev je motor v sicer dobro Naslednica modela ZX je podobna večji xsari; izolirani kabini neko-v zadku je prostoren 408 litrski prtljažnik. liko preglasen, pri CENA do registracije.'M DEM (Citroen Slovenija) Vožnja s xsaro je lahkoto^ zato se takoj usede v duSo$l močnejšega kot tudi neži# ga spola m spada med 2tfM °«e, ki ostanejo dolgo tm spominu, predvsem po svofi aobrih lastnostih. Pri GWX*. m zato ni potrebno posffl Poudarjati, da so zdaj nastop fr»&atničasiinxSarajepr*® najboljši dokaz. TEHNIČNI PODATKI: W>£ limuzina, 5 vrat, 5 se Motor, bencinski, štiritaktni. vrstni, nany* spredaj prečno, P°9anr/M dnji kolesi, 136Qccm,&"L 75 KM, petstopenjski M® d. 4$ menjalnik. Mere: mm, š. 1698 mm, v. mm, medosna razdalja mm, prostornina ptii3?^ 408/1190 I. Najvišja htm 175 km/h (tovarna), 17? *JJ (test), pospešek odOdoE km/h: 14,1 s. Poraba 9°nZ 5,8/ 7,2/ 9,71 neosvincef; 95 okt. bencina na 1" poraba na testu: 8,41. 100 M M. Gregorič Opel bo še proizvajal odhajajočo as*'0 Vodstvo Oplove madžarske podružnice Opel Hungary je uradno potrdilo, da bodo v tovarni v Szentgotthardu nadaljevali s proizvodnjo dosedanjih modelov opla astre. tiral 35 milijonov nemških mark, pa bodo nov 1,8-litrski 16V &CL>Lih motor, ki je namenjen novi astri. V za sedmin "letih je Opel v madžarsko tov j. Ti avtomobili bodo skupaj z novo astrino investiral že 730 milijonov, kot eden n*Jkn° generacijo naprodaj na nekaterih evropskih jih investitorjev pa v državi igra P0ITie?IIier trgih. Poleg 9.000 avtomobilov bodo prihodnje leto izdelali še 21.000 lakiranih ogrodij namenjenih za izvoz v montažno tovarno v Varšavi, kjer bodo prav tako nadaljevali s proizvodnjo sedanjih modelov. Generalni direktor Opel Hungarv Albert Lindauer je na avtomobilskem salonu v Budimpešti med drugim tudi dejal, da bo Opel v madžarsko tovarno motorjev inves- gospodarsko vlogo. Tako so na P}\.s lansko leto od madžarskih dobavitejJ [ kupili za okoli 300 milijonov mark..%, Hungarv je po čisti prodaji četrto njCS podjetje na Madžarskem, po dežei^i6g izvozu pa zaseda celo prvo mesto. JJJjJ tega je Opel s približno 20-odstotnim tr«1^ deležem vodilna avtomobilska znarnka Madžarskem. • M.G. Prinašamo Vam varnost udobje, ekonomičnost in dobro ceno. Z Vami bomo v novembru: tnrpk, 11,11, KRANJ__. MERKUR d.d. - SALON VOZIL, Gregorčičeva 8 Delovni čas: delavnik 10.00 17.00 Vsa vozila boste lahko preizkusili, naši prodajalci pa Vam bodo svetovali in odgovarjali na Vaša vprašanja. Avto, ki vam zleze pod GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak_ sanjska Planika uresničuje sanacijski program V tekočem poslovanju še nekaj izgube ' Paniki so z manj zaposlenimi v letošnjih prvih devetih mesecih izdelali za desetino več obutve. "H nov. - V kranjski Planiki postopoma uresničujejo Jacijski program, katerega prvi cilj je tekoče poslovanje ,Jw izgube. V letošnjih prvih osmih mesecih je v tekočem Jsjovanju znašala 350 milijonov tolarjev, z upoštevanjem *f4e med izrednimi prihodki in odhodki pa le 146 milijonov JfJev. Lani je izguba v prvih osmih mesecih znašala 908 Jbjonov tolarjev, kar pomeni, da so jo letos krepko ^njšali. Sanacijski program temelji • Povečanju produktivnosti Proizvodnje, na maksimal-J angažiranju pri novih rph, hkrati pa na zniževan-^ stroškov proizvodnje in -anju nove vrednosti. Le- vjjJ? ^ predvidena izguba v j ni amortizacije, kar pome- 2na$ai naJ bi ob koncu leta Pravi d do 5 milijonov mark, ta? r°ian Starman, direktor a,We Planike. ^povečali 7<*kot petino iztjpP^ih devetih mesecih so obutv 1,425 tisoč Parov ■ odstAH kar Je približno 10 približno 38 milijonov mark Času v Več kot lani v tem odS(oy tem času je bilo 11 Prihr« manJ zaposlenih, dela • 300 manJ Jih Je dev'°- ,n v letošnjih prvih poVnI*, mesecih je bilo v |2vpr^JU 2.240 zaposlenih. Nc k° za 40,2 milijona So j7v°Dutve, kar pomeni, da ^sSZ P°večali kar za 22 jona v oziroma za 7,8 mili-pa So niark. Domačo prodajo o*jr P°večali za 14 odstotkov \^ za 1,5 milijona mark. 1 r J v lanikina devetmeseč-hnvallzacija znašala 56 mili-Cv ,mark, ker je bilo za 16 J°1ov oziroma za 8 mili-V mark yeč kot lani v tem IjJjSjJ so bili v prvih devetih %i VečJi za 18 odstotkov, Qdst ,S0 se povečali za 14 "ost; ■ ' PrimanJkljaj likvid-ion0vJf tako znašal 340 mili-tolarjev. Obveznosti do V kranjski Planiki sanacija poteka učinkoviteje kot v tržiškem Peku, z rezultati smo zadovoljni. Podoben dogovor kot v Peku bo podpisan tudi v Planiki, predvidena je tudi dokapi-talizacije, je na nedavni tiskovni konferenci dejal Zlatko Kavčič, direktor Gorenjske banke. dobaviteljev in bank so ostale na približno enaki ravni kot lani in znašajo približno 45 milijonov mark, če odštejemo Planikine terjatve znaša dolg Bojan Starman, direktor kranjske Planike je znašala 362 milijonov tolarjev, lani v tem času 733 milijonov tolarjev. Z upoštevanjem pozitivne razlike med izrednimi prihodki in odhodki pa je izguba v letošnjih prvih osmih mesecih znašala 146 njih bistveno ne odstopamo. V proizvodnji namreč še vedno prihaja do zastojev, problemi pa so predvsem likvidnostne narave, saj je ob ogromnih obveznostih težko zagotavljati denar za nemoteno proizvodnjo. Vendar lahko rečem, da v globalu finančne cilje 94-od-stotno dosegamo, je dejal direktor Bojan Starman. Planikine obveznosti so velike, redne in revalorizacijske obveznosti letno znašajo 4,5 do 5 milijona mark. Lahko rečemo, da so v takšnih razmerah v zadnjem letu veliko dosegli. Olajšanje bo vsekakor prinesel podpis dogovora z Gorenjsko banko in z SKB banki oziroma z največjimi upnicama, ki je napovedan že nekaj časa, vendar do podpisa še ni prišlo. Direktor Starman pravi, da bo dolgoročno finančna konsolidacija odvisna tudi od sodelovanja s Slovensko razvojno družbo, ki bo verjetno prevzela nekatere stare obveznosti. "•cs -L™ so v Prvm osmih MrZl l?t0ŠnJe8a leta v hni lm z e^akim lans-44 'afdobjem ustvarili za Cfr, Ha, zaposlenega. »m dela na zaposlene-olJVe Povečali za 30 loitkov> saj so imeli lani dod Čene Plače- Bruto s/eft dednost na zapo-lQ3a 5e ie povečala kar ni °j odstotkov, kar pome-vo v so letos uspeli ust- l°£Lza 19° ™"i°nor n0Jl Več]° novo vred" ^kot iani v tem čaju Izguba šestkrat manjša Finančni rezultat je znan za prvih osem mesecev letošnjega leta, ko so dosegli 4,58 milijarde tolarjev poslovnega prihodka, kar je bilo za 18 odstotkov več kot lani v tem času. Pri tem so se materialni stroški povečali le za 1 odstotek, stroški dela pa so bili večji za 15 odstotkov, čeprav se je zaposlenost zmanjšala. Plače so namreč letos usklajene s kolektivno pogodbo, povprečna bruto plača zdaj znaša 85 tisoč tolarjev, povprečna neto plača pa 57 tisoč tolarjev. V tekočem poslovanju so izgubo letos razpolovili. V letošnjih prvih osmih mesecih Z Adidasom je Planika poravnala vse račune. Njena največja poslovna partnerja sta zaaj Romika in Salamander, za vsakega bodo letos izdelali približno 3 tisoč parov obutve dnevo, skupaj torej 6 tisoč parov dnevno. Če hočemo preživeti, mora sociala oditi iz tovarne. Sociala je tudi nenormalna bolniška odsotnost do tridesetih dni, saj so nekateri nenehno na bolniški. Pridejo za en dan in nato so spet bolniški, nekateri celo kar naprej napovedo po en dan dopusta vsak mesec in jih sploh ni na delo. To je popolnoma nestrokovno zdravljenje, Če je Človek res bolan, potem naj ne dela, če pa ni, naj dela, pravi direktor Starman. Rešitev, ki jo glede bolniške prinaša novi zakon, je dobrodošla, saj onemogoča špekulacije. milijonov tolarjev, kar pomeni, da so za šestkrat zmanjšali, saj je lani v tem času znašala 908 milijonov tolarjev. Z bankama dogovora še niso podpisali Letošnji cilji so visoko postavljeni, količinsko jih še ne dosegamo v celoti, vendar od Prvi cilj sanacije je tekoče Eokrivanje odhodkov s prihod-i, redno poravnavamo obveznosti in plačujemo obresti, ostajajo pa stari dolgovi do bank in dobaviteljev, ki jih v kratkem času nismo sposobni odplačati, pravi Starman. Marsikaj je moč tudi še narediti v podjetju, vendar pa bo zelo pomemben podpis dogovora z bankama. Ker imajo težave s financiranjem, so prisiljeni sprejemati tudi slabše posle, kar seveda vpliva na finančni rezultat. • M.V. I ^jska Iskraemeco prenaša proizvodnjo tudi na Hrvaško Jskrine števce bodo izdelovali tudi v Zagrebu tom ,~ o SSoVz n0v*" V sredo>19* ^vembra, o nl'ek.u sl°vesno pognali proiz i.i*del!! ■Jetia Iskraemeco Zagreb, ki i "^enie ?'?ktrične števce kranjske Ju49 j' k* "na v zagrebškem pod-v ^diet? TStotni kninski delež. I?'0 eleV* • raemeco Zagreb bo izdelovanje nčne števce in naprave za ' uRravljanje in registracijo elek- t J, 0sebe in posamezniki - večinski, 1oveer!!er^-'e z blagovno znamko Iskra. ^Pravne P.^Jetju imai° hrvaški vlagatelji u Hral111 lastninski delež, preostalega gu Je h m,eco iz Kranja. Na hrvaškem v ktriČr.iK xJ' Prodala približno 50 tisoč ri°Sa Pevcev letno. Lastna proiz-fektorIt tP0 besedah Kresa Braičiča, ftrgvenu uraemeco Zagreb, za hrvaš-n 1 Pren olJ ^inkoviti in pomembna ESsii ostl uvoz> zat« določitev o e*ka Proizvodnje v Zagreb ni bila Ptibli4oeJJlS0 z lastnimi sredstvi kupili 000 kvadratnih metrov zemljišča za proizvodnjo in 4 tisoč kvadratnih metrov okoliške zemlje. Skupna vlaganja v proizvodne prostore so znašala približno 5,5 milijona hrvaških kun oziroma 1,5 milijona nemških mark. Zanimivo je, da pri tem niso najeli posojil. V zagrebškem podjetju Iskraemeco bo petnajst zaposlenih izdelalo približno 50 tisoč električnih števcev, s tem bodo pokrili povpraševanje na hrvaškem trgu po Iskrinih števcih. V Zagrebu bodo izdelovali predvsem dvotarifne indukcijske števce, ki iih uporablja že približno 95 odstotkov hrvaških gospodinjstev. Kranjska Iskraemeco bo tako na hrvaškem trgu dobila kvalitetnega izdelovalca električnih števcev, s prodajo verjetno ne bodo imeli težav, saj je letošnji promet dosegel že 36 milijonov hrvaških kun oziroma 10 milijonov nemških mark. Na hrvaško zahtevo so v kranjski Iskraemeco že razvili tritarifni električni števec z vgrajeno napravo za registracijo potrošnje električne energije in moči. Za- grebško podjetje namerava vključiti tudi obrtnike in podjetnike, ki so že prej sodelovali z Iskro na področju merjenja električne energije ter izdelovalce sestavnih delov za električne števce. Posebno pozornost nameravajo posvetiti programu za optimizacijo potrošnje električne energije. Pripravljalo se na izdelavo opreme za daljinsko odčitavanje in krmiljenje porabe električne energije, s katero naj bi dosegli smotrnejšo porabo električne energije. Kranjska Iskraemeco ima na tujem že sedem podjetij, v katerih ima različni kapitalski delež. V kratkem se jim bosta torej pridružili še dve. V torek, 11. novembra (danes), bo namreč začelo poslovati podjetje Elektrokontrol HZ H-B v Čapljini v Herceg-Bosni, v katerem ima Iskraemeco 30-odstotni lastninski delež. V drugi polovici novemba pa bo stekla proizvodnja v zagrebškem podjetju, kot deveto tuje podjetje kranjske Iskraemeco. • M.V. Jamstveni sklad po tednu dni delovanja Doslej na Gorenjskem osem popolnih vlog Veliko vlog je nepopolnih, saj ljudje ne vedo, kako priti do podatkov in potrebnih dokazil -Večje gneče doslej ni bilo Kranj • Prejšnji ponedeljek je tudi v Kranju začela delovati enota jamstvenega sklada. Do konca tedna so, kot nam je povedala koordinatorica Magda Plementaš Lombar, prejeli osem popolnih vlog, precej večje število vlog pa je bilo nepopolnih in jih bodo prosilci morali dopolniti. Prejemajo tudi veliko telefonskih klicev. Računajo, da je na Gorenjskem približno dva tisoč upravičencev do sredstev iz jamstvenega sklada. Vsakdo od njih lahko dvigne obrazec za uveljavljanje zahtevka na uradih za delo po Gorenjski, izpolnjenega pa odda osebno ali po pošti na posebno enoto jamstvenega sklada v Kranj. Kot pravi Magda Plementaš Lombar, se marsikdo ustraši obrazca, saj je precej zapleten. Nekatere zahtevane dokumente naj bi delavci imeli doma, nekatere pa bodo dobili pri stečajnih upraviteljih. Gre zlasti za potrdilo o izplačanih plačan in nadomestilih v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Nekateri stečajni upravitelji so te podatke na disketah že dostavili v Ljubljano, tako da delavcem podatkov ne bo treba zbirati. Vendar pa je takšnih primerov malo, zato so se na jamstvenem skladu že povezali z večino gorenjskih stečajnikov. Delavci tako Zahtevam je treba priložiti naslednje dokumente: sklep o prenehanju delovnega razmerja (tega je vsakdo prejel in naj bi ga imel doma), potrdilo delodajalca o izplačanih plačah in nadomestilih v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja (priskrbel naj bi ga stečajni upravitelj), dokaz o uveljavljanju varstva svojih pravic za tiste, ki so bili odpuščeni v postopku prisilne poravnave, dokaz, da so prijavili terjatve v postopku stečaja oziroma prisilne poravnave, fotokopijo davčne številke ter fotokopijo tekočega računa ali hranilne knjižice. kujejo delavci? Računajo lahko na neizplačane plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem dela v višini treh neto minimalnih oziroma zajamčenih (v letu 1994 in prvih treh mesecih leta 1995, ko še ni bilo določene minimalne plače) plač. Neto zajamčena plača januarja 1994 znaša 18.606,90 tolarjev, neto minimalna plača od julija 1997 dalje pa 40.921,80 tolarjev. Delavci lahko zahtevajo tudi nadomestilo za Čas neizrabljenega letnega dopusta v koledarskem letu, ko mu je prenehalo delovno razmerje (v višini polovice minimalne Obrazce prosilci lahko dvignejo na vseh gorenjskih izpostavah uradov za delo, vloge pa sprejemajo le v Kranju, v stavbi Sveta kranjskih sindikatov na Slovenskem trgu 6 nasproti Globusa. Uradne ure imajo vsak delavnik od 8. do 13. ure, ob sredah pa od 8. do 12. in od 13. do 16.30. ure. (Foto: T. Doki) lahko na skladu v Kranju dobijo informacije, kako priti do stečajnih upraviteljev. Poudariti je treba, da te podatke morajo delavci poiskati sami, saj jamstveni sklad tega ni dolžan storiti. Delavcem, ki so varstvo pravic uveljavljali prek Zveze svobodnih sindikatov, pa bo pri zbiranju dokumentacije (zlasti dokazil o vloženih terjatvah) pomagal omenjeni sindikat. Naj ponovimo, da so do sredstev upravičeni tisti delavci, ki so na cesti ostali zaradi stečaja ali prisilne poravnave podjetja od začetka 1994. leta naprej, ki so bili v podjetju zaposleni najmanj šest mesecev in ki so svoje terjatve prijavili, vendar jih niso dobili poplačanih. Kolikšna sredstva lahko priča- plače) ter odpravnino v višini največ ene neto minimalne plače. Skupaj torej delavec lahko računa na največ štiri in pol minimalne plače. Poudariti je treba, da se te pravice ne dedujejo, če je bil delavec že poplačan iz stečajne mase najmanj v obsegu, kot ga določa zakon, pa mu sredstva iz sklada ne pripadajo. Popolne vloge morajo vsi upravičenci, ki so izgubili delo zaradi stečaja ali prisilne poravnave od 2. januarja 1994 pa do 3. novembra letos, oddati v devetdesetih dneh. O zahtevi mora sklad odločiti v največ šestih mesecih od prejema vloge, vendar po nekaterih informacijah lahko denar pričakujejo že do konca tega leta. • U. Peternel POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Organizirani sleparji povzročajo milijardne izgube Država bi morala priviti sleparje Manfred Glinig v knjigi "Mednarodno finančno sleparstvo" opisuje trideset takšnih prevar. MEŠETAR Kranj 10. nov. - Združenje bank Slovenije je izdalo zanimivo knjigo Manfreda Gli-niga "Mednarodno finančno sleparstvo'', ki se bere dobesedno kot 'učbenik', saj je vodja kriminalističnega oddelka salzburške policije popisal trideset najpogostejših načinov finančnih sleparij. Pri nas so najbolj znane t.i. Ponzijeve piramide, pri katerih se jih je pred leti mnogo opeklo. Zanimivo je Glinigo-vo stališče: posameznik ne ve, kaj dela, če država nič ne ukrene, se lahko vprašamo, ali naj od države zahteva odškodnino. Piramidno prevaro je v začetku dvajestih let v Bostonu iznašel italijanski emigrant Charles Ponzi, ki je obljubljal več kot 200-odstotni letni dobiček. V pol leta mu je uspelo pridobiti pribižno 30 tisoč vlagateljev in zbrati 15 milijonov ameriških dolarjev. Množice so drle pred vplačilna okenca, tako da je morala policija vsak dan skrbeti za red in mir. Vlagatelji so bili tako navdušeni, da so zapirali svoje bančne račune, prodali vse svoje imetje in ga skupaj z življenjskimi prihranki vložili pri Ponziju. Kriminalna "elita" približno 500 ljudi je odgovorna za milijardne znesek, ki jih vsako leto izgubijo banke, investitorji in posojilojemalci. V prihodnjih letih lahko pričakujemo močno povečanje kriminala na podlagi prevar. Val finančnega sleparstva, ki se je začelo v ZDA, je prek Nizozemske in Velike Britanije že zajel Nemčijo in Avstrijo, je v uvodu knjige zapisal Manfred Glinig. Na petkovi tiskovni konferenci je dodal, da ima sleparska "industrija" kar 70-odstotni letni prirastek. Finančne sleparije poberejo veliko denarja. V Nemčiji letna oškodovanja znašajo približno 40 milijard mark. V slovenskih razmerah to pomeni 500 milijonov mark. Dodatni problem je v tem, da gre denar običajno takoj in v celoti iz države, ostane ga največ 10 odstotkov. Dober primer je Albanija, kjer so Ponzijeve piramide sesule državo, organizirali pa so jih Grki. Ponzi je zaslovel čez noč. Obresti je seveda plačal le prvim vlagateljem, nato pa se je piramida sesula.... Zgodba je na las podobna našim v zadnjih letih, kar spomnite se na Cath the cach, Fair play, Zdenex, Soforo.... tudi na banko Les, ki je tako rekoč orala ledino na tem področju. Vsaka piramida se sesuje, ker zmanjka ljudi. Ponzijeve piramide pa so le eden izmed načinov mednarodnih finančnih sleparij. Manfred Glinig je opisal trideset oblik mednarodnih finančnih prevar, s katerimi se v zadnjih desetih letih ukvarjal kot vodilni funkcionar preiskovalnega oddelka za kriminal: prevare s predujmi, samoodplačljiva posojila, navidezno pranje denarja, prevare z vrednostnimi papirji, s čeki, z menicami..... Škode so milijardne, v skoraj vsakem primeru se povzpnejo na najmanj 300 tisoč ameriških dolarjev. Mednarodni sleparji so večinoma stari več kot 50 let, delujejo iz luksuznih hotelov v Monaku, Ženevi, Zuerichu, Londonu... Po padcu berlinskega zidu tudi v Budimpešti, Zagrebu in Pragi. Praviloma delujejo v drugih državah, saj ima tako policija več težav. Sleparje kot magnet privlači bančni svet. Mednarodne sleparje bančne težave privlačijo kot sveča vešče. Finančnih prevar je vse več, nastajajo nove in nove. Oblasti jih po Glinigovi oceni odkrijejo le 10 do 20 odstotkov. Za mnoge se ne razve, ker banke ohranijo skrivnost. Najhitreje reagirajo švicarske in nizozemske banke, ki se ne bojijo domeva v javnosti in zategadelj veljajo za trde banke. Mehke banke se škandalom raje izognejo, toda pogosto se zgodi, da nato trde banke "pojedo" mehke, je dejal Glinig. Predstavil je tudi finančno prevaro, s katero se ukvarjal v zadnjih letih in je segla tudi v Slovenijo. "Poslovneža" iz Salzburga sta v Sloveniji in na Hrvaškemponujala izjemno ugodna posojila, na podlagi vnaprejšnjega 20-odstotnega pologa. Zaupanje sta si pridobila s tem, da sta prvim posojilo res dala, še naslednji krog pa je imel dolgo nosove. Ljudi sta oškodovala za 50 milijonov mark! Policiji je uspelo najti dokazno gradivo in priče iz Slovenije in Hrvaške in gospod Carier zdaj sedi v preiskovalnem zaporu, obtožnica je dolga kar 70 strani, sodni proces pa še ni zaključen. Njegov pomočnik Anton Štern iz Maribora, ki ima nemško državljanstvo, zaradi bolezni ne more pred sodišče. Zanimalo nas je seveda, kako je moč preprečevati takšne prevare. Najboljši zaš- Danes se začenja Ljubljanski pohištveni sejem Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani danes odpirajo osmi Ljubljanski pohištveni sejem. Do prihodnje nedelje, 16. novembra, bo na ogled vse za prijetno počutje doma in na delovnem mestu: od opreme za stanovanje, poslovne prostore, šole, vrtce, do dekorativnega blaga, tapet, zaves, talnih oblog in stavbnega pohištva. Sejem se razprostira na več kot 11.600 kvadratnih metrih razstavnih površin, poleg sejemskih hal pa so postavili tudi tri dodatne montažne objekte. Letos sodeluje več kot 350 razstavl-jalcev in 21 držav, od tega jih je 270 prisotnih neposredno, največ razstavljalcev prihaja iz Slovenije, od tujcev pa so pnsotna podjetja iz Avstrije, BIH, Hrvaške, Indije, Italije in Švedske. V okviru sejma bodo pripravili tudi strokovna srečanja in posvetovanja, najboljše razstavljalce pa bodo tudi nagradili z Zlato plaketo, Zlatimi kristali in Kocko. • U. P. BODITE TUDI POZIMI NA TOPLEM Izkoristite ugodno ponudbo kurilnega olja! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA: pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 2000 litrov OBROČNO ODPLAČILO: pri nakupu nad 1000 litrov v 3 obrokih v 5 obrokih 45,80 SIT/liter 45,30 SIT/liter 46,60 SIT/liter 47,60 SIT/liter brezplačen prevoz brezplačen prevoz brezplačen prevoz brezplačen prevoz MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI, NAROČENO KURILNO OLJE VAM BOMO PRIPELJALI OB DOGOVORJENEM ČASU. Za naročilo pokličite: BENCINSKI SERVIS od 8.00 do 20.00 ure: BS Radovljica 064/715-242 SKLADIŠČE od 7.00 do 15.00 ure: skladišče Medvode 061/611-340 PETROL čita je dobra obveščenost in seznanjanje ljudi z možnimi prevarami, je dejal Srečko Korber, direktor Združenja bank Slovenije. Manfred Glinig je dejal, da pripravlja že drugo izdajo knjige, ki bo vsebovala tudi natančnejši pregled možne zaščite. Ker ima Glinig veliko poklicnih izkušenj z mednarodnimi finančnimi prevarami, je zelo zanimivo njegovo stališče v vlogi države pri tem. Posameznik ne ve, kaj dela, če država nič ne ukrene, se lahko vprašamo, ali naj od države zahteva odškodnino. Prav finančne prevare so lahko merilo za kvalitetno delovanja neke države, pravi Glinig. Večji nadzor nad državnimi podporami Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jj> podatkih ministra Cirila Smrkolja dobilo pred šestimi le« £ odstotka proračunskih sredstev, leto kasneje 3,5, lani sam■ 2,7, letos naj bi ta delež spet znašal 3,2 odstotka. proračun še ni sprejet, na ministrstvu računajo na 23,4 nu tolarjev, kar je 6,5' milijarde tolarjev več kot lani. V zace devetdesetih let je kar 70 do 80 odstotkov proračun** S denarja šlo za denarne podpore kmetijstvu, odkar pa s kmetijskega dela proračuna financirajo tudi kmetijska sy ^ valna služba, javna gozdarska in veterinarska služba PaJ jca delež precej manjši. Lani, na primer, je več kot p°10 y, denarja šla za delovanje služb, od 45 do 47 odstotkov sre o. pa za različne premije, regrese in druge oblike dr z*' podpor. Podobno bo letos, ko bodo od 23,4 milijarde toian ^ za subvencije porabili 11,2 milijarde tolarjev, ^ar.Lev primerjavi z lani 4,5 milijarde več. 540 milijonov toiaj bodo namenili za podporo občinskim programom pospe»e jt ja kmetijstva, 270 milijonov za preobrazbo kmetijskeg gozdarskega zadružništva, 150 milijonov tolarjev za ooti sadovnjakov, skoraj 100 milijonov tolarjev za prevoz m le . bolj oddaljenih kmetij, 300 milijonov tolarjev za ure)W£ gozdov, ki sta jih poškodovala sneg in žled, 1,8 mi'U tolarjev za odpravljanje škode po pozebi in toči... $ Čeprav so bili v letošnjem drugem polletju roki za vlag . .u.___i_________ii__: :____:t.____:____■ _____11__« finaflC" Knjigo bodo prodajali v nekaterih knjigarnah v Ljubljani, dobite pa jo lahko na Združenju bank Slovenije. Stane 3.900 tolarjev. zahtevkov na podlagi javnih razpisov in uredbe o ^ ^jjjskf svetovalne službe vložili kar precej prošenj za de«ar1, intervencijah zelo kratki, so kmetje ob podpori Glede na to, kaj se dogaja pri nas, koliko finančnih prevar smo doživeli v zadnjih letih, lahko sami ocenite, kako deluje naša država. Samo spomniti se je treba, kako se je sprenevedala pri banki Les, kako se je država izogibala priznanju krivde in morebitnim odškodninam. Anglija je denimo pri podobni slepariji, ki je ljudi oškodovala za 100 milijonov angleških funtov, priznala 70-odstotno jamstvo in izplačala oškodnine. • M. Volčjak podpore. Na ministrstvu čakajo le še na sprejetje let0^nLe proračuna, da bodo lahko začeli z izplačili. Minister n^t^ duje, da bodo razmere v prihodnjem letu bolj normalne m roki za vlaganje zahtevkov daljši, saj bo državni prof ^ predvidoma sprejet najkasneje do konca marca. Pa ne ' .j, Poostrili bodo tudi nadzor nad uveljavljanjem razli ,. zahtevkov in se s tem poskušali izogniti Prirner^ji preteklosti, ko so nekateri uveljavili premijo za krave d J'jV in za obnovo vinogradov tudi na območjih, kjer ni ne dojilj in ne vinogradov. CRPOV Preddvor Projektivno podjetje Kranj nadaljuje z uvajalnim programa Celostnega razvoja podeželja in obnove ^ (CRPOV) za širšo okolico naselja Preddvor. Prejšnji pone^ jek je Drago Bule, voditelj oddaj Homo turisticus «a Slovenija, predaval o tem, kako kraj zopet narediti turisti - 'J četrtek pa bosta mag. Miran Naglic in Milena Kulove i republiške uprave za pospeševanje kmetijstva pre^ava^ fla ekološko tržnem kmetovanju in o dopolnilnih dejavnosti ^ kmetijah, predvsem o kmečkem turizmu. Predavanje t>° sedmih zvečer v Domu krajanov v Preddvoru. Življenjski slog - udobje Delo. w«1 počit*11 ' ki ustvariti zase. Pod sonci pijaznib novih oblik. Pred obzorji različnih barv in obrisov. Na mavricah vol*' trat, peščene ev in lesov. Gibanje skozi del"' prostore, podobno lahkotnemu plesu. Hcb^° ljubečih dotikov in prijateljskega klepeta »' <*,u prostoru. Svežina v pravljičnem svetu kop"^' Počitek v oazi miru, ki je zrasla iz našH> t* 0 e- od 11. do 16. novembra 1997 na Gospodarskem razstavišču v M«**^ m LJUBLJANSKI POHIŠTVENI S*** Cena vstopnice 800 SIT, s popustom 500 SIT. Na sejem se pripeljite ceneje, s Slovenskimi železnicam!. S N I LJUBLJANSKI U D O D 17. STRAN • GORENJSKI GLAS vreme Vremenoslovci nam za danes napovedujejo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo padavine, deloma plohe. V sredo bo oblačno vreme, dež se bo okrepil T^di v četrtek bo še deževalo. Nekoliko se bo ohladilo. LUNINE SPREMEMBE Đo petka, ko bo polna luna nastopila °b 15.12, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar 300 kilogramov čiste glasbe Drugo prepoznavno ime tokratnih Glasbenikov meseca je: 300 kilogramov čiste glasbe. Skupina Bohpomagej, za katero smo zadnjič povedali, da so ji dali ime drugi - poslušalci oziroma obiskovalci, se predstavlja tudi z geslom, ki sicer ni prava teža • trikrat po sto kilogramov. Se pa v skupnem seštevku kar lepo izide, je poudaril Robert Urbiha. KAJ SMO PISAU NEKOČ Spomenik Jakobu Aljažu, po katerem smo spraševali Prejšnji torek, ki ga je leta 1989 odkril pesnik Ciril Zlobec, slavnostni govornik ob odkritju pa je bil dr. Matjaž Kmecl, stoji ^a Dovjem, kot ste mnogi odgovorili, saj smo prejeli zares viko vaše pošte. Rezultat našega žrebnja petih reševalcev £a V© naslednji: 1. Maja Fras, Kamna Gorica 107, Kamna norica; 2. Jani Peric, Mlakarjeva 40, Šenčur; 3. Tjaša Sajovic, Vrehovlje 23, Kranj: 4. Urška Markun, Britof 322, Kranj in 5. °ranko Zabovnik, Stirnova 3, Kranj. Čestitamo! Eno leto višje kadrovsko-socialne sole v Kranju v jeseni 1959 je bila osnovana pri Zavodu za izobraževanje odrov in proučevanje organizacije dela v Kranju Višja adrovsko-socialna šola. Ta izobražuje kadre za potrebe odrovsko-socialnih služb v gospodarskih organizacijah, oslej prj nas take iQ\e ie m bn0 Obstajala je sicer Višja °'Q za socialne delavce v Ljubljani, ki pa izobražuje predvsem e kadre za socialno delo v javnih službah in za socialno in P'eventivno-zdravstveno delo v podjetjih. (GG, 27. julija 1960) Tokrat sprašujemo po današnjem naslovu omenjene šole in P° tem, kje ima šola sedež, kot pravimo. Odgovore pošljite na Q°Pisnicah s pripisom za Kaj smo pisali nekoč do petka, 14. novembra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebanih odgovorov bo prineslo nagrade v rednosti po 1.000 tolarjev. Člani ansambla Bohpomagej (od leve proti desni): Robert Urbiha, Matevž Stular in Uroš Debelak. ..... Še bolj kot število kilogramov pa je res tiso o čisti glasbi. Njihovi nastopi, kjerkoli že so, so resnično povezani s čisto in živo glasbo. In kaj igrajo? Pravijo da pol narodnozabav-no, pol zabavno in za povrh še ljudsko glasdbo. Slednja sodi v njihov železni repertoar nedvomno po zaslugi nastopov pri primskovski folklori Ozara. Robert nam je med pogovorom zaupal, da pripravljajo kaseto. Trenutno imajo posnete že tri narodnozabavne skladbe. Veliko delajo tudi na pripravi lastnih skladb. Eno kaseto pa so že izdali. To je bil svojevrsten poskus. Izdali so namreč tako imenovano namensko kaseto: Delaj varno. Zabavna kaseta s prav takšnim besedilom je namenjena akciji Delaj varno. Kje vse so fantje že nastopali? Pravijo, da po vseh večjih poznanih in nepoznanih gostilnah v Sloveniji. Pa tudi v Berlinu so jih že poslušali. In še eno posebnost skupine je potrebno omeniti. Poznani so po triglasnem petju. GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBEJViKi MESECA - KIPOV Moje vprašanje za BOHPOMAGEJ: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124,4001 Kranj Če bi iz daljnih višav pogledal l°k našo Slovenijo, bi bila iz tuljav manj kot pikica, geografsko docela nepomembna reč Planeta. Tudi pogled z letala ji ne bi prisodil kakšnih pomemb-"eiših razsežnosti, a tudi, če bi še bliže, bi ostala drobcena glavica s planinami in morjem \n komaj dvema milijonoma potrkali na vrata večine Slovencev in se volilcem predstavili kar doma. Ali ni škoda časa in denarja, da se sploh predstavljajo, ko pa jih vsi vse že itak prav dobro poznamo. Najhuje je to, da med predsedniškimi kandidati ni prav nobenih vsebinskih razlik. Človek se sprašuje, čemu stopajo na samo zato, da bomo ujeli kakšen njihov besedni spodrsljaj ali kakšno njihovo zadrego in o njej potem debatirali podolgem in počez? Res grozno ti že mora biti dolgčas in oh grozno ti mora biti pri srcu dnevna politika, da se ti sploh ljubi loviti vsako njihovo sladko besedo, ki so jo ali jo še bodo izrekli. mi. Ko bi stopil še bližje in na njena trdna tla, bi osupel spoznal, kako živčni in nervoz-ni ljudje žive na tej drobceni in m<*jhni stvarci planeta. Kako Sfnrtno resno se grejo neko Politiko, ki jim je alfa in ornega Vsegfl litja in bitja. V tej drobcem državi ni nikoli Političnega miru, da bi si ljudje Vs?j malo oddahnili. Nak! Tu nikoli ne zapadejo v kakšne Zares resne razprave o onesnaževanju ali izumiranju redkih tkalskih vrst, tu jih nikoli ne vzdigne na noge, ko jih slavisti Začno na novo trpinčiti z nekimi n°vimi pravopisnimi pravili. To le Postranska stvar. Vse, kar tu Pomeni, je politika, z neskončnimi razpravami o politični orien-,ac'j« posameznih strank in - o trenutno aktualnih predsedniški kandidatih. Ce ne živiš tukaj, marsičesa mkoli ne doumel Recimo: ne moreš razumeti, zakaj se tisti Predsedniški kandidati vlačijo °a studia do studia, od mikrofo- do mikrofona, ko pa bi lahko dostavno in fletno v nekaj Mesecih obiskali slehernega vo-llJca. Saj je volilcev tako malo, da bi lahko že z za silo organiziranim volilnim štabom lahko Tema tedna Glosa Sindikalni stik z javnostjo Kamor se obrneš - povsod plačani ljudje in agenije, ki skrbijo za public relation ali stike s to majčkeno slovensko javnostjo, Public relation si je omislil in ga plačuje celo sindikat delavcev v zdravstveni negi.. oder, ko pa dobro vemo, kaj mislijo in kaj bodo rekli in oh in ah vsi so samo za napredek in blagostanje. Le kdo si v tej predvolilni kampanji sploh upa reči, da bi pa ubral kakšno drugo pot do lepe prihodnosti, le kdo si sploh upa kritizirati kakšno dosedanjo potezo, ko pa so bili domala vsi že politični soustvarjalci sedanjih razmer? Ali se jih mar splača poslušati Da bi bili v tej mali deželici vsi radi veliki in pomembni in obvladovali mali prostor in malo ljudi, priča tudi število ministrstev, ki jih ta vlada "stepa" iz dneva v dan. Vsakomur, ki si zaželi, da bi rad ministrstvo, ga dobi. A to pomeni tudi toliko in toliko ministrske režije pa plačanega človeka, ki bo skrbel za PR ali public relation ali za stike z javnostjo. Oh - le zakaj še ni nihče izračunal, koliko imamo pri nas takih, ki skrbijo zgolj in le za stike z javnostjo? Posameznikov in agencij! Pri strankah, pri ministrstvih, pri institucijah in celo - ne boste verjeli - pri sindikatih! V roke mi je prišlo telefaks sporočilo komunikacijske skupine SPEM iz Maribora. Nič me ne bi posebej motilo zaradi same agencije, ki je poslala sporočilo, da so v Trbovljah ustanovili sindikalno enoto sindikata delavcev v zdravstveni negi. Mi je tudi popolnoma vseeno, če so porabili polovico strani, da so povedali, da imajo zdaj medicinske sestre in zdravstveni tehniki precej več samozavesti, enotnosti in organiziranosti in da gre ta zdravstveni sindikat trdno odločen v pogajanja z vlado. Mi je tudi všeč, da piše, da bodo za ugled poklica poskrbeli predvsem sami z lastnim delom in tako dalje.. Pri vsem tem mi je pa nadvse zanimiva uganka, čemu je sindikat delavcev v zdravstveni negi ali republiško vodstvo tega sindikata čutilo potrebo, da najame in seveda plača celo neko komunikacijsko skupino, da je poslala vest o ustanovitvi sindikalne trboveljske podružnice v beli svet? Mar so se slovenske sestre odrekle sindikalni članarini za plačilo komunikacijske skupine, ki skrbi za stike z javnostjo? Dvomim. Celo sumim, da bi se med njimi našla katera, ki je dovolj pismena in bi zastonj obveščala javnost o sindikalni aktivnosti in ustanovitvi lokalne podružnice. • D.Sedej ŠIFRA: MONIKA Najprej vas lepo pozdravljam in vam želim še veliko uspehov. Zanima me predvsem sledeče: študiram ob delu. Ali bom študij uspešno zaključila? Povejte mi še malo nasplošno. 2e vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor. ARION: Nobenega dvoma ni o tem, da ne bi uspešno zaključila svojega študija. Zanj ste se odločili zavestno, podzavestno pa tudi dobro veste, da morate enostavno študij končati, ker vas v to sili neka notranja sila. V preteklem letu se je nad vas zgrnilo kar nekaj težav in problemov, ki so vas nemalokrat spravljali v obup. No, težave so v tem letu stopile v ozadje, najvažnejše je, da ste se naučila vzpostaviti notranje ravnotežje. V vašem življenju bo prevladovala izredno velika želja po navezovanju stikov z drugimi ljudmi. Iz tega stališča morate tudi poiskati temu primerno delo. Na delovnem mestu boste uspešna in zelo podjetna, zaradi tega boste tudi dosegala zelo lepe rezultate. Vpliv tujine se bo močno izražal v drugi polovici vašega življenja. Navezali boste poslovne kontakte, ki bodo dolgoročni in premišljeni. Sicer ste pa zelo skrivnostna oseba, zelo malo ljudi vas v resnici pozna. Vsake toliko časa se morate umakniti pred svetom in se zateči v svoj domišljijski svet, kjer se vaša energija akumulira za nove cilje in nove dosežke. Na finančnem področju lahko pričakujete zboljšanje šele v naslednjem letu, vendar ne smete izpustiti nobene priložnosti ali možnosti. Sicer pa je pred vami lepo, uspešno življenje, tudi na čustvenem področju se točno izkazuje, da boste našla svojo srečo in zajadrala v partnersko vez srečna in izpopolnjena. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:................... Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE S: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE ■: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. UM GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 vsako sredo ob 13. url na Radiu Ognjišče KUPON ŠT. 34 1. VESELE ŠTAJERKE - Smrklja 2. ans. TOPLISEK - Slovenska mati 3. ALEKS & DEJAN - Razigrani klarineti 4. ans. FRANCIJA ZEMETA - Prijateljstvo 5 ans IGOR IN ZLATI ZVOKI - Lunco bom vprašal (novi predlog) Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI. P.P. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3. Jože Korošec, Kokrškega odr. 12, 4248 Lesce (1 kaseta); 2. Marjan Tovornik, Planina 19, 3225 Planina pri Sevnici (2 kaseti)'; 1. Rezka Tolar, Strmica 2, 4227 Selca (3 kasete). Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. TV KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING GORE N J S K A TELEVIZIJ 2 VABIMO VAS, DA Z NAMI PREŽIVITE NEKAJ JESENSKO-ZIMSKIH NEPOZABNIH TRENUTKOV: - OD OKTOBRA LAHKO GLEDATE 40 SODOBNIH KABELSKIH PROGRAMOV; LEPŠE: NA PROGRAMU GORENJSKE TfLpflZIJETELE'TV LAHKO VIDITE CELO SEBE; TRUDIMO SE ZA VASI TELE-TV Kranj Nikole Tfclle 2, p.p. 1$W400t KRANJ * TELEFON: 064 33 11 35 t|lEFAX: 064 32 7#3 KONTAKTNI TELEFON S STUDIO 064 33 11 56 UREDNIŠTVO: 064 33 11 59 FAX - POROČILA DESK 064 33 12 31 Zmelkoovv. Pardon - Čiko, Pajo in Pako so prišli Dva z rdečimi kitarami... ... to sta Goga in Žare, pa da ne pozabimo še na bobnarja Damjana in klaviaturista, katerega smo pozabili vprašati, kako se kliče, Primitiv'c je seveda še vedno zaposlen pri FBI in ostali staff z obale je šel najprej na večerjo. Folk, no zbrani obiskovalci koncerta, je medtem večerjal bolj tečno hrano, saj je za šankom malic že zmanjkalo. Šank pa je bil seveda postavljen tako kot vedno. Takoj desno od vhoda dvorane na Primskovem, kjer se je med šolskimi mini počitnicami zgodil, kako bi se reklo, en zelo pripraven koncert. Končno, tako so rekli mnogi njihovi poslušalci, so se v Kranju, tudi na Gorenjskem niso prav pogosto, le pojavili ptiči iz skupine Zmelkoovv. Medtem, ko je predskupina S.P.R.E.E.D., torej Domi in Primož na odru skušala v dvorani zakurit', so Zmelkoovvci šli pap'cat in tam okrog pol noči le pristali v dvorani. Ne, niti enega komada od Nirvane ne bomo igrali, sta zagotavljala Goga in Žare. Prav, pa nič. Balaševič me je vprašal: ''Dal' je špil bio star, il' ih je možda poneo žar." Rekli nismo nič, smo pa slišali vse najboljše z repertoarja Zmelkoovv od Yo!, Sončka in Sergiota do Gravitacije in Herbicidov. Žur je bil stoleten, folk je bil kar simpatičen, imam pa nagradno vprašanje za bend. Zakaj se komad Dekle je po vodo šlo nikoli ne razvije, no, da se začne in konča v počasnem tempu? Z eno malo "pavzo" je muzika igrala do cca dveh in to tako, da se reče. ...jaz sem majhna rožica, ... sami težki pacienti, vrženi na kup... Posebno obvestilo - Vsa čast organizatorjem KŠK, t.j. kranjskim študentom, ki so res zgledno začeli rockovsko sezono na Primskovem. Folk, prodanih je bilo baje cca 700 vstopnic, je z dobro udeležbo pokazal, da se takih zadev v Kranju manjka (no tudi Zmelkoovv so na Gorenjskem precej popularni - butasto povedano, a v kritičnem trenutku nisem našel druge besede). Kšk - jevci samo ne se ustrašit'. Pa še to - zadnji komad, ki smo ga slišali je bil komad Polly. Nirvana, seveda. • Igor K. Utrinek z Brucovanja v Škofji Loki Študenti naj bodo (že so) Tudi letošnjega brucovanja oziroma bruhovanja se je udeležilo kar lepo število zabave željnih mladenk in mladeničev. Letos smo imeli cirkus v res pravem pomenu besede. Ni manjkalo slonov, konjev, levov, krotilcev ter ostale svojati. Zamaskirani so bili seveda naši vrli brucki, ki so se kar dobro znašli v novi podobi. Sprevod se je začel na mestnem trgu in našel svoj pristan na "Podnu", kjer se je glavna zabava šele začela. Posebne zasluge za to imata ročk skupini Apeiron in Bambimoristarts. Žur je bil, kakor se spodobi do jutranjih ur in sočustvujem s tistimi, ki so manjkali pri tem, za Škofjo Loko kar pomembnem dogodku. • Tekst in foto: Aljaž Žbogar Ročk proti drogam - drugič Kranj - Letos se nam v Kranju, bolj točno v dvorani na Primskovem obeta, zelo zanimiv "Ročk proti drogam", saj nam organizatorji Novi KLG in KŠD Kranj obljubljajo zelo kvaliteten izbor nastopajočih skupin. Prvo ime večera, koncert bo 21. novembra, bodo seveda Demolition group (žal brez Helene B.), vštric z njimi pa gre zapisati tudi reško skupino Let 3. Sledijo skupine Zaklonišče prepeva, Stratus, Psvcopath, Anoni-mus in Gromska strela. Vstopnice dobite pri Aligatorju. • I.K. Bad Law, Železniki Igrali pred 10.000 folka Kdo bo rekel "joke", šala pač. Pa je čisto res. 21.11. bodo nastopili v Pivnici Sodček v Bitnjah. Ročk skupina Bad Lavv iz Železnikov je pred nedavnim nastopila na protestnem shodu SKEI v Ljubljani. Komadi: Janez, kranjski Janez, Le vkup uboga gmajna, Bandiera rossa... Ja, ko so delavci iz kovinske in elektro industrije protestirali zaradi hmmm... slabih zakonov. Evo simbolike. Bad Lavv. Skupina v sedanji postavi deluje približno 4 leta, jedro banda so Železnikarji, iz Kranja pa prihajata pevka Nataša in klaviaturist Gregor. Ročk, hard ročk oziroma v tej smeri gre njihova želja po igranju. Klemen in Tomaž F, s katerima sem se pogovarjal, pravita, da so na naši glasbeni sceni seveda prvi Sank Ročk. Torej. Tekste pišeta predvsem Tomaž J. in Andrej, Gregor ponavadi zastavi z glasbo, postavi rif, nakar vse skupaj na kitaro izpili Tomaž F, ki ima edini tudi glasbene izkušnje v drugih bandih (Rokovnjači, Variola vera...). Nataša je dobra pevka, Klemen Markelj (bobni), Tomaž Frelih (kitara, vokal), TomaŽ Jelene (kitara, vokal), Andrej Čufar (bas), Gregor Lipušček (klaviature), Nataša Fleišer (vokal), kontakt: Klemen (064) 66 - 892 vokale Janis Joplin obvlada recimo do te mere, da so na kakšnem špilu tudi že govorili, da Bad Lavv "špilajo" na play back. Ker je ekipa seveda popolna, jo zaključuje Klemen, ki je tisti, ki se dogovarja za nastope, za to in ono, skratka kontaktira s svetom. Njihovi teksti odsevajo današnji čas, ko je svet precej v k..., povsod so kakšne vojne, atentati, povsod se nekaj pobijajo, ljudje znajo zahinavit'... kot protiutež temu pa so ljubezenske pesmi, balade jasno. Imajo 10 svojih komadov in precej obširen repertoar tujih komadov, ki jih znajo odlično skinit', a Jikrati 'dodajajo svoj glasbeni izraz. "Igramo na svoj način, smo glasbeniki in ne fotokopirni stroj," pravi Tomaž. Za 4 komade so Že posneli glasbo v studiu Pan pri Borutu Belančiču, nasneti morajo le še vokale. Najbrž pa bodo morali tudi glasbo nekoliko prirediti za pevko. Trenutno imajo v planu naštudirati in posneti priredbo komada Janis Joplin "Me And Bobby Mcgee", ki naj bi bij« nosilna na singl cedejki, na katero računajo tam v začetku naslednjega leta. Sicer so ze lani posneli videospot na Super VHS- ? kamermanom Tele TV Goranom Hod»; čem so posneli spot za komad "Ura teme ob spomeniku v Dražgošah, kjer jim je tu(U kakšna televizija recimo padla iz rok. Sicer pa Bad Lavv, trije delavci in tnje študentje, kar precej nastopajo po vsCJ Sloveniji, bodisi kot predskupina San* Rocku, Perotu Lovšinu ali Caliform' bodisi na samostojnih koncertih. Letos so imeli že kakih 30 špilov... In ko bo zunaj cedejka, si bo špil skupine Bad Lavv lah*0 naredil poslušalec sam. Kajne. • Igor Kaj delata Mz Hektor in Matjaž Zupan Kalimero zadet od juhice Kdo še ne pozna dance komada Juhica? Ja, dobro, potem pa sorry. In prav tista Juhica, ki ste jo in jo lahko gledate v obliki videospota na naših televizijah (mislim, da sem jo videl v Atlantisu na kanalu z začetka abecede), je bila pravi poletni hit. In če res mislite, da MZ Hektor poje o juhici, no, Žup'ci. Mistake. Predstavlajte si kakšno dobro bejbo in še enkrat pozorno poslušajte tekst. Hmmm... je pa res, da se punce ne dajo tako na lahko solit in poprat, kot ena navadna juhica. Spot je precej dobro napravljen, mislim tehnično zahteven, kriv zanj je seveda Izidor Farič iz VPK. Komad kot tak pa je požel teko veliko pohval, kot kritik. Misl'm, kva ta zdaj od ene župe poje. MZ Hektor sicer že razmišlja kako bo zopet zaposlil Izidorja, na vrsti je namreč videospot za komad Kalimero, ki sta ga v duetu pripravila MZ Hektor in Dadi D.A.Z. (vsaka primerjava z Adidasom je na vašo lastno odgovornost). Spot bo tako kot Juhica posnet v Vibinem studiu, kjer med drugim poteka tudi snemanje Jonasove oddaje Brez zapor. Še dobro, da ste mladi dovzetni za odštekane komade in besedila, kot je omenjeni. Saj veste, kako je bilo s Kalimerom, vedno se mu je zgodila krivica, no Hektorjev in Dadijev Kalimero je bolj frajer. Predstavljajte si, da sedi v kafiču (jasno naslonjen na zid, zaradi pregleda seveda) in malo sika na bejbe. Komad je že posnet, predstavljen je bil tudi že pri Mariotu in Desi v Zoomu. Baje, da je Kalimero doživel full dober odziv. Folk je na televizijo in radijske postaje spraševal, na kateri plošči je. Na plošči pravzaprav sta, tako Kalimero, kot Juhica. Težko pričakovana kompilacija Beli album II bo kmalu zunaj. Gori bo cca 15 skladbic, v slogu dancea in techna, MZ Hektor pa pravi, da gre samo še parkrat v studio Bar, ki ga imata skupaj s kitaristom Grašičem, pa bo. In potem skupaj z MZ Hektorjem srečava še Matjaža Zupana iz Califorme. Kva je? Nič, komadi za novo Californio so že pripravljeni, samo v studio se moramo zbasat' in posnet'. • Igor K. Nove muzike Divas so Ladies v... Ladies room... Predvsem ovitek, oziroma sličice njihove prve cd plošče, je v tej smeri. Sicer pa dame, ki se skrivajo pod imenom Divas sestri Ivana in Marija Husar, Martina Pon-grac in Maja Vučić. Jasno, da punce pojejo že od malega, kar je seveda slišati že ob prvem zvoku, ki prihaja z njihovega prvenca z naslovom "Ladies", ki je izšel pri založbi Croatia Records in ga v Sloveniji distribuira založba Nika. Da-mice imajo kar pestro pevsko zgodovino, Ivana in Marija sta nastopali v skupini K2, precej uspešno z zagrebško skupino Soul Fingers, Martina in Maja pa s Tonijem Cetinskim. Z istim pevcem so vse štiri skupaj nastopile kot spremljevalna skupina na Evroviziji '94. V tem Času so gospodične končale gimnazijo in se posvetile študiju. Ampak, ker brez mu- jostatJ zike ne gre, so sklenile pc Divas. Začelo se je pravzaprav lani $ hitom Sexy Cool, s katerim s° se predstavile na festivalu D°ra in z njim osvojile vrhove 'eSt' vic. Šestkrat so bile nominiraj za Porin 97 (nagrada, kot pn nas Zlati petelin) in tri nagrad tudi dobile: kot najbolji v?' kalna skupina, debitant leta ij za hit leta Sexy Cool. "Lad,fi je njihov prvi album. H slišal, kako pred nastopom jejo in vadijo v WC • ;6 skupaj malce zavito v ceioi« torej "Ladies" (dodamo roj^ pa je). Seveda pa so » ubrani prav na to » *ens-dekleta namreč pojejo o z ^ kih dogodivščinah, takšnin^ ponavadi ne pridejo do m ^ ušes. Na plošči smo preste" Še dance Vesna se je le aktivirala Ne, ne gre za tisti film iz šestdesetih let, ko se je prepevala kultna Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj... Zdaj pa res ni cajt za take skomine, zdaj, ko tripamo na zimo. Gre za Vesno Kovač, ki skupaj z D.J. AIexom in še dvema plesalkama tvori skupino SLO Active. Skupino poznate po uspešnicah Odpelji me na Mars, Ljubezen mi govori in techno verzijo filmske Sreča na vrvici. Cedejka, ki je uradno izšla pred desetimi dnevi, je težka 8 komadov, riaslovna in hkrati prvi favorit pa je skladba Briga me. A vidite, da je brigalo tudi Vesno, za katero trdijo, da je odlična vokalistka, ki je po kakem letu in pol, štirih različnih studiih in full volje le naredila prvo ploščo. Kot slišano, bo za distribucijo skrbela Panika Records. • I.K. skladbic, ki so med se Jlabko enakovredne, prav vse so ^ potencialni hiti. Posluša"-«* dosti mehek funky zvoK^ernil» bogatih vokalov in m°. tipa aranžerskih rešitev. G,.aTmni... En Vogue ali Eternal, n ^ Divas so se našle na ^ cedeju (promo kompu*0' ^ dia France Internatioon* ^ paj s skupino Cardigans- j3 so odlične vokalistke, g1 p3 nekje pop funky, Pre^ktjVne-so pevke tudi zelo atrak" khmmm... • I.K. , 11. novembra 1997 KONJIČKI 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Lovska družina Jezersko LiOVSKa uru^inu *sitcrafw Zaščita z oznako krajinskega in narodnega parka ^ani Lovske družine Jezersko so že časa nejevoljni, ker se ob-f^i« Komatevre med Stegovni-*om |n Vimikovim Grintavcem 'Pfeminja v vojaški poligon slovenske m druge vojske. Starešina J° Jezersko Franc Ekar ocenjuje, h!Ai morau' to območje zaščititi lUt>i zaradi znane geološke poti in "aspioh zanimive geološke štrukle tal. 7l^rugi, nič manj pomemben ra-*10g> da so tako domačini kot lovci r[oti takšnemu posegu, pa je hrup, J1 moti divjad. Jelenjad je iz tega rfte dobesedno iztrebljena, razen •^a pa so tu tudi rastišča velikega "malega petelina, gamsa. Franc gar ugotavlja, da je s tremi posegi »sen tudi meddržavni sporazum o ° )ltvi jelenjadi. Ob tem, ko na Primer lovci na tem območju čistijo , ren, na njem zdaj nastajajo okopi, r^nike pa nihče nič ne vpraša, kar J,ovzroča še dodatno nejevoljo. J-ePrav so bili dogovori z Minis-rstv°m za obrambo o ureditvi gPrav, se od tega ni nič zgodilo. 3 bodo reakcije precej ostre, Jezerski lovci so se lotili odstranjevanja žičnih ograj, ki so groba kršitev lovskega kodeksa. Nevarne prepreke Na območju Komatevre med tako imenovani "sosednjimi" lovišči so nekateri prenapeti lovci iz ostankov Bornove žične ograje napenjali žico, da bi na ta način preprečili gibanje divjadi. Žica je še posebno nevarna za rogato divjad. Jezerski lovci so te žične pregrade odstranili, saj so povsem "skregane" z lovskim kodeksom. Če se namreč divjad zaplete z rogovi vanje, pomeni zanjo to trpinčenje do počasnega pogina. O tem imajo jezerski lovci tudi slikovno dokumentacijo. Praznik lovcev na Sovodnju V četrtek bodo lovci LD Sovo-denj odprl v kulturnem domu na Sovodnju razstavo trofej ob 50-letnici lovske družine. Razstava] bo v četrtek, 13., in petek, 14. novembra, odprta od 10. do 18. ure, v soboto, 15. novembra, pa od 10. do 11. ure. Zvečer v soboto ob 19. uri pa bo v domu na Sovodnju tudi slavnostna seja LD ob zlatem1 \jubileju. so ■a — -"" " " xianj U) Jezersko še C±t»hobmo5),h 5^^»*^__-- ^irediteljite ob letosn^J^^ &lasiL J*toXnjo že 37. društveno razstavo p0 vrsti si ie od četrtka do nedelje sedalo okrog 1200 obiskovalcev, Prešali pa so še posebej obisk ?,ske mladine in organiziran obisk >Kkov iz vrtcev. Na razstavi so J«8 kranjskega društva iz 16 občin Podstavili 420 živali. . ,.Jokrat je bilo na razstavi največje li50) zastopstvo kuncev, kjer so c>i društva pokazali tudi največji JaPredek. Predstavili so kar tri psme, edine v Sloveniji. To so °rezovec, hotot in Japonec. Nekako Z lanski ravni ostajajo pri gojitvi 5frutninarji, ki so predstavih 120 rahlo nazadovanje pa je bilo ie}os opaziti pri rejcih golobov, ki so postavili okrog 130 živali. Sicer pa S tted lastniki kuncev letos na pstavi podelili naslov prvaka u 8*eem, pri perutnini 15 primerom, ^naslovov prvakov pa so podelili ^!°bom. Na razstavi je letos poleg 57lelja papig oziroma ptic Oster-22« iz Češnjevka še posebno £Zorr>ost vzbujalo kmečko dvor-3 kjer sta dva člana naredila BUl°bnjak. Prava atrakcija pa Vejnik iz jesenovega vejevja Člani Lovske družine Jezersko letos oklestili kar precej jesenov in tako pripravili vejevje za zimsko poslastico za srnjad in jelenjad. Znano je, da ima posušeno jeseno-vo vejevje veliko vitaminov in mineralov. Jesenovo vejevje za zimsko oskrbo srnjadi in jelenjadi je lovcem LD Jezersko podaril posestnik Izidor Roblek z Jezerskega. Lovci se mu za to še posebej zahvaljujejo. Lov da ali ne 1. novembra se je začel gamsov prsk, ki traja tja do zadnjega tedna v novembru. Mnenja o tem, ali je v času prska dovoljen lov ali ne, so različna. Znani sta dve skupini lovcev: tisti, ki imajo po večdeset ali sto trofej, poudarjajo in zagovarjajo stališče, da v prsku lov ni dovoljen. Drugi pa so drugačnega mnenja. Pravijo, da se v prsku gamsi zbirajo v trope in takrat je pregled nad njimi najlažji in odstrel slabotnih zato tudi upravičen. • A. Žalar so 3. novembra goduje Hubertus, zaščitnik lovcev. Lovska družina Jezersko je tudi letos na ta dan izvedla skupinski lov na jelena. Sicer pa je zdaj lovna sezona na vso divjad Ne dobra, ne slaba čebelarska letina Lipa je medila in rdeča ajda tudi Gorenjci ribarijo na morju v r^ed^f* nov«mbra - Športno ribiško društvo Kit iz Kranja odhaja ribi$k^J° v ^"*an» kjer se bodo pomerili z ribiči, člani piranskega Vsaki h ruštva Oradcla. V tekmovanje bo vključenih 9 bark, na Tekmo ?n Gorenjec in en Primorec, lovili pa bodo mehkužce. lahk0 )Vailje k° drugo povrsti, stroga pravila pa določajo, da ribič tiste k• 2 e"°. Pal»c°. na kateri ima lahko največ tri peškafonde. Za ribje k- VamJe *zraz luJ' nal Povem> da gre za posebne vabe v obliki i-ansl^nen usPe5no preslepijo vse, kar mehkužnega plava v morju. Pfirnor 1 zmaSovalci tekmovanja so bili suhozerani Gorenjci, kar je (!ast d nek°Hko presenetilo. Predvsem zato, ker gre poražencem ^aPov h ?la^aJ° malico, točneje odojka. Gorenjci tudi za letos izključujejo trd boj in ponovna osvajitev trofeje menda ni rWiČrfha' V nec*eU° Pa naJ menda ulovili vsaj sto kilogramov bj ^ "mehkužcih - od sip, lignjev, pa tudi kakšno hobotnično bitje tibi&jl11!:0 biti vmes. Ribiško društvo Kit je eno redkih gorenjskih predsJ\ društev, ki se ukvarja izključno z morskim ribolovom, njegov °Svaia k- Marjan Čater pa, kljub temu da je suhozemec, redno rik.Ja ribiške naslove celo na evropski ravni. Natančno reportažo z riko, • lluls*e naslove ceio na cvrupsKi io»m. i-«-". ~. , * "arJenja na morju pa vam obljubljamo v Časopisu, ki bo izse teden dni. ♦ UŠ. anko bili "na dvorišču" golobi, ki so se pred obiskovalci mirno sprehajali. Prireditelji so se tudi že odločili, da bo prihodnje leto razstava trajala tri dneve in bo prav tako v začetku novembra kot letos. Ob letošnji razstavi se za pomoč in podporo se posebej zahvaljujejo kolektivu Gorenjskega sejma, Ibiju, kjer imajo med letom shranjeno opremo za pripravo razstave in Gorenjskemu glasu. • A. Žalar Podpora raziskavi Letos se je pet lesarskih šol v Sloveniji odzvalo povabilu Belinke, da se učenci vključijo v izdelavo maket čebelnjakov in jih obarvajo z Belinkinimi ekološko prijaznimi barvami, kot so Ambinet in Belton aqua. Pri akciji je sodelovala tudi Čebelarska zveza Slovenije. Natečaja so se udeležili učenci iz petih lesarskih šol v Sloveniji, z Gorenjskega je bila Srednja lesarska šola Škofja Loka. Čebelarska ocena letošnje letine je pravzaprav pričakovana: Ni bila ne dobra, ne slaba. To je poznan rek že od nekdaj. Res pa je, da letos tudi strokovna oziroma tista prava, realna, ocena zdrži takšno ugotovitev. Franc Zorman, Čamernik iz Cerkelj, je je že kamalu po tem, ko je spomladi regrat odcvetel, rekel, da je regrat malo vendarle zamedil. To pa pomeni, da bo srednja letina. "No, tako nekako je tudi bilo," je pred dnevi ugotavljal predsednik čebelarjev v Cerkljah. "Kdor je imel zdrave čebele, se ne more ravno pritoževati. Na našem koncu, kjer imamo v društvu okrog 20 članov, vsi skupaj pa nekaj nad 600 družin, je na primer medila lipa, pa rdeča ajda tudi malo. Tako velikega donosa sicer ni bilo, kdor pa je imel primerno močne in zdrave družine, pa se pritoževati tudi ne more." Tisti čebelarji, ki so zdravili proti varoji spomladi in so dražilno krmili, so imeli čez leto dokaj močne družine. Zdravljenje pa ostaja nenehna in in neprekinjena naloga. Za zdravljenje varoje so letos precej priporočali Hemovar. Franc Zorman, predsednik iz Cerkelj je povedal, da so letos v glavnem zdravili s palčkami fluvina-ta in da so rezultati ugodni. Čebele tistega, ki ni zdravil in ni poskrbel za krmljenje za zimo, bodo zimo težko preživele. "Pri čebelah je potrebno dobro premisliti in oceniti. Bolezen in lakota sta odločilna, da v povprečni letini povrneta čebelarju vsaj nekaj truda m dela. Kdor je torej letošnjo sezono sklenil z zdravljenjem in zadostnim krmljenjem, potem spomladi lahko pričakuje dovolj močne družine, ki bodo pravočasno pripravljene, da izkoristijo tudi ne najboljšo pašo," pravi Franc Zorman-Čamernik iz Cerkelj. • A. Žalar SREDA, 12. NOVEMBRA 1997 TVS 1 9.05 Včeraj, danes, jutri 9.10 Videoring, ponovitev 9.40 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 Neporočena ženska, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 14.15 Popevka meseca, ponovitev 15.35 Svet odkritij, ponovitev poljudnoznanstvene serije 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.10 Predsedniške volitve '97 20.40 Ognjeni vir, zadnji del švedske drame 22.00 Odmevi 22.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Pazi se, mornar, ameriški čb film 23.15 Doma v Indijani, ameriški film 1.00 Videoring TVS 2 9.00 Euronews 9.10 Svet poroča 9.40 Prisluhnimo tišini, ponovitev 10.10 (Ne)znani oder, ponovitev 10.40 National geographic, ameriška dokumentarna serija 11.35 Studio city 12.20 Martin Luther, nemška nadaljevanka 2/5 14.00 Tenis - ATP turnir, prenos iz Hannovra 16.50 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 17.15 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.45 Hogano-va druščina, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmski triki 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Pacific drive, 63. del avstralske nadaljevanke 20.10 Evropska liga v košarki: AEK -Union Olimpija, prenos iz Aten 21.45 Tenis - Turnir ATP, posnetek iz Hannovra 22.45 Koncert orkestra Slovenske filharmonije: Mozart, Lutoslavski TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 TV prodaja in Videostrani 9.30 Mačke z groma, risanka 9.55 Srečni časi, dobri časi 10.20 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 10.50 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Oprah Show 12.00 TV prodaja 12.30 Dannvjeve zvezde 13.30 TV prodaja 14.00 PSI faktor 14.55 Nora hiša, nanizanka 15.25 Alf, ameriška humoristična serija 15.50 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 16.15 Rajska obala, ponovitev 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah shovv: 10 centimetrov bliže nebu 18.05 Družinske vezi, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nemška nadaljevanka 20.00 Sredin večerni film: Policaj z Beverlv Hillsa 3, ameriška komedija; Eddie Murphv 21.50 Drew Carev, nanizanka 22.20 Videnja, ameriška zf nanizanka 22.50 Območje somraka, ameriška nanizanka 23.20 Želite, prosim, nanizanka 23.55 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 0.45 TV prodaja 1.05 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Na nebu 13 00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Lassie 14.00 Sedma nebesa 15.00 Lassie, 13. del ameriške nanizanke 15.30 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Mestne luči, ameriški barvni film 22.00 Volitve 1997 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Na nebu, avstralska nanizanka 0.00 Poltergeist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 11.00 Glasbeni motorček, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 17.00 Vera in čas 17.45 Živali, ponovitev 18.15 Gimnazija v alpah, otroška nadaljevanka 18.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.00 TV razglednica 21.00 Šport, Mednarodni športni dogodki 21.30 Sirene, ameriška nadaljevanka 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Severna obzorja, ponovitev 17.00 Severna obzorja, ponovitev 18.00 Družina za umret 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, nanizanka 20.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 21.00 Vesoljski bojevniki, 6. del 22.00 Družina za umret, ponovitev 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 23.00 Reševalci 0.00 Živa, ponovitev HTV 1 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.25 Santa Barbara 13.10 V iskanju preteklega časa 13.55 Risanka 14.15 Poročila 14.20 Otroški program 14.50 Izobraževalni program16.05 Poročila 16.15 Krivda, nanizanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Dom in svet 19.05 Loto 19.30 Dnevnik 20.15 Čista resnica 20.50 Poslovni klub 21.20 Moja zgodba o Hrvaški: Ustavite vojno, dokumentarna oddaja 22.50 Opazovalnica 23.00 Filmska noč s Tommvjem Leejem Jonesom: Begunec, ameriški barvni film; Harrison Ford 1.05 Poročila HTV 2 14.30 TV koledar 14.40 Zgodba o Tyu Cobbu, ponovitev ameriškega filma 16.45 Program za otroke 17.15 Risanka 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Med nami 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Banan ni, angleška nadaljevanka 21.15 Poročila 21.30 Dobrodošla domov, Roxy Carmi-chael, ameriški barvni film; VVinona Ryder 23.10 Koraki, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program 10.40 Columbo, ponovitev ameriške TV kriminalke 11,50 Otroški program 14.50 Zdravnica dr. Quinn 15.40 Kringht Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Na jug 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Pri nas doma 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Nespodobno poželenje, ameriški psihološki TV triler 21.50 Pogledi od strani 22.05 Kraj zločina: Snobi, nemška TV kriminalka 23.35 Čas v sliki 23.40 Brutalni viski, ameriški gangsterski film 1.15 Šport: Odbojka, Intreliga 2.15 Polje ljubezni, ponovitev ameriškega filma 3.50 Zakaj mama ne opusti umorov?, ponovitev ameriške kriminalistične komedije 5.20 Fantastične zgodbe AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Don Carlos, ponovitev avstrijske filmske ekranizacije 10.40 Drzni in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom, talk shaw 17 00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi-od strani 20.15 Brazilija: Izziv, avstrijski dokumentarni film 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling: Tema: Euro 23.00 Disco Sound in budistični zvoki 23.50 Sidonie, nemško-avstrijski TV film 1.20 Dobrodošla Avstrija 2.50 Pogledi od strani 2.55 Čas v sliki 3.25 Schiejok vsak dan 4.25 Dobrodošla Avstrija TUDI DRUGJE JE LEPO - vsak četrtek ob 14.40 na RADIU TRŽIČ Teden je naokoli in zopet smo z vami v družbi dveh pokroviteljev: Tisto, kar je prijetno in najboljše najdete v GOSTILNI PFVStUG v Tržiču malice, kosila, različne jedi po naročilu. Danes vas vabijo na MARTINOVO MALICO. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje. 0DPR0 VSAK DAN OD 8. DO 22. URE, tel. 50450 GOSTILNA PR'SLUG Nagradno vprašanje: Kolikšna je starost hiše, v kateri je gostilna Pr'Slug? a) 251 b)305 c) 240 OBKROŽI IN POŠLJI: RADIO TRŽIČ, Balos 4, Tudi drugje je lepo do 13. 11.1997. OD NAJUGODNEJŠIH CEN - DO NAJBOLJŠEGA BLAGA Vabljeni v prenovljeno Mercatorjevo trgovino na Deteljico (zraven PTT) v Bistrici pri Tržiču. - Živila - diabetični je KOZMETIČNI PROGRAM; PRALNA SREDSTVA, 70 VRST BUTELJČNIH VIN in OSTALO Za Martinovo pa tudi gosi in race. Odprto imajo: ob delavnikih od 7. do 19. ure ob sobotah od 7. do 14, ure ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure VAŠ NAJBOLJŠI SOSED JE MERCAT0R PRESKRBA NA DETELJICI. Popotniški pozdrav Janja Budič in Dušan Dolinar TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Naj spot tedna 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 608 19.25 Iz tiska: Gorenjske tedenske novice jutri 19.30 TV izložba 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Kako ustvariti pozitivno mišljenje o sebi - Pogovor v studiu s Stephenom Haslamom 20.30 Župan z vami: Občina Cerklje - župan: Franc Čebulj (voditeljica: Beti Valič; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 608 21.25 EPP blok - 3 21.30 Skrbimo za zdravje (ponovitev): Moderni kirurški pristop pri zdravljenju kostnih zlomov 22.10 90 let mlekarstva na Slovenskem (ponovitev reportaže) 22.30 Iz arhiva: Kaskader Rok Cvetkov v Kranju 22.40 Iz tiska: Gorenjske tedenske novice jutri 22.45 Poročila Gorenjske 608 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Glasbeni top spot 22.45 Poročila Gorenjske 608 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani EPP 19.30 Večerni program: Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico z zanimivostmi iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost, če bo vse po načrith, z gostom. Poročila radia Deutsche Welle, bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo s filmskimi novostmi. Na knjižnem trgu se dobimo ob 17:45. Bonton bo gos-tovla v studiu Radia Tržič ob 18:25. R TRIGLAV LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva okarina etno festival, 2. del 18.45 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro z Lijano Trontelj 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika - OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Glasbena oddaja - Zlata kočija 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 12.15 Volitve 97 - izjave 12.45 Lestvica od 1 do 20 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.15 Zdravnikov nasvet (Branimir Čeh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Predstav-jamo vam stoletnico 18.00 Tednik - občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika FtA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.30 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa TV SISKA R RGL ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ana-nda - iz cikla predavnaja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovendik pro- grama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -ruga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Nagradna uganka 10.50 EPP 11.05 Nagradna uganka 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški program 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka 12.00 BBC novice 13.30 Štajersko pomurski drobir 14.0t Pasji radio 14.50 Skriti mikrofon 15.00 RGL obvešča - komentira 16.00 Čran kronika 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.45 Vreme 18.50 Otorški radio 19.00 D J Dekky 20.10 Štajersko pomurski drobrl 20.30 Novi svet 22.00 Največje radosti življenja 23.50 Skriti mikrofon 1.05 Misel dneva 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. Inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi -radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KUUNARIKE IN PIJAČ, 2. in 4. teden svetovanje s področja VRTIČK-ARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu. ZVENI MODRO - večer z Zvonetom Modreiem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... se vrti na frekvencah 88,9 in 95 Mhz... ... vas zabava in nagrajuje vsako soboto ob pol treh .. avtorji oddaje smo Mojca Gros, Tomaž Štefe in Dušan Dolinar ob pomoči bralcev Gorenjskega galsa in zvestih poslušalcev dobre slovensko zabavne glasbe... Vabljeni, da se nam pridružite tudi vi. Pišite in glasujte pravočasno - tokrat do 15. 11., kajti le tako boste priSli v žreb za lepe nagrade. Tokrat sta imeli srečo in dobili majice Ta dobr'h 10 Radia Tržič: Sonja Pintar iz Kranja in Rezka Kopic iz Tržiča. Čestitamo! Na« naslov pa je: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Vabljeni k sodelovanju, nova priložnost se ponuja že to soboto! Pa srečno! Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. ADI SMOLAR - Neprilagojen (5) 2. FARAONI - Tu je moj dom (3) 3. DOMINIK KOZARIČ - Brez nje (2) 4. GIMME 5 - Ti (3) 5. SUNNY ORCESTRA Odhajam (2) 6. CEST LA VIE - Spomini (novost) 7. IVO MOJZER - Zaplujva v daljavo (novost) 8. DANILO KOCJANČIČ - Pogum (novost) 9. KINGSTON - Kingston twist (novost) 10. POWER DANCER - Vzel si mi vse (novost) KUPON TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Moi predlog: Mo naslov; KINO CFINTERamer. rom. kom. MOJ BIVŠI SE POROČI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIC amer. grozlj. KRIK ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, thrill. HITROST 2 ob 17.30 uri, nizoz. drama ANTONIJA ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, film HITROST 2 ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. DOMOV NA POČITNICE o b18. uri, amer. thrill. BREZ OBRAZA ob 20 uri ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.40 Včeraj, danes, jutri 9.45 Videoring 10.15 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 10.45 Pazi se, mornar, ponovitev ameriškega čb filma 12.30 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.00 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 15.30 Ognjeni vir, ponovitev švedske drame 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Denver - poslednji dinozaver, risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Predsedniške volitve '97 20.40 Tednik 21.40 Frasier, ameriška nanizanka 22.15 Odmevi, vreme 23.00 Tednik, ponovitev 0.00 Videoring 0.30 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 12.45 Filmski triki, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 13.05 Koncert orkestra slovenske filhar-monijke: Mozart, Lutoslavski, ponovitev 14.00 Tenis - Turnir - ATP, prenos iz Hannovra 16.45 Grace na udaru, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 17.10 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 17.40 Tri krone, švedska nadaljevanka 18.30 Očividec, angleška dokumentarna nanizanka 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Antonia, nizozemski barvni film 21.40 Svetloba in senca: Likovni portret Jožeta Spacala 23.10 Mojstri jazza 0.00 Evropsko prvenstvo v judu za mladince, posnetek iz Ljubljane 0.15 Tenis - turnir ATP, posnetek iz Hannovra KANALA 7.00 TV prodaja in vldeo strani 9.30 Mačke z groma, risanka 9.55 Srečni časi, ponovitev 10.20 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 10.50 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Oprah Shovv 12.00 TV prodaja 12.30 Nenavadna doživetja, ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Videnja, ponovitev 14.25 Območje somraka, ponovitev 14.55 Nora hiša, nanizanka 15.25 Alf, nanizanka 15.50 Srečni časi, nanizanka 16.15 Rajska obala, nadaljevanka 16.45 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.15 Oprah shovv: Zrno na zrno 18.05 Družinske vezi, nadaljevanka 18.35 Družinske zadeve, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 20.00 Četrtkov večerni film: Vse, kar si želi, ameriški barvni film 21.40 Ellen, nanizanka 22.05 Lepotica in zver, nanizanka 23.00 Želite, prosim, nanizanka 23.35 Remington Steele, nanizanka 0.30 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.30 TV prodaja POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Ograje našega mesta, nanizanka 12.00 Na nebu 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Razprtije, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Lassie, ameriška nanizanka 15.30 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Nikita, ameriška nanizanka 22.00 Volitve 1997 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Na nebu, ameriška nanizanka 0.00 Poltergeist, ponovitev ameriške nanizanke 1.00 24 ur 1.30 Videostrani TV 3 8.00TV prodaja 11.00 Glasbeni motorček 12.45 TV prodaja 13.00 Tv shop 16.45 Žabec In prijatelji 17.45 Kako kuhajo znani Slovenci, ponovitev 1. oddaje 18.15 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 18.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.00 Sirene, nadaljevanka 21.00 Salon, oddaja o kozmetiki in pričeskah 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop PCP TV KINO GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV .0 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni IWJ f 15.00 Gasilci, ponovitev Clark: Nove Supermanove dogoow ponovitev 17.00 Vesoljski bojevni*.■ ^ novitev 18.00 Družna za umret, nu,ni istična nanizanka 18.30 Živa, 22.40 Opazovalnica 23.15 K'%3.40 skrivnosti, dokumentarna serija Poročila 14.30 TV koledar 14.40 Begur^P^ vitev ameriškega filma ^■T'Arl,0^cc program 17.15 Risanka 17.30 Kf^tf s telesom in dušo, nadaljevana Smerokazi 18.20 Moč a°'rantf 18.35Hugo 19.00 Županijska P?' DoSiei 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz ^p^oćil« X, ameriška nanizanka 21.20 /" Z*p 21.35 Fraiser, humoristična senj? ^ Dragi dnevnik, italijanski film Z3.w jM filmov Douglasa Sirka: Vedno du ameriški film AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 10.25 Obdjjfi tvojega sina, ponovitev ^„-oarai" melodrame 11.50 Otroški P'^gtii 14.50 Zdravnica dr. Quinn 15.w Na j0g Rider 16.25 Obalna straža 17.1»' # 18.05 Sam svoj mojster 18.30 v'^ol» umret 19.00 Susan, ameriška nu^ tična serija 19.30 Čas v sliki 19l>Lstrijs; 20.02 Šport 20.15 Komisar rWj ■ ko-nemska kriminalistična serija $ J.A.G. - v službi časti: Hemloc* ^ Space 2063 22.45 Dirty Weekena ^ jo maščevanje, angleški eroticn sM 0.15 Nerazumljeno, ameriška ■ £ melodrama 1.45 Brutalni viski, P tev ameriškega gangsterskega Nespodobno poželenje, ponovitev ^ iškega psihološkega TV trllerja Knight Rider, ponovitev AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme J^jfJ | sliki 9.05 8/15, ponovitev 10.» ^„jel? lepi, ponovitev 11.20 Zvezna y ^ danes 11.45 Vreme 12.00 u& ^ 12.05 Milijonsko kolo J2-30 sliki 13'1" liejokom H;, v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstn'deiel3 Kuharski mojstri 18.59 Zvez"* 19,5J danes 19.30 Čas v sliki/kuHura ^5 Vreme 20.02 Pogledi od sVZtf\% film 1.35 Matchball - tenis l*? pogie° došla, Avstrija - interaktiv S-*") sa r od strani 3.25 Čas v sliki 3.5»^ deželi 4.25 Schiejok vsak dan RDS S TEK KO 9L2 96.4 RADIOSORA DAN J Z VAMI SMO TUDI PONOČI CENTER amer. kom. GEORGE IZ DŽUNGLE ob 16. in 18. ur ,|mpoROj A. ZAUPNO ob 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. MOJ B,V£>L^aiq°delujte tudi vi, pokičite 064 634 momu lc"žujemo si pravico so sprejo programa. TV ŽELEZNIKI ll'5® Občinski TV utrip 19.00 Aktual-(ilm ni železniki 20.00 Serijski ATM TV KR. GORA Nan^ eostrani 18-08 Test 18.15 ŠKl ,)lednik 18.16 EPP blok 18.20 Rjsar,Solska košarkarska liga" 19.00 arhiv«, ,19-15 Videostrani 20.00 Iz Ponr,7-.okarina etno festival, 2. del Detrt«Tuev 2025 Satelitski program "ische VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA 6da aw5!rani 19-50 Napoved spor-.. Ki/?-00 Telemarket ... Telemarket ^Poved sporeda... Videostrani 'MPULZ KAMNIK 180s nI60 Strani 1800 ™ Prodaia Stenic otroški program, ponovitev, tev r9 °ut 18.25 Kronika, ponovi-19 4n t z9odovina, kultura in mi ŽO 3n l?P sPQt 20.10 Glasbeni mix 23'on Mladinski program 21.30 Film ^vl^o^i23-05 ™ Prodaia KRANJ Poverf e clek Pro9rama, uvodna na-druQa *?° EPP 6.50 EPP 7.00 RS -Prešli* an)a kronika 7.20 Čestitka ''ska 7 £?nr!a 7-40 Pregled dnevnega Ho7 !f° EpP 8.20 Oziramo se 8.30 tiska gL^am d°mov 8.40 Pregled GorenkT Radio CaPris 8.50 EPP 9.00 dneva o * erai- danes 9.20 Tema dat0v' i0o5enie predsedniških kandi-obletnJ- del 950 Epp 1°-20 10. ČWu?a mesarstva Čadež 10.40 FSTOL10-50 epp 11-00 Kdo 10 o J-3° Kv|z Radia Kranj 11.50 • 12 -in'?? rw,£ "acna Kranj Novina';':" Osmrtnice, zahvale 12.40 Pesem T'Pnspevek 12.50 EPP 13.00 13.40 m« -na 13-20 Prometni kviz Spp I4n^,rlarski Prispevek 13.50 Mh2t. x G°renjska danes 14.30 !• "rilnslfr, x ^"'e'ijsKa aanes tj.ju 15.25 Fpd K11"' kotiček 1*-50 EPP Rs 16 on trli-30 Dogodki in odmevi ^vek'iftc„P 16-20 Novinarski pris-Q°renjsK EPP 17»> EPP 18.00 ^achine dar da predlagate, katere ansam-Jauparn a' v oddaji radi slišali. Lahko pa vam Kolovraf' r, u, tudi letos pripravljamo oddajo: decemhr , in valčkov - v živo. In to v mesecu 9las ku„ - t nami i6' kot vedno, tudi Gorenjski občin nrSradno vprašanje pa se glasi: V koliko 9dgSvo?f"JajP Gorenjski glas? Baios 4 t P<^š|J'te cirr>Prej na naslov: Radio Tržič, Martin Kol°vrat domačih. Vsem Martinkam 1 pa vse najboljše ob njihovem prazniku. In še nagrajenci: ^ restavracije Raj v Tržiču prejme: Borut Podobnik, Ob potoku, Žiri, Odgovor: Naslov; T R Z I C ?adov^GOAniske9a glasa pa prejme: Irena Bratkovič, Gradnikova 67, ^a%n Murk 'tam0 nasvidednJe cez teden dni" Vodite,J oddaJe PETEK, 14. NOVEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.30 Včeraj, danes, jutri 10.00 Videoring 10.30 Tri krone, ponovitev švedske nadaljevanke 11.20 Antonia, nizozemski film 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor: Kolo sreče 13.35 Videostrani 15.00 Percussion plus 15.30 Prizori iz življenja pri Hlebanje- vih, ponovitev dokumentarne oddaje 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Berta Bojetu: Gremo k babici, lutkovna igrica 17.40 Domača naloga za profesorja A.K., kratki igrani film 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Agencija 21.25 Karavank« iz Džibutija, francoska dokumentarna oddaja 22.20 Odmevi, vreme 23.20 Šport 23.05 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 23.30 Orhidejin dotik, francosko nemško italijanski film 1.20 Resnična resničnost, ponovitev 1.50 Videoring 2.20 Videostrani TVS 2 9.10 Tedenski izbor: Mostovi 9.40 Resnična resničnost 10.10 Mojstri jazza, 1. oddaja 11.10 Svetloba in senca, likovni portret Jožeta Spacala 12.40 Zgodbe iz školjke 13.10 Tedenski izbor: Fraiser, ameriška nanizanka 13.35 Pcific Drive, avstralska nadaljevanka 14.00 Hannover: Tenis -turnir ATP, prenos 16.30 Kranj: PEP v vaterpolu, četrfinale, prenos 17.30 Vžigalice, francoska nadaljevanka 18.25 Jeklene ptice, angleška nanizanka 19.15 Zenit, oddaja o znanosti in tehnologiji 19.45 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 20.10 B kot bolo, francoski film 21.40 10.000 obratov 22.30 Hollywood, angleška dokumentarna nanizanka 23.20 Rok Golob & Stop the band! 0.25 EP v judu za mladince, posnetek iz Ljubljane 0.40 Tenis - turnir ATP, posnetek iz Hannovra TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.20 Videostrani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 9.30 Mačke iz groma, risana serija 9.55 Srečni časi, nanizanka 10.20 Dobri časi, slabi časi, 'ponovitev 10.50 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Oprah Show, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.30 Sprehod po nebu, ponovitev 13.00 S kolesom po Ameriki, ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Remington Steele, ponovitev 14.55 Nora hisa, nanizanka 15.25 Alf, nanizanka 15.50 Srečni časi, nanizanka 16.15 Rajska obala, ponovitev 16*45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah shovv: Po sledi petorčkov 18.00 Bravo, maestro, kuharska oddaja 18.15 Družinske vezi, nadaljevanka 18.45 Družinske zadeve, nanizanka 19.10 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.40 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 20.10 Nimaš pojma, nanizanka 20.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 21.05 Pravdarji, nanizanka 21.30 Tinta, nanizanka 22.00 Preblisk, film, film 23.55 Ber-gerac, nanizanka 0.55 S kolesom po Ameriki, dokumentarna serija 2.00 TV prodaja 2.20 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Ograje našega mesta, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke 12.00 Na nebu, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi, ponovitev 14.00 Nikita, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Tarzan, 2. del ameriške nanizanke 15.30 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosbv, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi, ameriška nanizanka 21.00 Milenium, ameriška nanizanka 22.00 Neskončni svet, film 23.30 Plavbov: Pozno ponoči 0.00 Čudno dekle, erotični film 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 11.00 Glasbeni motorček, ponovitev mladinske oddaje 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop predstavlja 17.00 Video kolaž 17.30 Salon, oddala o kozmetiki in pričeskah, ponovitev 18.15 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 18.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.00 Kombi, film 21.50 Sirene, nadaljevanka 22.50 TV prodaja 23.00 TV shop GAJBA Euro PTV, RTS, Ideja TV 9.00 24 ur. ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Gasilci, avstralska nadaljevanka 16.00 Angel Levine, ponovitev filma 18.00 Družina za umret, humoristična nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Boksar, film 22.00 Družina za umret, ponovitev 5. dela ameriške mladinske nanizanke 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reševalci, avstralska nadaljevanka 0.00 Živa, regionalni program, ponovitev HTV 2 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.25 Santa Barbara, serija 13.10 Z namenom in razlogom 14.15 Poročila 14.20 Program za otroke in mladino 14.50 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.15 Krivda, serija 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Govorimo o zdravju 19.05 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja: Maksimilijan Vrdo-lac 20.50 "Lijepom našom", show program 22.00 Pol ure kulture 22.35 Opazovalnice 23.10 Tednik, talk shovv 0.15 Nočna straža HTV 2 15.10 TV koledar 15.20 Vedno je še jutri, ponovitev ameriškega filma 16.45 Program za otroke in mladino 17.15 Umetnine svetovnih muzejev 17.30 Acapulco z dušo in telesom 17.55 Iz sveta znanosti 18.25 Umetnine svetovnih muzejev 18.35 Hugo, tv igra 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Klient, serija 21.30 Popolna tujca 21.50 Hladni In nori, ameriški film 23.15 Izterjevalec dolgov, ameriški film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.20 Zlomljena puščica, ameriški vestem 11.50 Otroci iz Berghofa 12.15Sailormoon 12.40 Tom in Jem/, risanka 12.55 Pika Nogavička 13.45 Ko so živali zapustile gozd 14.20 Pinky 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Knight Rider 16.25 Baywatch 17.15 Hribolazec v Chica-gu 18.05 Poslušaj, kdo tam razbija! 18.30 Grozno prijazna družina, nanizanka 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Asterix pri Britancih, francoski risani film 21.30 Gremlini, ameriška komedija 23.10 čas v sliki 23.15 Roparji, ameriški akcijski film 0.50 Umazani vikend, ponovitev 2.05 Michelangelova pomlad, it.-fra.-am.-šp. film 5.45 Živalske zgodbe AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Poročial se bom z direktorjem, ponovitev 10.35 Drzni in lepi 11.20 Avstrija danes 12.00 čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski doktor 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Pogledi od strani 20.15 Primer za dva 21.20 Prizorišče sodišče, Hudobni sosed 22.10 Čas v sliki 22.35 Sodobni časi 23.10 Kabaretist Lukas Resetarits 0.10 Nitebox 0.40 FIlm box 0.45 Kultbox: Monte video 1.30 Nitebox Flow 1.50 Vodič po mestu, Solun 5.00 Čas v sliki 5.25 Lipova ulica TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročilo Gorenjske 610 19.25 Iz arhiva 20.00 Vrtnarski center Humko Podvin (reportaža) 20.05 EPP blok - 2 20.10 Kamera presenečenja - 98. oddaja: Napoleon za 2. UB SEUAŠ Kranj 20.30 Odprti ekran (voditelj: Jure Šink; v živo; pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 610 21.25 EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi: Franci Rozman 22.10 Glasbene novosti: Adi Smolar 22.50 Iz arhiva: Tudi mi smo ljudje, gost: Salome 23.30 Iz sveta glasbe... skupina Apeiron 00.00 Poročila Gorenjske 610 00.15 Odpovedni spot programa TELE-TV 00.18 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV .. Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant 19.02 Risanka 19.15 Panorama 20.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 20.41 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program. Zajček Jaka VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 ui tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 1 7. 1 1. 1 997 Popevke: 1. NAJLEPŠE JE PR NAS - BLUEGRASS HOPPERS 2. ADIO BARKA - PATRICIJA DIKLIČ 3. MELODIJE VESELE JESENI ■ JOLANDA ANŽLOVAR Nz - viže: 1. PESEM ZVESTOBE - ans. KRT 2. ŠTAJERC IN PRIMORKA - ŠTAJERSKIH 7 3. JUBILEJNA - ans. BRATJE IZ OPLOTNICE Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. SREČNI SMO SLOVENČKI -AGROPOP ZVON ŽELJA KVINTET ALPSKI VAŠA PESEM i pr- GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov; Pošta: 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.15 Tema: Soočenje predsedniških kandidatov 2. 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Nagradna uganka 11.30 Kviz 11.40 Alpetour - Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Oddaja o vinu 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijudmi17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Natašo in Juretom 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo lekcije tečaja nemščine ob 13:40. Sledile bodo ŠOU infor-amcije ob 14:00. Radlska mreža, v kateri so skrite zanek, uganke in nagrade, se bo razpela ob 14:35. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato ob 15:40, pa boste lahko sooldočali o Grenjcu meseca. Ovbestila spadajo v čas 16:10, Poročila radio Deutsche VVelle v slovenščini bomo prenašali ob 16:30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babiion ob 16:45. Za konec programa pa bomo poskrbeli še za petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro in petaj Kogovšek 6.00 Rezmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 10.00 Vedeževanje 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice, obvestila 12.15 Volitve 97 - izjave 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Merkur-jeva športna stavnica 17.30 Območ- na obrtna zborncia Radovljica 18.00 Tednik - občina Bled 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutir na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.20 Alpska hokejska liga na Jesenicah 21.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev ju-tranjeg apogovora 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.== Igra besed 14.20 Bezplačnl mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.10 Gorenjec meseca 19.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Jutor je lahko tudi takšno 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka 12.00 BBC novice 13.30 Prelged kultrunh dogodkov 13.55 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.25 Skriti mikrofon 16.00 Črna kronika 16.30 Tomo Pire predstavlja 17.25 Misle dneva 17.30 Zmajčkov mozaik 18.45 Vreme 18.50 Otorški radio 19.00 D J Dekky 20.00 Odprta dlan 21.30 Zmajčkov mozaik 23.50 Skriti mikrofon 1.05 Misle dneva 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program !lfl 064/223-111 mmmsm^i glas KINO CENTER amer. kom. GEORGE IZ DŽUNGLE ob 16., in 18. uri, amer. krim.L. A. ZAUPNO ob 20. in 22.30 uri, ob 20. uri filmsko gledališče STORŽIČ amer. rom. kom. MOJ BIVŠI SE POROČI ob 17. in 21.30 uri, amer. krim. L. A. ZAUPNO ob 19. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. HITROST 2 ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, thrill. BREZ OBRAZA ob 20. uri BLED akcij, film HITROST 2 ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. film DOMOV NA POČITNICE ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. grozlj. KRIK ob 20. uri 96 Kaj poleg pouka še počnejo žabniški otroci Ko bi imali telovadnico... ...Jim ne bi bilo treba telovaditi na hodniku, lahko pa bi gojili tudi rekreacijski In tekmovalni Sport Žabnica, 11. novembra - Šola v Žabnici je štirirazredna, podružnica Scljakove iz Stražiš-ča. Kdor se pelje po cesti od Kranja proti Škofji Loki oziroma v nasprotni smeri, dobro ve, kje je Žabnica; tam, kjer se sme peljati največ 40 kilometrov na uro. No, sto na uro pa so pridni žabniški otroci in njihove učiteljice. Poleg rednega pouka namreč počnejo še kup zanimivih stvari. Ukvarjajo se s taborništvom, igrajo na instrumente (blok flavte, kitare, električne klaviature), plešejo, ustvarjajo z rokami, pojejo. Edino športnih dejavnosti nimajo. Zakaj? Ker nimajo telovadnice. Med rednimi urami športne vzgoje na dvorišču igrajo med dvema ognjema, pozimi in v slabem vremenu pa delajo prevale, stoje in skačejo prek koze kar na šolskem hodniku. Upajo, da tako ne bo več dolgo, saj je mestna občina Kranj že pripravila načrte za gradnjo telovadnice ob šoli. Matija Hočevar, cetrtošolec iz Sp. Bitenj, je med žabniš-kimi učenci gotovo eden najbolj aktivnih in tudi eden tistih, ki telovadnico najbolj pogrešajo. No, naslednje leto, ko bo šel v šolo v Stražišče, jo bo dočakal. In kaj Matija sicer počne? "Tretje leto hodim na gasilske vaje, ki jih imamo v domu v Žabnici. Tudi tekmujemo. Nazadnje smo bili na državnem prvenstvu v Postojni, kjer je naša ekipa osvojila tretje mesto. Dve leti sem tabornik v rodu Staneta Žagarja. Skoraj vsako soboto imamo kakšno akcijo, sicer pa se srečujemo v šoli. Namizni tenis treniram v Kranju, v klubu Merkur. Začel sem Ana Orešnik spomladi, na treninge pa hodim štirikrat na teden. V tem šolskem letu sem se odločil tudi za pouk igranja na električnih klaviaturah." Matija Hočevar Ana Orešnik s Šutne hodi v drugi razred. Najbolj je navdušena nad krožkom ročnih ustvarjalnosti, ki ga obiskuje že drugo leto. Vodi ga Alenka Rus, dobivajo pa se ob sredah popoldne. "Lani smo iz gline oblikovali posodice, naredila sem metulja, pikapolonico in ježa. Pred koncem šolskega leta smo pripravili razstavo, zdaj pa svoje izdelke lahko gledam doma. Tudi letos smo že naredili nekaj "umetnij" iz gline. Rada hodim v krožek, rada tudi na pevske vaje zbora in na pouk kitare. S kitaro se šele spoznavam, znam pa že zaigrati Marko skače." Zanimivo je, da žabniški otroci in učiteljice zelo dobro sodelujejo tudi s starši. Tako jih bodo že ta teden povabili k skupni izdelavi novoletnih okraskov iz gline. Ob ustvarjalnem delu se bodo tudi bolje spoznali in morda dogovorili še za kakšno drugačno sodelovanje. • H. Jelovčan, foto: Tina Na plesnih vajah, ki jih vodi Davorka Borišek iz plesne šole Urška v Kranju, je deset žabniških učencev in "vrtčkarjev". V tem Šolskem letu so imeli šele štiri vaje, ko jih bo osem, pa bodo že LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisalu Andreja JaneČko, Tadej Abina, Tea Kekec, Katarina Sekirnik. Gašper Perko, Marjan Jugovec, spela Seitl Kalan Anita. Anja Jemec, Cene Kopač, Sabina Ažbe, Gašper Beguš, Denis Huremovič, Tomaž Križaj, Urša Kočar, Tina Šinkovec, Tadej Novak, Jošt Kokalj, Maša Mohorič, Tina Oblak, LojziAvsenik, Žiga Drole, Tjaša Kikelj, Matej Nedižavec, Kaja Šter, Dejan Babic, Gita Mihovec, Krištof Bozovičar, Tomaž Berčič, Staša Ladiha, Žana Ladiha. Z Gorenjskim glasom potuje na nagradni izlet Tadej Abina. Novi kralj Matjaž Po stotih letih se je kralju Matjažu končno brada devetkrat ovila okoli mize. Odpravil se je v Slovenijo. Na ljubljanski občini so ga vrgli ven in ga odpeljali v bolnišnico, ker je trdil, da je kralj. V svoji sobi je dan za dnem kuhal mulo. Nato se je odločil, da bo pobegnil. Ko mu je strežnik prinesel hrano, ga je s polnim krožnikom treščil po glavi in ušel. Ker se je izogibal ljudem, je šel v gozd in se na koncu še celo izgubil. Preden je zaspal, je v grmovju zaslišal šum. Ni vedel, kaj je, slišati pa je bilo kot kača. Čeprav se je bal, je šel pogledat in ujel enega svojih vojakov, ki je ravno odtočil. "Kje pa so drugi? Matjaž. "Doli, pri cesti," vojak. "No, pa pojdiva." In sta šla. Ko sta našla še ostale vojake, so šli skupaj do votline po kraljevo osebno izkaznico. Nato sojo nesli na občino, kjer so mu rekli, da jo morajo še preveriti. Povedali so mu, da je zastarela, da pa naj bo predsednik toliko časa, da se pravi predsednik ne reši gripe. In tako je bil kralj Matjaž ves teden predsednik, potem pa se je upokojil, ker mu niso bili všeč novi ministri. Zdaj srečno živi v nekem bloku v Ljubljani. • Tadej Abina, 6. f r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Kaj najraje gledam? • Najraje gledam jonasovo oddajo Brez zapor. Petra • Rad gledam dobre akcijske filme. Dobre so tudi komedije ali resnične zgodbe. je vprašal kralj mu je odgovoril Narobe svet Poleti mrzla burja brije, pozimi vroče sonce sije, spomladi listje rumeni, jeseni travnik ves cveti. Miš preganja mačko, mravlja je stopila konju na tačko. Z dinozavri se vozijo v mesto, hiše pa postavljajo na cesto. Le ena žival dela prav, to je muc mijav mijav. • Vid Sodnik, 4. a r. Všeč pa mi je tudi oddaja Brez zapor. Gašper • Puli dobra nanizanka mi je To trapasto življenje, še boljša pa Sedma nebesa. Rad gledam tudi v računalnik, kjer se zabavam ob igricah. Sovražim pa gledanje v šolske zvezke. Marko • Najraje gledam komedije, kot je Cosby. Gledam tudi Sedma nebesa in Beverly Hills. Izogibam pa se kriminalk in filmov z umori. Neža • Najraje gledam nanizanko Sedma nebesa. Dobre pa so tudi humoristične oddaje. Andreja • Novinarski krožek OŠ Žiri To sem jaz 10. februarja 1986 popoldne me je bela štorklja prinesla iz maminega velikega trebuščka. Vsi so me bili zelo veseli. Očka je mislil, da bom punčka, ker sta z mamico že imela enega sina. Na koncu se je izkazalo, da mu je tudi tako čisto prav. Mogoče zato, ker mu rad pomagam pri delu. Kot vsak normalen otrok, sem bil tudi jaz kar zelo poreden. Zato sem na željo staršev moral še eno leto ostati v vrtcu. To je bila, kot se je izkazalo, izvrstna odločitev. Ker je v Naklem sedaj zgrajena nova šola, mi zato ni bilo treba niti za eno leto v Kranj. Včasih sem tudi sam doma, kar mi je zelo všeč. Verjetno se sprašujete, zakaj. Mogoče zato, ker sem zelo rad malo osamljen in tudi zato, da se malo sprostim ob glasni glasbi. Zelo všeč mi je tudi kolesarjenje. O sebi menim, da sem včasih čisto "odklopljen", drugače pa mislim, da sem malo manj kot odličen. Svoje mnenje sedaj poznam, od drugih pa še ne. • Rok Zelnik, 5. a r. OŠ Naklo NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek od 18.10 do 19. ure na mM Vsi veselo pojemo Mur, mur, murnčki... je pesmica, ki jo bomo veselo prepevali danes na Vrtiljaku. Le kdo je ne pozna? Zato hitro pripravite telefone in nabrusite jezičke! . Aja, pa še to. Iskrene čestitke zmagovalki iz prejšnje oddaje, gospodični Maji Novak iz Kranja, kije dokazala, oa nam tudi angleške pesmice ne delajo težav. Kva smo dobri! • Romana radio triglav v nedeljo ob 8. uri: Qfi MH? MIRIN VRTILJAK ZJKJ \1L v nedeij0 bova Spet imela zanimivo gostjo. Ker je zima pred vrati in z njo tudi snežne radosti, bo naša sogovornica državna prvakinja V sankanju, Jeseničanka Tanja Klinar. Predstavila bova tudi matinejo, novo premiero lutkovne igrice Kdaj kača nosi očala. Lep pozdrav od • Miri in dedka. V nedeljo ob 10.30: KLEPETALNICA Nagradni izlet sije prislužila Darja GregurinČiČ- V nedeljo pa bomo klepetali o stvareh, ki jin zbirate. Pokličite nas, to bo tudi priložnost, da si s kom izmenjate podvojene sličice, znamke, plakate. Poslušajte nas v nedeljo! • Radijske klepetulje T R Z I Ć - -izzizzz V ponedeljek ob 18. uri: =~= BRBOTAVČEK SS V ponedeljek nas je čakala težka naloga-H- Sm Potrebno je bilo razmisliti, na kakšen RADIO SORA, način se bomo prevažali naokrog oez nekaj sto let. Ker pa imamo zelo bujno domišljijo in ker nam ta deluje takrat, ko je najbolj potrebno, smo zbrali veliko nenavadnih odgovorov. Najbolj nenavadnega pa nam je dala Nika Padovac Jezerska 16, Žiri, ki se bo z nami peljala zaenkrat še s povsem običajnim avtobusom. Pozdrav! • Brbotavčki z Radia Sora TJRŽKA (več kot pl^najofe) V Kranju, Škofji Lok' Radovljici in na Jesenicah_— Vpisuje začetnike in dobre plesalce NOVINARSKI KOTIČEK Četrtošolka Tina Oblak iz Žirov poroča o poho** . Vrsnik, kjer so se pogreli, najedli, napili in naigrah. n ^ grede pa malo peli, malo kričali, pripovedovali vice i smejali. Krištof Bozovičar iz Groharjeve šole v Škofji L^ji. bil z mamico in prijateljem na maratonu v Lju. trjje Tekel je na sedem kilometrov, prehitel mamico, v^ ^afj .pa so nato odšli v Mc Donald's in nazadnje Še * mami na kosilo. Najbolj utrujen je bil prijatelj Stan je tekel na 21 kilometrov, piše Krištof. O naravoslovnem dnevu pa poroča P^^^^Uci Kikelj s Čufarjeve šole na Jesenicah. Bili so V R §a in na sprehodu po gozdni učni poti, spoznavali drev nabirali liste, z njimi so povezali tudi igro. O obisku zanimivega gosta, kiparja Petra ^Z. g0ie, iz Poljanske doline, pa piše Lojzi Avsenik iz 'e ^ ki pri svojem delu uporablja kar osemnajst razli . dlet in posebni leseni kladivi. Kipari Že trideset lei^ ^ prvi kip pa je izdelal pri trinajstih letih. Sola v Lesc je bila všeč, s ponosom dodaja Lojzi. 76 / Ste Zakaj se mature ne bi veselili? Po 30 urnih pripravah na maturo bo to mogoče! dinamično zanimivo sproščeno zabavno ciljno SLOVENŠČINA MATEMATI KA> ŽNGLEŠČIjJA> NEMŠČINA Ljudska Univerza Kranj 22 22 26 ^■SVITO VIDEI k: 1? CO > G) ><0 o C *i o > .2 > > ca »o C >o CO CO _ ca tj CD O b t C/D C/3 8 8 88 o o in cr> 2 o JO C Q C 9 c 5>« 9 "S d) »H O q_ -c d ca S ~ * C 3 > C >o CD iS o .9 3 a c 0} d) c ? f| > o ca r; ra o N :=< ca T iS _ TJ 2 , <-" 9 ca n O) o > 03 C .2 co v O N V C/J c a> c 5 ;o h- _ra _q _ o- o aj iS ca -a a) o. ca ^ .2 O. n -S 1*1 ._ ■- O) J3 .CD CD C — CO o ca d) 3 N ~ m co o. ca to o o c > 8 (O co" ca > >C/> O 5 0) CO I s* - a> C N CD _ ~i m — S* 1 LU Z < o CL (0 % < Z LU CC O I i a- Qj O J -D fX m OD Z < 2jj _v lili O Qj ^ — LU O t ><0 lili Hi? si < LU LU < o —* o o MMpp I > O j*: .Is e « a' LU > a. O a. »8 C CD O) E ="TJ E o P TJ 0) ■~ > >0 O iS c Q.i2 ro CD 3 »o ET-* 3 5 »to Stfl fffS m 5 *> S C TJ S5 5. Binfa MUK DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ I 090 44 48 i SKRIVNOSTI LJUBEZNI-ZOOOBE | I 090 75 17 I bzimtifaffld i_._,_,__i Letence 4a, Golnik NOVA TEL STEVIUCA 461-410 VEDEŽEVANJE. 090 44 69 PRIZNANI VEDEŽEVALKI TANJA IN MARICA OSNOVNA ŠOLA IVANA GROHARJA Podlubnik 1 4220 ŠKOFJA LOKA objavlja prosto delovno mesto UČITELJA ETIKE IN DRUŽBE kandidat-ka bo sklenil-a delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje) do 31. 8. 1998. Kandidati-ke morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Začetek dela: 24. 11. 1997 Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Menjaj znanje, ne sanje! bor ZNANJ Bi radi slikali na steklo, pa ne veste kako? Ste kupili računalnik, a ga ne znate uporabljati? Odhajate v Mali in se telite na potovanje primerno pripraviti? Ste spoznali prijatelje z Japonske, vendar ne znate japonsko? Da, v Borzi znanja vam lahko pomagamo! KAJ JE BORZA ZNANJA? - Informacijsko središče, v katerem zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. KAJ VAM PONUJA BORZA ZNANJA? - Če se želite nečesa naučiti: podatke o ljudeh, ki vas lahko to naučijo! ■ Če želite s svojim znanjem pomagati drugim: podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje! - če želite sodelovati v kakšni dejavnosti: podatke o ljudeh, ki se zanimajo za podobne stvari! - In seveda, prijaznost in pripravljenost pomagati vsakemu, ki se obrne na nas! KAKO DO STORITVE BORZE ZNANJA? - Obiščete ali pokličete najbližjo BORZO ZNANJA. - Zaprosili vas bomo za nekaj osnovnih podatkov, s katerimi bomo previdno ravnali. - Povedali nam boste svoje želje, potrebe ali ideje. • Preverili bomo, ali so podatki, ki jih potrebujete, na voljo v naši bazi informacij. V tem priemru vam bomo ime in telefonsko številko naših članov, ki vam lahko pomagajo, takoj posredovali. - Ce med našimi člani še ni ljudi, ki bi lahko zadovoljili vaše potrebe, se bmo potrudili in jih poskusili najti s pomočjo oglaševanja v medijih. Oglaševanje je anonimno in brezplačno. • Opozorili vas bomo na javna občila, v katerih lahko spremljate aktualne ponudbe in povpraševanja v BORZI ZNANJA. ■ Povedali vam bomo, da smo veseli, če smo vam uspeli pomagati. In povabili vas bomo, da nas ponovno obiščete ali pokličete. KAJ BORZA ZNANJA PRIČAKUJE OD VAS? ■ BORZA ZNANJA posreduje podatke o ponudnikih in uporabnikih znanj brezplačno. ■ Prosimo vas le za povratno informacijo. Zanima nas, ali ste pričakovano znanje uspešno našli oziroma ponudili, kako ste bili zadovoljni s ponudnikom oziroma s povpraševalcem in kako z našim posredovanjem. Vaša mnenja, predloge in ideje bomo zabeležili in jih upoštevali. KAJ JE ŠE ZNAČILNO ZA BORZO ZNANJA? ■ BORZA ZNANJA ne odloča o tem, kje, kdaj in kako boste izmenjevali znanja in informacije. Način učenja je odvisen od vaših potreb, želja in možnosti. ■ Tudi o tem, kako se boste drug drugemu oddolžili, se sami dogovarjate. Pomagamo vam, da svoje znanje ponudite ali pridobite brezplačno, za plačilo, v zameno za drugo znanje ali kako drugače. ■ V BORZI ZNANJA lahko sodeluje vsak, ki ima neko znanje ali spretnost. Potrdil o formalni izobrazbi ne potrebujete. Zadovoljni smo, da ste se odločili svoje znanje dopolniti ali nadgraditi oziroma ponuditi tudi drugim. ■ BORZA ZNANJA posreduje zgolj podatke o učni ponudbi in povpraševanju, ne zagotavlja pa kakovosti učnih storitev. V pomoč so nam vaše povratne informacije. Če člana, ki vam je znanje posredoval ali ste mu pomagali vi, posebej pohvalite, ga obvestimo o vašem zadovoljstvu in z veseljem priporočamo tudi drugim. Ce pa nas obvestite, da s posredovanjem niste bili zadovoljni, smo pri naslednjem kontaktu bolj previdni in zadržani. ZNANJA IN INFORMACIJE LAHKO POIŠČETE ALI PONUDITE ŽE V ŠTIRIH INFORMACIJSKIH SREDIŠČIH • V LJUBLJANI: KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA Enota DELAVSKA KNJIŽNICA Tivolska c. 30, p.p. 370 tel., fax: +386 61 13 22 178; e-mail: borza.znanja@spika. unistar.si - od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure, v sredo do 17. ure • V MARIBORU: DOBA, ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE, P.O. Kopitarjeva 5 tel. (062) 22 33 71 - od ponedeljka do petka, od 9. do 15, ure • V NOVEM MESTU: RIC NOVO MESTO Razvojno izobraževalni center Novi trg 5 tel. (068) 325 326 od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure • V SLOVENJ GRADCU KOR-CIS Center za izobraževanje Gosposvetska ul. 4 tel. (0602) 42 997 od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure, v sredo do 17. ure Z VESELJEM VAM SPOROČAMO, DA BOSTE LAHKO ODSLEJ IZBOR AKTUALNIH UČNIH POVPRAŠEVANJ IN PONUDB IZ BORZE ZNANJA SPREMLJALI TUDI V GORENJSKEM GLASU V RUBRIKI HALO - HALO. Tako trenutno - vabimo k sodelovanju zbiratelje gramofonskih ploč z ljudsko in narodnozabavno glasbo - prijazne ljudi, vešče izdelovanja novoletnih okraskov, izdelanih s kvačkanjem, - poznavalce finskega in tajskega jezika - lahko pa vas seznanimo z izvedenko indijske kulinarike - z učiteljico orientalskih plesov - z mojstrom slikanja po "air brush" postopku - ali z več prekaljenimi inštruktorji OS, SŠ in VS predmetov. OBČINA ŠENČUR Kranjska c. 11, 4208 ŠENČUR Na podlagi sprejetega odloka o proračunu Občine Šenčur za leto 1997 (Uradni Vestnik Gorenjske 23/97 z dne 18. 4. 1997) OBČINA ŠENČUR razpisuje subvencioniranje obrestne mere za pridobljene kredite s področja drobnega gospodarstva 1. Znesek, namenjen za subvencioniranje obrestne mere od pridobljenih kreditov za drobno gospodarstvo je do 3.000.000,00 SIT. 2. Za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo samostojni podjetniki in mala podjetja v zasebni lasti. 3. Ne glede na določila prejšnjega odstavka, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom in s stalnim bivališčem v občini Šenčur. Sedež samostojnega podjetnika oz. obrtnika in kraj investicije morata biti na območju občine Šenčur. 4. Prosilec poleg vloge predloži še naslednjo dokumentacijo: - osnovno pogodbo o odobrenem kreditu - izračun realnih obresti za leto 1997 - izjavo, da prosilec ni pridobil subvencije za isti kredit - registracijo podjetja ali potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov - dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov (Fizične osebe - DURS - izpostava Kranj), pravne osebe BON 1, 2, 3 obrazec za podjetja - številko žiro računa za nakazilo obresti 5. Vloge za pridobitev sredstev z ustrezno dokumentacijo vlože prosilci na sedež občine Šenčur, Kranjska 11, v roku 30 dni po objavi razpisa. 6. Subvencionira se do 5 % odstotnih točk realne obrestne mere posojilodajalca. 7. Prosilci bodo o višini odobrene subvencije obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisa. Podrobnejše informacije zainteresirani lahko dobite v Občinskem uradu Občine Šenčur, Kranjska c. 11. 4208 Šenčur, tel. 411-525. ŽUPAN FRANC KERN, ing. SVET Vzgojnovarstvenega zavoda KRANJ Staneta Žagarja 19 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. čl. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96). Imeti morajo pedagoške, organizacijske in druge kvalitetne sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela zavoda. Mandat ravnatelja traja štiri (4) leta. Ravnatelj nastopi delo s 1. 2.1998 oz. po pridobitvi soglasja z Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela v vzgoji in izobraževanju ter s programskimi usmeritvami za uspešno vodenje zavoda pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa na naslov zavoda s pripisom "razpis za ravnatelja zavoda". Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonitem roku. Vzgojnovarstveni zavod Kranj VATROSTALNA JESENICE, p.o. Titova 53 b 4270 Jesenice Razpisna komisija podjetja Vatrostalna Jesenice, p.o., Titova 53 b, Jesenice na podlagi 54. člena Zakona o podjetjih, 9. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 40., 41. in 42. člena Statuta družbenega podjetja Vatrostalna Jesenice, p.o. razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA družbenega podjetja Vatrostalna Jesenice, p.o. Direktor bo imenovan za štiri leta in je po končanem mandatu lahko ponovno imenovan. Direktorja imenuje zbor delavcev na predlog razpisne komisije. Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: - visoka ali višja izobrazba tehniške, ekonomske ali organizacijske smeri, - vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih, - družbeni ugled gospodarstvenika, dokazan z dosedanjim delom, - sposobnost voditi podjetje in ureditev razmer v podjetju. Direktor je lahko le državljan Republike Slovenije. Kandidati naj vlogi priložijo kratek življenjepis, reference o dosedanjem delu ter program razvoja in delovanja podjetja Vatrostalna Jesenice, p.o. Ponudbo in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vatrostalna Jesenice, p.o., Titova 53 b, Jesenice, v zapečateni ovojnici z oznako "ne odpiraj" - vloga za imenovanje direktorja. Komisija za imenovanje direktorja bo obravnavala vse pravočasno prispele in popolne ponudbe ter jih predložila v imenovanje pristojnim organom. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem postopku imenovanja direktorja. OBČINA KRANJSKA GORA Kolodvorska 1a 4280 Kranjska Gora tel.: 064/881-846 fax: 064/881-350 Občina KRANJSKA GORA želi opremiti učilnici za pouk klavirja v oddelkih Glasbene šole JESENICE, v Kranjski Gori in v Mojstrani, zato vabi k sodelovanju donatorje, ki bi v ta namen podarili dva rabljena, vendar za glasbeni pouk primerna klavirja. Občina prevzame vse materialne stroške, povezane z donacijo (transport do učilnic, uglaševanje inštrumentov, itd.) in tudi ustrezno odškodnino v primeru, da gre za donacijo novega ali zelo malo rabljenega klavirja. Prav tako bo občina Kranjska Gora v sodelovanju s časopisom Gorenjski glas zagotovila ustrezno promocijo te donatorske akcije za mlade glasbene talente. Vse druge informacije: Urad župana občine Kranjska Gora, telefon 064/881-846, ga. Vlasta Skumavc Rabič. OPEL & avtotehna W0§ Pintar Iščemo komunikativnega, urejenega, prijetnega, dinamičnega in delavnega PRODAJALCA AVTOMOBILOV ki ima ustrezno izobrazbo 4. ali 5. stopnje z opravljenim strokovnim preizkusom za trgovca ali trgovinskega poslovodjo, obvlada delo na računalniku in ima vozniški izpit. Poskusna doba tri mesece. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov: AVTOTEHNA VIS PINTAR, Koroška 53a, 4000 Kranj. DOMINVEST JESENICE, p.o. Titova 18, 4270 Jesenice Objavlja po pooblastilu podjetja EMONA OBALA KOPER, d.d., Zunanja in notranja trgovina, 6505 KOPER, Pristaniška 12, kot lastnik nepremičnine PONOVNI JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za odkup nepremičnine 1. Predmet razpisa je poslovni prostor - trgovina E SHOP v izmeri 123 m2 v poslovni stavbi T3 in T4 trgovski paviljon Bistrica pri Tržiču, na pare. št. 231 k.o. Bistrica, pripisano pri ZKV št. E-2. 2. Izklicna cena poslovnega prostora znaša 250.000,00 DEM plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. V izklicni ceni je všteto pripadajoče zemljišče, komunalna oprema stavbnega zemljišča, gradbena vrednost, zunanja ureditev in oprema trgovine po inventurnem seznamu št. 202009. 3. Davek od prometa z nepremičnino ter strošek prepisa v zemljiški knjigi (E) niso zajeti v izklicni ceni in jih plača kupec. 4. Interesenti morajo do dneva odpiranja ponudb vplačati varščino 10 % izklicne cene na žiro račun DOMINVEST JESENICE, p.o. št. 51530-601-13474 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje v Kranju. Varščino bomo uspešnemu kupcu vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v petih (5) dneh po odpiranju in izbiri ponudb. 5. Fizične osebe morajo k ponudbi priložiti originalno potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra. 6. V ponudbah mora biti navedena cena, ki jo je ponudnik pripravljen plačati in opisati finančno konstrukcijo realizacije plačila. 7. Prednost pri nakupu ima tisti ponudnik, ki je ponudil najvišjo ceno, takojšnje plačilo in se obveže, da bo v poslovnem prostoru prodajal asortiment artiklov EMONA OBALA KOPER, d.d., vsaj 5 let. 8. Izbrani ponudnik - kupec mora v osmih dneh po obvestilu o izbiri skleniti pogodbo o nakupu. 9. Glede predmetne nepremičnine je mogoč vsak delovni dan v času razpisa od 8.00 do 12.00 ure. Kontaktna oseba za dogovor o ogledih in drugih informacijah je Janez Pogačnik, oec. pri Dominvestu Jesenice, Pod gozdom 2 (telefon 064 81-142, fax 064/864-155). 10. Rok, do katerega morajo ponudbe prispeti k prodajalcu, je osem (8) dni po javni objavi razpisa. Nepravočasno prispelih ponudb ne bomo upoštevali. 11. Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah sprejemamo na naslov: Dominvest Jesenice, p.o., 4270 Jesenice, Titova 18 s pripisom NA kuverti: "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA E-SHOP TRŽIČ". 12. Odpiranje ponudb bo javno deveti dan od dneva objave ob 12. uri v prostorih Dominvesta Jesenice, Pod gozdom 2 (pritličje). V primeru, da je deveti (9) dan sobota, nedelja ali praznik, se šteje za dan odpiranja ponudb naslednji delovni dan. čas in mesto odpiranja ostaneta nespremenjena. Pri odpiranju ponudb so lahko prisotni vsi ponudniki. Najugodnejši ponudnik bo izbran komisijsko. Ponudbe, ki bodo nižje od izklicne cene, ne bomo upoštevali. Vsi ponudniki, ki bood poslali veljavne ponudbe, bodo o izbiri razpisa pisno obveščeni v petih (5) dneh po javnem odpiranju ponudb. DOMINVEST JESENICE, p.o. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. LIDO, Drenov Grič 15, Vrhnika, 061/755-307 Vprašanje: Kako se glasi sedanje geslo podjetja Lido? Nagrada: Tabure 2. MOBIKART- INDOORKARTING; Celovška 492, Ljubljana-061/152-25-13 Vprašanje: Kaj pomeni "Mobikart" in "Indoorkarting"? Nagrada: Karta za vožnjo na dirkališču Mobikart Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petek, 1997, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148,1370 Loga«*-za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za 9r0fl' umazane, zle". Nagrajenca z dne 2. 11. 1997: - Razstavno prodajni atelje Art Decor - Tapo, Ljubljana- Blanka Hutinska, Rusjanov trg 3, Ljubljana - Kompas Turizem, d.d., Portorož: Vera Bogomolk Hotemaže 75, Preddvor Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih? osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodam informacije tel.: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91.1 MHz ... Pokličite 061-741632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, t» preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome ognjena Puščica - Jutranja zarja IMJ NOTRANJSKI RADIO LOGATEC P.OPJsovanJem čekov, poti v banko in tveganje zaradi Prev*,;„_ ekov, saj bo stanje imetnika na tekočem računu Brezplačen telefon zavoda za zaposlovanje Kranj, 10. nov. - Republiški zavod za zaposlovanje bo s 1. decembrom uvedel brezplačno telefonsko linijo, na kateri bodo vsak dan odgovarjali na vprašanja. Po posameznih območnih enotah in uradih za delo so namreč zaznali, da je kljub sprotnemu obveščanju javnosti še veliko odprtih vprašanj. ja J^Jeno preko naprav POS. Večja bo tudi varnost poslovan- vlrtV tr8°vskih blagajnah bistveno manj gotovine, kke V Pričakujejo, da bo BA kartica sčasoma nadomestila k°t tudi gotovinsko plačevanje. Predelava termoplastov in orodjarstvo, d.o.o., Kidričeva c. 90, ŠKOFJA LOKA objavlja prosto delovno mesto: SAMOSTOJNEGA ROČNEGA ORODJARJA Pogoji: ustrezna izobrazba in najmanj 2 leti delovnih izkušenj Delo ie enoizmensko. S kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo -8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končani objavi._ AVTOHISA MAGISTER d.o.o. , Radovljica "»ernova 21,4240 Radovljica lel.:064/715-256, Iax:064/715-190, AVTOSALON: teL-064/715-015, fax:064/715-015 PRODAJAIECIH SERVISER VOlll CITROEN VOZJUA NA ZAUOGil VOŽNJE ttAftOt A CITROEN - AVTO. KI VAM ZLEZE POD KOŽQ Ofl IIM A RAZV0JIN PR0,ZV0DNJA STR0JNE 0PREME ^lU/IVIM do*. JURIJ ŠAVS MARJAN BALANT JUMA, d.o.o., 4220 ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 66, ^.-lUv«^ tel. (064) 652-150, fax: (064) 652-155 gsi^ Zaposlimo več obdelovalcev kovin: • strugarje • rezkalce • ključavničarje • varilce Pogoj: strokovno znanje s prakso K sodelovanju vabimo tudi začetnike (vajence). Pisne prijave sprejemamo na naslovu: "JUMA", d.o.o., 4220 Škofja Loka, Partizanska 6. KRANI. 10. 11.1997 KAP HM/TOODAINI lNAKUWVffiODAlNl|NAKUWVntODAlNl MENJALNICA 1 DEM I 1ATS 100 111 A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 93,85 94,55 AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 94,20 EHOS(Stan Mayr), Kranj 94,30 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,80 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 94.30 HKS vigred Medvode 94,00 HIDAtržnica Ljubljana 94,40 HRAM ROŽICE Mengeš 94,30 ILIRIKA Jesenice 94,20 INVEST Škofja Loka 94,40 KREKOVA BANKA p e. Šk. Loka 93,90 LEMA Kranj 94,30 LJUDSKA BANKA d.d., Lj 94,20 MIKEL Stražišče 94,20 NFPOS (Šk. Loka, Trata) 94,35 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 94,41 PBS d.d. (na vseh poštah) 92,90 PRIMUS Medvode 94,30 ROBSON Mengeš 94,35 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,20 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,10 SLOVENIJATURIST Boh. E3istrica 93,80 SLOVENUATURIST Jesenice 94,20 SZKB Blag. mesto Zri 94,00 ŠUM Kranj TALON Žel postaja, Trata, ŠteLoka. Zg Brinje 94,40 TENTOURS Domžale 94,00 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 94,42 /VILFAN JESENICE supematot UM0N VVILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič POVPREČHI ItĆAI 94,18 94,63 94,70 94,50 95,00 94,50 94,80 94,50 94,59 94,60 94,60 94,50 94,50 94,55 94,60 94,64 94,91 94,50 94,50 94,05 94,60 94,70 94,60 94,95 94,60 94,70 94,59 13,32 13,44 741-220 itl-039 13,20 13,60 9,52 9,70 13,44 13,50 13,42 13,50 13,42 13,45 13,44 13,44 13,40 13,43 13,49 13,45 13,44 13,61 13,40 13,44 13,50 13,43 13,45 13,44 13,48 13,36 13,06 13,37 13,00 13,39 13,35 13,34 13,35 13,20 13,36 13,31 13,35 13,38 13,41 12,00 13,38 13,40 13,36 13,35 13,06 13,34 13,15 211-339 13,38 13,42 13.40 13,60 13.41 13,44 162-69» 360-260 704-040 S3-S16 13,26 13,46 9,40 9,60 9,18 9,60 9,50 9,62 9,55 9,55 9,62 9,30 9,60 9,49 9,60 9,62 9,62 9,00 9,60 9,60 9,60 9,50 9,18 9,55 9,35 9,62 9,50 9,64 9,90 9,70 10,07 9,65 9,80 9,67 9,69 9,70 9,75 9,63 9,68 9,66 9,70 9,75 9,91 9,63 9,70 9,70 9,70 9,65 9,70 10,07 9,68 9,80 9,69 9,50 9,74 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, kise pridružujejo pravico dnevnih ^S^m^jalniških tečajev glede na ponudbo m povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečaje* pri nekaterih L"":~i!Z*u nhi*U,»mn ntihnve telefonske številke, na katenl tečajih. /aram poeosnnsprcniKinu imriyn«.«~.-.v—,v. r.. — -menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških 1 Krka imela lani 3,12 milijarde tolarjev dobička 400 tolarjev dividende za Krkino delnico Kranj, nov. - Delničarji Krke so 5. novembra sklenili, da za dividende namenijo 45 odstotkov lanskega dobička. Novomeška Krka je lani ustvarila 3,12 milijarde tolarjev dobička, delničarji so na skupščini soglašali s predlogom uprave, da se za dividende nameni 1,42 milijarde tolarjev oziroma 46 odstotkov dobička. Nerazporejenega je ostalo 1,65 milijarde tolarjev oziroma 53 odstotkov dobička. Vodstvo Krke bo kot nagrado prejelo 53 milijonov tolarjev dobička, od tega tretjino v gotovini, dve tretjini v delnicah. Dividenda na delnico znaša 400 tolarjev, delničarji jih bodo dobili 30 dni po skupščini in sicer po stanju v delniški knjigi na dan 25. oktobra letos. V tem roku bodo izplačali tudi nagrado vodstvu. Delničarji so se odločili, da bo družba iz prostih rezerv oblikovala sklad lastnih delnic, do višine 5 odstotkov osnovnega kapitala. Pogoje nakupa in uporabe delnic bo sprejel Krkin nadzorni svet. Skupščine so se udeležili predvsem večji delničarji, pristoni Ea je bilo tudi nekaj manjših. Skupaj so zastopali 50,6 odstotka apitala družbe. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-265, fax: 710-058 Vpisujemo v 20-urne tečaje - začetni tečaj računalništva, - Word for Windows, - Excel, - slikanja na svilo in steklo, - osnove risanja, - oblikovanja iz gline. In novost 10-urni tečaj izdelovanja modnih dodatkov iz FIMO mase. Dijaki, študenti in upokojenci imajo popust. Pokličite in se nam pridružite S 715-265. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Gorenjsko srečanje kmetic Enaki predpisi za pet kilogramov ali za pet ton klobas Gorenjske kmetice so opozorile na potrebo po bolj življenjskih predpisih za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, predvsem za predelavo mleka in mesa. Begunje • Društvo žensk z Dežele občine Radovljica je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo v petek v gostilni Pri Jožovcu v Begunjah vsakoletno srečanje predsednic in članic aktivov in društev kmečkih žena, ki delujejo na Gorenjskem. Za tovrstna srečanja je že značilno, da so mešanica zabave, kulture, kulinarike, izobraževanja... Tudi letos je bilo tako: malčki iz brezjanskega vrtca in mlada citrarka so oblikovali kulturni program, kulinariko so predstavljale dobrote, ki so jih spekle kmečke žene, v strokovnem delu pa je bila glavna tema predelava mleka na kmetijah in predpisi za dopolnilne dejavnosti. Zakonca Bernarda in Branko Čuš iz Orehove vasi sta predstavila kmetijo Fingušt-Čuš, na kateri se že tri leta ukvarjajo s predelavo mleka. Imajo 23 hektarjev obdelovalnih površin, redijo od 25 do 30 krav molznic in dnevno namol-zejo od 500 do 600 litrov mleka, iz katerega na mesec naredijo okoli dve toni mlečnih izdelkov. Za izgradnjo sirarne so morali pridobiti gradbeno in lokacijsko dovoljenje ter upoštevati številne pravilnike, ki za male predelovalne obrate postavljajo enake zahteve kot za velike sirarne. Ena od zahtev, ki jo vsi, ki se odločajo za predelavo mleka na kmetiji, težko izpolnijo, je število ločenih prostorov. Fingušt - Čušovi so jih uredili sedem oz. toliko, kolikor so zahtevali inšpektorji. Predpisi, med katerimi so tudi še jugoslovanski iz 1953. leta, zahtevajo, na primer, tudi okna iz plastike ali aluminija pa vodovodno pipo na fotocelico in še marsikaj drugega. Od mlekarn ni bilo prilčakovati, da bi jim kazale pot do predelave na kmetiji, zato so znanje in tehnolgijo dobili v tujini, na Nizozemskem. Sirotko so iz sirarne speljali nepo-sredno v prašičji hlev in jo uporabljajo za krmljenje. Sir in ostale mlečne izdelke prodajajo doma na kmetiji in v bližnji trgovini, na ptujski in ljubljanski tržnici in še v dveh trgovinah v Ljubljani. "Kdor s prodajo uspe na tržnici, si utere trgovska pota tudi drugam," je o svojih izkušnjah povedala Branka in dodala, da sta pri pridelavi mleka zelo pomembni kakovost surovine (mleko pasterizirajo) in tudi natančnost. Predsednica radovljiškega društva Nuša Bernard (na sliki) se je javno zahvalila kmetijski svetovalki Majdi Loncnar za mentorstvo društvu, ki daje velik poudarek strokovnemu izobraževanju. Kako so ženske ploskale! Ko je radovljiški podžupan Anton Globočnik v imenu občine pozdravil gorenjske kmetice, jim je med drugim dejal, da naj vsaj na srečanju pozabijo na svoje včasih malo čudne može. Kmetice niso nič rekle, le burno so zaploskale. Za predelavo mleka šest ločenih prostorov? Sedaj veljavna zakonodaja zahteva za predelavo mleka devet ločenih prostorov, po novih predpisih, ki jih šele pripravljajo, pa naj bi kmetija, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo mleka, morala imeti šest prostorov: higiensko urejen, čist, zračen hlev za molznice, mlekarnico, ločeno od hleva, z opremo za čiščenje (filtriranje), hlajenje in skladiščenje mleka, poseben prostor za toplotno obdelavo mleka, prostor za izdelavo mlečnih izdelkov, zorilnico ter hladilnico ali hladilnik za shranjevanje gotovih izdelkov. "Zdaj imamo še vedno zakonodajo, po kateri so glede zahtev vsi v istem košu: kmetije, ki naredijo iz mesa pet kilogramov klobas na leto, in mesarji, ki jih v tem času izdelajo pet ton," je slikovito dejal veterinarski inšpektor mag. Roman Grandič in ob tem poudaril, da bo predpise treba narediti bolj živjenjske, sicer bodo kmetije še naprej propadale. V razpravi je bilo slišati tudi mnenje, da za kmetijo, ki dnevno predela v mlečne izdelke le mleko od dveh, treh krav, ne bi smeli veljati enaki predpisi kot, denimo, za kmetije s 600 litri dnevne predelave. Milena Kulovec iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva je povedala, da bodo predpisi o dopolnilnih dejavnostih v zakonu o kmetijstvu, ki je sicer pripravljen, vendar imajo v parlamentu prednost drugi kmetijski zakoni. Z zakonom naj bi med drugim določili kriterije, po katerih bi lahko dopolnilno dejavnost razmejili od glavne. Mlečni kontrolor Emil Peternel je med drugim povedal, da je letos kakovost v Gorenjsko mlekarno oddanega mleka glede na število mikroorganizmov in somatskih celic v mililitru mleka celo boljša od lanske. • C. Zaplotnik Kmetijski minister Ciril Smrkolj v preddvorski občini "Slovenski individualizem je šel predaleč" 'Ta slovenski individualizem, ki se kaže v tem, da bi vsak najraje vse delal in naredil sam, je po mojem mnenju šel predaleč. Več bo treba narediti na povezovanju, sodelovanj^"organiziranosti, skupnem nastopanju," je kmetom dejal minister Ciril Smrkolj in poudaril, da imajo takšni projekti skupne pridelave, predelave ali prodaje tudi prihodnost v Evropski zvezi. takšna rešitev enkrat do dvakrat dražja. Tudi Slovenija bo morala za območja, za katera je močan javni interes po ohranitvi poseljenosti, spremeniti sistem državnih podpor. Že v proračunu za prihodnje leto to resno napovedujemo. Podpore, ki so bile doslej vezane na živali, naj bi ohranili in celo povečali, hkrati pa naj bi kmetijam na teh območjih poskušali zagotavljati vsaj toliko sredstev, da bi socialne prispevke pokrivale z državnimi podporami in da bi lahko vse ostalo, kar ustvarijo, namenile za preživetje. Čeprav imamo že zdaj precej razlikovalno davčno politiko, bi bilo vsa ta območja treba oprostiti davkov. Oprostitve bi morale veljati za tiste, ki tukaj živijo in delajo, ne pa za one, ki imajo na teh območjih samo zemljišča in jin ne obdelujejo." * Gradnja gozdnih cest je zastala, P * Ko ste bili še predsednik sindikata Slovenske kmečke zveze ste pogosto opozarjali na razmere v kmetijstvu in bili kritični do kmetijske politike. Zdaj ste v drugačnem položaju, v vlogi, ko to politiko usvarjate ali sousvarjate in odgovarjate na kritične ocene drugih. Kako bi ocenili sedanje razmere v kmetijstvu: se izboljšujejo, poslabšujejo, ostajajo enake...? "Bil sem kritičen in sem še vedno. Tudi moje delovanje v vladi je delovanje ministra, ki se zavzema za spremembe pri proračunski podpori kmetijstvu, glede načina vključevanja Slovenije oz. slovenskega kmetijstva v Evropsko zvezo in na drugih področjih. Odkar je SLS v vladi in jaz na ministrski funkciji, so možnosti, da te razmere začnemo urejati. Ko sem prišel na ministrstvo, sem ugotovil, da je slabo organizirano in da slabo deluje. To je bil tudi razlog, da smo pripravili načrt reorganizacije, po katerem bomo med drugim okrepili skupino za mednarodno sodelovanje, organizirali oddelek za uskladitev naše zakonodaje z evropsko, postavili močno službo za urejanje kmetijskih zemljišč (agromelioracije, namakanje, komasacije itd.), spremenili oddelek za programe Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), drugače "pokrili" področje veterine in živilske predelave, organizirali oddelek za denacionalizacijske zadeve, potrebovali bi tudi močno službo za regionalni razvoj... In če odgovorim na vprašanje: lotil sem se urejanja tistih zadev, na katere sem opozarjal že prej." V Sloveniji ni možnosti za intenzivno kmetovanje * Kaj lahko od Evropske zveze pričakuje kmetijstvo v preddvorski občini, ki ima velik delež hribovskega in gorsko višinskega kmetijstva ter razvito govedorejo in gozdarstvo? "Študija navaja možne posledice v posameznih kmetijskih dejavnostih, ne daje pa jasnih usmeritev za naprej. Poudarja, da bo slovensko kmetijstvo po zgledu evropskega moralo s cenovnih podpor preiti na kompenzacijska plačila, da bodo nujne strukturne spremembe in da brez uveljavljanja tržnih zakonitosti nima možnosti preživetja v evropskem prostoru. Zelo pomembno je, kako se bomo pripravili na vstop v zvezo in kako bomo znali uveljaviti naše težke obdelovalne razmere. V stikih z evropskimi politiki in strokovnjaki iz Evropske zveze vedno poudarjam, da si Slovenija glede na naravne možnosti ne more nikjer privoščiti intenzivnega kmetovanja. Na kraškem območju to ni možno, v alpskem svetu tudi Evropa zagovarja sonar-avno kmetovanje in vlogo kmetov kot varuhov tega prostora, na nižinskem območju je pridelovanje že zdaj omejeno zaradi varovanja podtalnice. Za območja, kakršno je tudi območje pre-ddvorske občine, bomo poskušali izrabiti sklade Evropske zveze za strukturne spremembe, iz katerih naj bi Slovenija za prilagajanje evropskim razmeram dobila okoli 600 milijard tolarjev." Vsota ne preseže pet milijard tolarjev * Razmere so najslabše na hribovskih in gorsko višinskih območjih (Jezersko in Kokra), kjer je vse manj trdnih, aktivnih kmetij. Kaj bo storila vlada oz. ministrstvo, da bodo ta območja ostala živa in poseljena, zemljišča obdelana in pokrajina negovana? "V okviru regionalne politike, ki naj bi se oblikovala v Sloveniji, bo treba zagotavljati dodatni denar tudi za takšna območja. Ko sem spomladi poslušal nemškega kanclerja Helmuta Kohla, je poudaril, da je njihova regionalna politika usmerjena predvsem v zagotavljanje poseljenosti podeželja. Ta politika izhaja iz predpostavke, da bodo meščani pripravljeni prihajati na podeželje in mladi ostajati tam le, če bo podeželje obdelano, negovano in prijetno urejeno. V Sloveniji skupna vsota sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, programa CRPOV ter prispevkov ministrstva za okolje in prostor in občin zanesljivo ne preseže pet milijard tolarjev. Ta pa je premalo za reševanje problemov, ki so bili vrsto let potisnjeni v ozadje. Za ilustracijo naj povem, da imajo nekatere slovenske občine 200 do 300 kilometrov cest, ki služijo kot dostop do kmetij. Ko sem pregledoval, koliko teh cest je asfaltiranih, sem ugotovil, da le šest do osem odstotkov." Z državnimi podporami naj bi krili vsaj socialne prispevke * Nekatere alpske države so uvedle neposredna plačila za kmete na visokogorskih območjih. Švica, na primer, namenja visokogorskim kmetom letno po tisoč frankov na hektar, da pokosijo travnike, tam živijo... Ali lahko podobne rešitve pričakujemo tudi v Sloveniji? "Švicarji so razmišljali, da bi kmetijstvo nad tisoč metri nadmorske višine ukinili in da bi na teh območjih namesto kmetov kosila in grabila komunalna podjetja, pa so ugotovili, da bi bila vzdrževanje cest je denarja premalo* gradnja in vzdrževanje traktorskih vlj* je le breme lastnikov, ki pa poudarjajo, w je pretežko in da ga bodo brez dodatne državne podpore težko nosili. Je na tem področju možno pričakovati spremembe in tudi večjo denarno podporo države? "V Sloveniji je ob sprejetju zakona o gozdovih prišlo do nenavadnega odklona, ki ga evropski gozdni prostor ne pozna. Država se je zavezala, da bo zagotavljala približno 30 odstotkov denarja za razna dela in naloge v gozdovih, lastniki pa naj bi prispevali ostalih (u odstotkov. Zdaj je tako, da ne država U> ne lastniki ne prispevajo svojega deleža-zato je zelo malo denarja za opravljanj« vseh nujnih del v gozdovih. To razmere bo treba postopoma spremeniti. Švica, Kj je zelo gozdnata država, namenja { odstotkov sredstev in lastniki 30. To J6 tudi v skladu z razmerjem med ekonomskimi in javnimi koristmi gozda." Sedemintrideset kmetij je brez naslednika Kot je povedal preddvorski župan Miran Zadnikar, država v okviru zagotovljene porabe občini ne zagotavlja denarja za kmetijstvo, ampak občina za pospeševanje kmetijstva sama namenja 15 odstotkov lastnih virov. Ob tem, da je 37 kmetij ali 18 odstotkov vseh brez naslednika, so največji problemi na hribovskem in gorsko višinskem območju, to je na Motjanci, v Kokri in na Jezerskem. Občina se pripravlja na ogrevanje naselij Preddvor in Hrib z biomaso oz. lesnimi ostanki, kar bi lahko bila priložnost tudi za dodatni zaslužek kmetij, program pridelovanja bio hrane, ki so ga načrtovali v Kokri, so za zdaj opustili, širše območje Preddvora pa je vključeno v program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Nerazumljivo se jim zdi, da je država demografsko ogrožena območja določila le na podlagi rasti prebivalstva, ne pa tudi drugih kazalnikov razvoja. Ob takšnih kriterij seje med demografsko ogroženimi znašlo tudi naselje Hrib, kjer ni niti enega kmeta, ampak veliko "vikendašev". Predpisi bodo evropski .||lC * Bodo novi predpisi za d°p0'nl ^ dejavnosti na kmetijah bolj življenj^,^ od sedanjih? Na srečanju gorenj8 ^ kmetic v Begunjah je bilo slišati, d« enaki za kmeta, ki naredi pet kj'°&!^ jjh klobas na leto, in za mesarja, ki J naredi pet ton. eIn "Evropska zveza zahteva Pre teIn zaradi varstva porabnikov hrane na ^ področju zelo stroge predpise. AvstrlJ ' e je imela nekdaj tudi za slovenske raz m dokaj ohlapne predpise za Pre.d^ oC) mleka in mesa na kmetijah, J,nve^, vključitve v Evropsko zvezo nima . Od lanskega leta na tamkajšnjih kmet J ^ ni več možno klati goved, če nimajo po evropskih zahtevah urejenih Pr0S* se in veterinarskega nadzora. Ko se?jcjh pogovarjal z župani nekaterih avstnljepi gorskih občin, so povedali, da so pro ^ rešili s postavitvijo manjših 0 t/.^HijO klavnic, v katerih koljejo živino, nia > meso in na željo kmetovalcev nar tudi mesne izdelke. Velike sl°v(r"a!j želje, da bi mleko in meso Prede* bo kar tako ali bolj po domače, tako n ^ možno izpolniti. Ker se bomo čez P šest let morali prilagoditi eVf°^nem normativom, bomo že v Pren° ^ta, obdobju, vsaj v času mojega man predpise nastavili "po evropsko' m ^ poskrbeli, da potlej prehod ne bo P težaven. jih na Danes sem bil tudi pri sadjarji g sejmu v Gornji Radgoni. Verja1^ ^jfo vse težje ustrežejo čedalje bolj zam -0 kupcem sadja, saj za to potrF''e ju sortirnice, hladilnice in druge ot}gKvsaK naprave, ki pa jih ne zmore z ^ pridelovalec z letno pridelavo dves sadja. V takšnih okoliščinah m »^ rešitve, kot medsebojno s°de ° nas; povezovanje, organiziranje, skup topanje... Ta slovenski individualiz ^ se kaže v tem, da bi vsak najraje v ^ delal in naredil, je po moji oceni predaleč." • C. Zaplotnik KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema • vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, UREJA: Vilma Stanovnik NOVO GLASILO SNOVVBOARDING ZVEZE SLOVENIJE Jake Platiše 17, Kranj Tekma svetovnega pokala v športnem plezanju je v dvorano na Zlatem polju privabila množico gledalcev GROMKO PLOSKANJE PRAV ZA VSE "PAJKCE" Najboljši športni plezalci iz vsega sveta so vzljubili kranjsko tekmo, saj je ena najbolje organiziranih n& svetu, naši gledalci pa enako spoštovanje izkazujejo prav vsem tekmovalcem po vrsti !^rai,j, 11. novembra - S finalom žensk in nato še moških se je v n ranj» 11. novembra • S finalom žensk in nato se moskin se je v let t ° zveter v športni dvorani na Zlatem polju končala tretja ^osnja tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Na njej j, nastopili najboljši tekmovalci iz vseh koncev sveta, Kranj pa Sa V nsTeP*ein spominu ostal drobni, a prisrčni Francozinji Liv st»nS°Z 111 simpatičnemu ameriškemu plezalcu Chrisu Sharmu, ki n s seboj domov odnesla največja pokala in najvišji denarni 8r&di iz skupnega nagradnega sklada 25 tisočih mark. .Francozinja Liv Sansoz, lans-Ui 2lnagovalka svetovnega po-bjja »n lani tretja v Kranju, je kušenejši Martini Čufar, ki se je z devetim mestom zanesljivo uvrstila med 26 polfinalistk. in ž Prec* te^mo ena favoritinj Poleg nje so si plezanje, v v "ja petkovem tekmovanju, sobotnem polfinalu zaslužile tekm u Je bila med Petimi še: Katarina Štremfelj, 19. iz pr m°valkami, ki so uspešno četrtfinala, Saša Truden, 24. iz PolP .ale do vrna smeri, četrtfinala in Romana Savič, 26. nje so bile to še Franco- iz četrtfinala. Na sobotno tek-Bod ^-ecile Leflem in Stephanie mo se od naših ni uvrstila edino lova'1' ^usmJa Elena Choumi- Blaža Klemenčič, ki je zasedla dan"1 Be,gijka Muriel Sarkanv 32. mesto S* v Kranju druga). Od naših Sobotn ^movalk je šlo najbolje najiz- Sobotno žensko polfinale je tekmice "razredčilo" na osem Martina Čufar, edina naša finalistka v Kranju BOLEZEN MI NI POBRALA VSEH MOČI fa našo najboljšo športno plezalko, Mojstomiffio Martino Čufar, je bilo še sredi tedna vprašanje, kai bo z njenim nastipoL Imela je namreč hudo vročino in kazalo ?' ničkaj dobro. Vseeno pa je zbrala vse moči injepo trnjem odličnem začetku sezone tudi doma uvrstila v finale. p0 nedeljskem finalnem nastopu smo jo prosili za kratek pogovor. Izjemna rezultata na Prvih dveh tekmah svetovna pokala sta bila za vse Majhno presenečenje. Kaj Pa zate? "Res sem bila na prvi tekmi zelo presenečena, saj nisem pričakovala, da bom Po dolgem bivanju na morju lahko ostala v dobri formi in osvojila drugo mesto. S fakulteto smo bili namreč devet dni na morju, kjer smo večino časa vadili v v°di in tako so me doma na prvih treningih bolele ro«e. Zato za toliko časa nikoli več ne grem na morje! kasneje, na tekmo v Prago s.em Sla dobro pripravljena J sem plezala zelo dobro, ePrav sem bila na koncu sedma. Vseeno pa sem bila „ Zadovoljna in telko sem čakala domačo tekmo v Kranju. (as°tem pa je priŠla bolezen raV"° V naJb0li nepraVem "Tako kot vsako tekmo, sem tudi tekmo v Kranju čakala z peljem in sicer do Prehl~x,'' J,tef uu zadnjega tedna, ko sem zbolela, grern yVa^a sem' nai nare^m, ali je sploh smiselno, da Poči iZat bolna, ali naj vendarle poskusim. Dva dni sem le m,a> Še v torek sem bila v steni zelo šibka, v sredo je bilo O/fr bo^e m na koncu sem se seveda odločila za nastop." •'V1?***™ seje izkazala za pravilno. P°lfin i Sem' ^a v Petek ne Dom imela teiav za uvrstitev v me ie aJe> Čeprav sem čutila, da nisem popolnoma zdrava, saj kar D bolela glava. Potem sem v sobotnem polfinalu imela "dovol«ei treme in ko sem odplezala, sem mislila, da ne bo kka? i Za flnale- Ko so odptezale vse tekmovalke, pa se je °ila r :ful"~ vesela. V finalu sem res plezala sproščeno, Pa semSem utruiena> na mestu, kjer sem naredila napako, Vseen 5€ ^€ naPa^o postavila ...sicer bi se dalo iti še naprej. Vedei ° jem na koncu zadovoljna, čeprav sem pred finalom drup0' Je bilo prvo mesto "rezervirano" za res izvrstno Liv, Za Sarkanyjevo, na tretje pa je računalno vseh nas šest." £ Zmagovalka Liv Sansoz je tudi v Kranju plezala odlično in prevzela vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. finalistk, edina med našimi pa se je na nedeljsko tekmo uvrstila Martina Čufar, ki je preplezala 16,90-. Plezalki, ki sta prišli v polfinalni smeri prav do vrha, pa sta bili le Muriel Sarkanv in Liv Sansoz. Poleg teh treh so v nedeljskem finalu nastopile še: Poljakinja Ivvona Gronkiewicz - Marcisz, Francozinja Natalie Richer, Nemka Merietta Uhden, Rusinja Elena Choumilova in Francozinja Stephanie Bodet. Tudi moški so morali skozi četrtfinale in polfinale, dodatno pa jih je čakal še tako imenovani Open, ki da možnost za plezanje v četrtfinalu še dodatnim desetim tekmovalcem, ki sicer niso uvrščeni v reprezentance. Tako se je na petkovem Opnu pomerilo 17 plezalcev, med njimi tudi Škofjeločan Primož Žitnik, ki pa mu s 13. mestom ni uspelo priti v četrtfinale. V četrtfinalu je nastopilo pet naših tekmovalcev, v polfinalu pa sta bila med 26 najboljšimi plezalci od naših še Aljoša Grom in Jure Golob. Aljoši je uvrstitev v finale zmanjkalo za tri mesta, saj je delil 10. mesto, Jure pa je delil 16. mesto. Tako je bila edina finalistka nedeljske tekme od naših Martina Čufar. Kot osma iz polfina- la je na steno prišla prva in tudi na koncu osvojila osmo mesto. Zmagala pa je Francozinja Liv Sanzoz, ki je prišla na steni najvišje in za seboj pustila tudi izvrstno Rusinjo Eleno Chou-milovo, ki je bila na koncu druga, in Nemko Marietto Uhden, ki je osvojila tretje mesto. Čeprav v moškem finalu, ki je bil vrhunec tridnevnega tekmovanja v Kranju, Slovenci nismo imeli svojega predstavnika, so številni gledalci z zanimanjem spremljali nastope najboljših na svetu. Ti so kot pajki viseli v steni in na koncu je zmagal najvztrajnejši, Američan Chris Snarma, ki je požel močan aplavz občinstva, saj se je izkazal kot izjemen borec. Na drugo mesto se je uvrstil Fran-cois Legrand (lani v Kranju peti), tretje mesto pa je pripadlo lani drugemu Francoisu Petitu iz Francije. Lanski zmagovalec, Arnauld Petot pa je bil peti. Po tekmi, ki je minila brez pritožb, tako vodji ženskih kot moških reprezentanc sta zmagovalca povedala, da sta v Kranju zmagala tudi zato, ker sta imela nesebično podporo množice gledalcev. Zato bosta k nam zagotovo še prišla! • V. Stanovnik, foto: G. Šinik VATERPOLO PADALSTVO RJAVEČ DRUGI, EKIPA TRETJA ^alcev n°vembra - Konec tedna je ekipa slovenskih ^ NaSn n?st°pila na zaključnem tekmovanju sezone, v Locar-Nalcj a£dP°-so zast0Pali padalci ALC v ekipi Elan ALC in Ivf ° *^nVe ' Glavni sodmk na tekmovanju je bil leski trener arni je zmagalo moštvo Esercito, naši padalci iz ekipe °diŠek cpa so bili tretJi- Nastopili so v postavi: Ban, Lah, tazv »"^ ;- c„iu:x r\Aux.nn r»a t(. ie v oosamezni V KRANJU VRHUNSKI VATERPOLO Kranj, 11. novembra - Te dni potekajo še zaključne priprave na tako imenovani preliminarni krog skupine D v evropskem pokalu državnih prvakov. Kranjski Triglav se bo namreč konec tedna v domaČem bazenu pomeril z reprezentancami treh držav in se potegoval za vstop v evropsko ligo. Če bi mu to uspelo, bi bil to zgodovinski dogodek za naš vaterpoolo. Prvo srečanje z ekipo Sevastopol (Ukrajina) bodo Triglavani odigrali v petek ob 16.30 uri (tekmo bo predvajala tudi televizija), ob bazenu pa ne bo trenerja Igorja Štirna, ki je na turnirju v Sofiji dobil rdeči karton. V soboto ob 20. uri bodo Triglavani igrali z moštvom Vouliagmenti iz Grčije, v nedeljo ob 18.30 pa še z Bečejem (Jugoslavija). • V.S. HOKEJ NAŠI SO SE ITALIJANOM DOBRO UPIRALI Jesenice, Bled, 11. novembra - Slovenska hokejska reprezentanca, ki se je ta konec tedna dvakrat pomerila z Italijani, je dokazala, da svetovni A ligaši zanje niso "nedosegljiva" ekipa. Naša in italijanska reprezentanca sta se prvič srečali v petek zvečer na Jesenicah. Naši fantje so se sicer izkazali z lepo in požrtvovalno igro in mnogimi lepimi akcijami, ki pa so se večinoma končale v rokah reprezentančnega vratarja Italijanov Marria Brunetta. Edini gol za Slovenijo je dosegel Tatar Udar Rahmatulin v drugi tretjini, za Italijane pa sta zadela Insam in Busillo. Končni rezultat tekme je bil 1:2 (0:1, 1:0, 0:1). . Po petkovem srečanju so naši sklenili, da povečajo "učinkovitost". Vendar pa ni šlo zlahka, saj so agresivni Italijani v prvem delu tekme močno napadali, naši pa so večino moči porabili za obrambo. Igra se je razživela v drugi tretjini. Povedel je De Toni, izenačil je Rahmatulin, na 1:2 je povišal Ramoser in nato izenačil Jug. Pred koncem druge tretjine je dal gol še Topatig. Tako se je tretji del srečanja začefz golom prednosti za Italijane. Naši so močno napadali, toda gola ni bilo več. Pač pa je v 54. minuti zadel Busillo in postavil končni izid 2:4 (0:0, 2:3, 0:1). »itzvrc,;:'• ErJavec in Salkič. Odlično Varil 1 .odrezal Borut Erjavec, d(Jronejem VS. pa se je v posamezni ki je osvojil drugo mesto za S TEKMOVANJEM SO ZAČELE TUDI MLAJŠE KATEGORIJE Kranj, 10. novembra - V nedeljo se je začelo tudi tekmovanje v treh ligah mlajših kategorij. To nedeljo so štartale kategorije do 13 in 17 let, naslednjo nedeljo pa bo še kategorija do 15 let. Kar tri srečanja so bila odigrana v pokritem olimpijskem bazenu, izkupiček domačinov pa je bil slab, saj je zmagalo le moštvo Kokre. Rezultati: do 13 let: Kamnik : Žusterna 4:14, Triglav : Koper 4:12, Kokra - Edera 8:2, Triestina : Probanka leasing 21:1; do 17 let: Triestina : Probanka leasing 3:17. J. M. Naši reprezentantje so se v soboto na Bledu dobro upirali Italijanom, vendar pa so bili spet premalo učinkoviti. Kljub dverna porazoma je naša reprezentanca dokazala, da zna igrati tudi z najboljšimi svetovnimi ekipami in trener Pavel Kavčič je zadovoljen zaključil reprezentančne priprave. Konec tedna se bo spet nadaljevala Alpska liga, v petek pa bo gorenjski derbi na Jesenicah. Ob 19. uri bo namreč tekma med Acroni Jesenicami in HK Bled. • V.S, foto:T. Doki DAMJAN ŽEPIČ ZMAGOVALEC TRIATLONA NA ZANZIBARJU Zanzibar, 8. novembra - Na tanzanijskem otoku Zanzibar je bilo zaključno tekmovanje pokala Timex v triatlonu, na katerem je nastopilo 260 tekmovalcev iz Amerike, Kanade, Južne Afrike, Tanzanije, Italije, Nemčije, Belgije, Avstirje, Francije in Slovenije. Slovenijo sta zastopala evropski zmagovalec pokala Timex Damjan Žepič (Emona Merku) in Brane Breznikar. Tekmovalci so morali najprej preplavati 1500-metrsko razdaljo v indijskem oceanu, kjer si je Damjan Žepič z letos najboljšo plavalno predstavo priplaval prvo mesto z minuto prednosti pred zasledovalno skupino. Na 40-kilometrski kolesarski progi od Kiwengwa do štadiona Amaan v Stone townu si je Damjan Žepič z najboljšim časom kolesarske proge privozil še dodatno minuto prednosti pred drugo uvrščenim Italijanom Vannacijem. Na tehnično zahtevni 10-kilometrski tekaški progi je samo še opravičil vlogo favorita in si tako s štiri minutno prednostjo pritekel prestižno zmago. Najboljši čas tekaške proge pa je dosegel Italijan Alessandro Lamburschini, atlet - nosilec bronaste kolajne na 3000 metrov iz Atlante, ki pa se je na koncu uvrstil na 5. mesto, Brane Breznikar pa je bil 9. Majhno slovensko zastopstvo je tako moralo zvedavim afriškim novinarjem vedno znova razlagati, kje je Slovenija in kdo je ta "beli človek", ki si je pridobil simpatije 200 tisočih gledalcev, ki so si ogledali tekmovanje. • N. Podvrščck NOGOMIT KADETI PRVI Kadetske in mladinske selekcije Triglava Megamilka in Nakla Zarice so bile jeseni uspešne. Tri selekcije kranjskih dečkov so gorenjski prvaki. Kadeti Triglava Megamilka pa so jesenski državni prvaki s petimi točkami prednosti. V soboto so v Mariboru premagali Maribor z 1 : 3 (1 : 1). Domačini so povedli, Kranjčani pa so z golom Orehka iz 11- metrov izenačili. Po en gol za Kranjčane sta potem dosegla še Orehek in Breznik. Zmaga Kranjčanov je bila zaslužena. Mladinci pa so bili v Mariboru poraženi s 3 : 0 (0 : 0). Ker Kranjčani niso izkoristili pet.zrelih priložnosti, so bih proti koncu tekme v 70., 86. in 89. minuti kaznovani. Izid bi bil lahko tudi obraten. Trener Marko Trebeč je igralcem vseeno čestital, saj je bila tekma dobra, samo goli so manjkali. Kranjčani so sedaj četrti, s precej velikim zaostankom za Muro in še posebej za Olimpijo in Mariborom. Vendar računajo na koncu vseeno vsaj na tretje mesto. Z Muro, Mariborom in Olimpijo igrajo doma. Čestitke zaslužijo tudi kadeti in mladinci Nakla-Zarice v drugi ligi. Kadeti so prvaki, mladinci pa so pod vrhom. Kadeti so premagali bilje s 6 : 2, mladinci pa so zgubili z Biljami 0 : 2. Bilje so prve. • J.K. ZMAGA DOMŽAL Kranj, 11. novembra - V nedeljskem predzadnjem kolu druge nogometne lige so bili uspešni tudi nogometaši BST Domžale, ki so v gosten v Renčah z 1 : 0 premagali Goriške opekarne. Domžalčani so nastopili oslabljeni. Zmagoviti gol je zabil Mrak v 28. minuti. BLEJCI ODLIČNI V tretji ligi zahod je Casino Bled z 2 : 0 premagal Telmont Šmarje in si s to zmago zagotovil odlično jesensko uvrstitev. Naklo Triglav je gostovalo pri zadnjeuvrščenih Biljah in po nepotrebnem zgubilo s 3 : 2. Gorenjci so spet zadnji. Komenda Hram Gorjan pa je gostovala pri Koperinvestu in zgubila s 6 : 3. • J.K. ZARICA IN JESENICE PRVAKA Kranj, 11. novembra - V obeh gorenjskih ligah sta bila odigrana zadnja kroga. V A skupini so bili doseženi naslednji izidi: Polet: Bfitof 3 : 0, Ločan : Lesce 1:1, Bohinj: Zarica 0 : 2 in Sava : Železniki 6:1. Vrstni red: Zarica 28, Polet 25, Sava 20, Britof 18, Ločan 16, Lesce 14, Bohinj 12 in Železniki 11. V drugi gorenjski ligi so igrali: Hrastje : Kondor 6 :1, Alpina : Trboje 1 : 1, Podgorje : Preddvor 2:1, Bitnje : Jesenice 1 : 5, Šenčur : Velesovo 3 : 3 in Visoko : Podbrezje 3:1. Vrstni red: Jesenice 28, Visoko 23, Podbrezje 23 itd. • Dj.S. V M - Športu orlpravljeni tudi na zimo • V Merkurjevi prodajalni M-Sport, kjer prodajajo izdelke priznanih svetovnih blagovnih znamk, so minuli petek namenili predstavitvi kolekciji Effepi. Ime Basic Athlettc • Effept je namreč italijansko blagovno ime, ki se prebija v evropski vrh bombažne športne konfekcije za moške, ženske in otroke in je že pojem za kakovostne izdelke za fitness, aerobiko, jogging in prosti čas. Pri nas to blagovno znamko zastopa in trži podjetje Eurosport Trade, letos pa je doživela pravi prodajni razcvet tudi pri nas. V M -Športu na Gregorčičevi v Kranju so se s kolekcijo Effepi dobro založili. • V.S., foto: T.Dokl Fitness center Popaj Čirče - Kranj, tel. 328 134 aerobika - slide - step - fit bali - oblikovanje telesa - hi-low - aerobika za starejše carido fitnesa - TECHNOGYM vodena ali individualna vadba novi trenažerji vse za bodvbuilding športna prehrana in oblačila Kranj, 11. novembra - Kranjski nogomet po dolgem času praznuje. Mladi nogometaši Triglava TeleTV so jesenski prvaki druge lige, čeprav je do konca tekmovanja še eno kolo. Vodijo s 37 točkami, Koper na drugem mestu pa jih ima 33. Prav v nedeljo bo v zadnjem krogu derbi obeh moštev. Druga državna nogometna liga KRANJČANI JESENSKI PRVAKI ?rv3°a Va VvemmeiS dr'Ž iS^SS no8»metaši ™g hova zmaga ni prišla v poštev. Kranjčani bi lahko povišali, saj je bil enkrat Jožef prepočasen, drugič pa Bogatinov ni poda prostemu Jožefu. V 63. minu« je Zupančič streljal kot, Pavli« pa je z glavo potisnil žogo v mrežo. Zadnji gol je padel v zadnji minuti. Tlganj ie prodrl v kazenski prostor, kjer so g* zrušili, Lalič pa je za slovo dal tretji gol. V nedeljski tekmi so za Triglav TeleTV igrali Lalič (Pečar), Pokorn, Alibabič, Pavlic, Krupič, Egart, Žagar (Rf" dosavljevič), Jožef, Čustovrt (Tiganj), Zupančič in Bogatinov. Oliver Bogatinov je prejel v nedeljo kot najboljši strelec Kranjčanov v dar torto, ki sojo spekli v slaščičarni Arvaj. , , J.Košnj«* LALIČ V PRIMORJU V nedeljo, po slavju za osvojitev naslova jesenskega prvaka, se je od kranjskih nogometašev poslovil odlični vratar Dino Lalič, ki je jeseni okrepil Kranjčane in pomagal k osvojitvi naslova. Sedaj so ga povabili k enemu najboljših slovenskih 'moštev Primorju v Ajdovščini, ki ima probleme z vratarji. Dino se je Primorcem pridružil že včeraj. "To je edinstvena priložnost, ki je ne kaže zamuditi," je dejal Lalič, ki se je v kranjskem moštvu dobro počutil. "Današnja tekma je bila v prvem polčasu bolj nervozna, saj so se naši mladi igralci zavedali odgovornosti. V drugem polčasu pa smo bili odlični in smo zanesljivo zmagali." Kranjčani odhajajo na gostovanje neobremenjeni. V nedeljo se je ptujska Drava pokazala boljše moštvo kot kaže položaj na lestvici. Igra je bila trda in borbena in izredno športna, saj je korektni sodnik Sart s Prevalj pokazal le dva rumena kartona. Pred 1000 gledalci (v Kranju in Kopru imajo najboljši drugo-ligaški obisk) je prvi polčas minil brez zadetkov, s po dvema odličnima obrambama vratarjev Lešnika in Laliča po strelih Kovačca, Pranjiča, Ali-babiča in .Pokorna. V drugem polčasu se je zgodil preobrat. Kranjčani so boljše začeli in v 46. minuti ie Egart natančno podal Bogatinovu, ki je dal prvi gol. Gostje so postali napadal-nejši in nevarnejši, vendar nji- ■......... ODBOJKA GLADKA ZMAGA BLEJCEV Bled, 11. novembra - Odbojkarice Špecerije Bled so izgubile izredno pomembno tekmo v 1A DOL. Na gostovanju v Ljutomeru so Blejke visoko povedle v vseh treh nizih, v končnicah pa jim je padla koncentracija in po serijah napak gostujoče vrste so vse tri nize dobile domače odbojkarice na razliko. Zav. Maribor Ljutomer : Špecerija Bled 3:0 (14, 13, 15). V vodstvu je Infond Branik (16), pred Kemiplasom Koper (14), ŽOK Soboto (10), TPV Novo mesto (8), Zav. Maribor Ljutomer in OD Krim (6), Špecerijo Bled (2) in Julči ŠOU Vital Frupi (0 točk). Odbojkarji Bleda pa so spet zabeležili zanesljivo zmago. Tudi tokrat so popolnoma nadigrali domačo ekipo Ljutomera in si tako obdržali štiri točke naskoka pred nasprotniki. Ljutomer : Bled 0:3 (-5, -9, -7). Vse bližje vrhu pa je tudi Termo Lubnik. S svojo četrto zmago, tokrat v gosteh v SI. Bistrici, so se približali tretjeuvršče-nemu Ljutomeru le na dve točki in z morebitno zmago naslednji teden se lahko že povzpnejo na tretje mesto. Granit : Termo Lubnik 0:3 (-11, -7, -11). Vrstni red: Bled (16), Žužemberk (12), Ljutomer (10), Termo Lubnik (8), Granit in Hoteli Simonov zaliv (6), Kočevje (4), ŠDO Brezovica (0 točk). Odbojkarji Astec Triglava so na gostovanju v Šempetru doživeli svoj prvi poraz (SIP Šempeter : Astec Triglav 3:0). S tem so tudi izgubili vodilno pozicijo, ki jo je prevzel njihov sobotni nasprotnik. Mladi Blejci so bili tokrat blizu zmage, saj so povedli že s 2:0, na koncu pa je nov par točk odšel z gosti v Ravne (Bled II: Fužinar II) 2:3. V ženski konkurenci 2. DO:L so bile tudi tokrat gostje boljše od domače ekipe Šenčurja. Le te pa imajo priložnost za zmago že naslednji teden, ko gostujejo pri ŽOK Kamnik, ki letošnjo sezono, prav tako kot one, tudi še nima zmage. _ V 3. DOL so gorenjske ekipe igrale - moški - Narodni dom: Žirovnica 3:0, Termo Lubnik II: Bohinj 3:1. V vodstvu so Mokronog, Salonit Anhovo II. Logatec in Gimnazija Šiška z 8 točkami, Termo Lubnik II je na 6. (6), Bohinj na 7. (4), Gostilna Jarm Kropa na 8. (2), Žirovnica pa na 10. mestu (brez točk). V ženski konkurenci - Bled II -. Kemiplas III 3:1, ŽOK Partizan Šk. Loka : Bohinj 1:3. V vodstvu je sedaj sama ekipa Bohinja (10), sledi ŽOK Partizan Škofja Loka (S), ekipa ŠD Mladi Jesenice je 4. (6), Mehanizmi Kropa 5. mestu (4), Bled II pa na 8. mestu (2). • M. B. KOŠARKA GORENJSKI DERBI LOČANOM Kranj, 10. novembra • Konec tedna je bilo zanimivo v vseh košarkarskih ligah. V l.A moški ligi je največje presenečen pripravila ekipa Pivovarne Laško, ki je premagala Union Olimpijo, domžalski Helios pa je doživel poraz 75:59 (45:40) pri Kraškem zidarju. V slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Odeje Marmor gostovala pri Pomurje Skiny v Murski Soboti in zmagala 60:66 (29:27). Ločanke so sedaj pete na lestvici, v soboto pa doma gostijo ŽKD Maribor. V l.B SKL je ekipa Triglava gostovala pri Zagorju in slavila 75:88 (41:40). Na Jesenicah pa je bil v soboto gorenjski derbi. Ekipa Gradbinca Radovljice je gostila Loka Kavo. Ločani, ki v letošnjem ligaškem tekmovanju še niso oddali zmage, so bili boljši tudi na Jesenicah in slavili 65:71 (32:30). Tako na lestvici še vedno brez poraza vodi Loka kava, Triglav je četrti, Gradbinec Radovljica pa je osma. V soboto ekipa Triglava gosti Union, Loka kava Kemoplast Šentjur, Radovljičani pa gostujejo pri Cometu. • V.S. ŽIROVCI VISOKO PREMAGALI KRANJSKOGORCE Kranj, 8. novembra - V prejšnjem tednu so odigrali tretji krog Šolske košarkarske lige. V gorenjski ligi je ekipa OŠ Jakoba Aljaža Kranj premagala OS Cerkno z rezultatom 47:55, OŠ Žiri pa je bila boljša na tekmi z OŠ Kranjska Gora in zmagala kar 38:94. OŠ Franceta Bevka Tolmin je bila prosta. Med srednješolci so v gorenjski ligi kranjski trgovci premagali Gimnazijo Jesenice 74:59, ekipa Srednje ekonomske in upravno-administrativne šole Kranj pa je bila boljša od Gimnazije Škofja Loka in je zmagala 45:52. Loški kovinarji so bili prosti. • V.S. NAČRTOVALI 22, DOSEGLI 37 TOČK Čestitke sta po tekmi sprejemala trener Janez Zupančič in njegov mladi pomočnik Marko Trebeč Izjemno športno potezo je naredil trener Drave Marin Bloudek, ki je prišel v kranjsko garderobo in posebej čestital igralcem. Janez Zupančič je po tekmi izrekel čestitko vsem igralcem. "Vsem dajem oceno 8. Jesenski del smo uspešno končali- Pfff* začetkom smo v najboljšem Prf~ meru računali na 25 in v najslabšem na 22 osvojenih točk, sedaj P" jih imamo že 37. To je rezuIM resnega dela igralcev na treningu m korektnega odnosa do tekem- 1° sta največji vrednoti. Užitek J? delati s temi fanti. Na treningih povprečno manjkal samo en igra' lec. Upam, da bodo v klubu & znali ceniti in omogočali še intenzivnejše delo. Obljubljam, ai bomo mi dali tudi spomladi nO igrišču vse od sebe in da bomo se razveseljevali številno občinstvo. Tudi njim se zahvaljujem Z" podporo. Zahvaljujem se prizadevni in uspešni upravi & vsem, ki so pomagali. Res, nimam besed." Kaj pričakujete od nedeljske zadnje tekme, od derbijo v Kopru. "Tja odhajamo povsem neobremenjeni. Mislimo U ?f spomladanski del, na katerega se moramo dobro pripra*!l Pomemben bo začetek, ko prvi dve koli gostujemo." * J,R* toW ROKOMET TOČKE SAMO LOČANOM Rokometaši v prvi B ligi so imeli slab vikend, saj s° j^gi osvojili le Ločani. Zato pa je razveseljiv pogled na lestvico ženski ligi, kjer vodijo Ločanke, druga pa Je Sava. visok0 Loški rokometaši so v srečanju z Ajdovci zanesljivo .j t zmagali in obdržali stik z vrhom. Preddvorčani so izgubili .j Rudarjem, vendar so igrali veliko bolje kot v Ajdovščini.in£jia. drugi celjski ekipi. Besnica je gostovala v Ribnici in tesnotjteV Podobni porazi niso usodni, saj se vodstvo ali visoka uv izgublja na tekmah s slabšimi nasprotniki. Da bo prvens1. gjVel zanimivo so poskrbeli v Veliki Nedelji, kjer so prvi poraz vodilni Radečani. gava ifl Po porazih v minulem krogu, sta novi zmagi zabeležila jS|d Koper, ter ostala na vrhu lestvice. Sava je tokrat dobila g0^ ^ 0i obračun z Radovljico, ki igra iz kroga v krog bolje, Čepra nastopila v domači dvorani. vrb11 Obe ženski drugoligaški ekipi še naprej zmagujeta in n ^ lestvice večata prednost. Ločanke so še brez poraza, Sav izgubila le v Šk. Loki. . usPešn° Tudi v ostalih ligah gorenjske ekipe še naprej « v nastopajo. Rezultati rokometnega vikenda: 1. B hg*' "n* i T>' Inles CHIO Besnica 22-20, Grosuplje - Šmartno 30-26, Hrastnik - Drava 32-23, Gradbinec Preddvor - Rudar (U ^.j?. Šk. Loka - Ajdovščina 35-24, Velika Nedelja - Radeče pap» ' Vodi Rudar pred Inlesom in Šk. Loko, Chio Besnica Jc f Gradbinec Preddvor predzadnji. . KoPer* 2. A liga - moški - 4. krog: Krim - Nova Gorica l6'3/' £. Črnomelj 32-17, Mokerc - Mitol Sežana 27-29, Grča Kočevje,.^ 23-22, Sava - Radovljica 29-25, Vodita Koper in Sava, Kau je na repu lestvice. Hrvati"! 2. B liga, moški - 8. krog: Kras - Alples 18-22, Duplje - *?V>oM 25-11, Jezersko - DOM Žabnica 23-21. Vodi Alples preo " Žabnico, Jezerskim in Dupljami. s polje ' 2. liga - ženkse - 8. krog: N. Mesto - Zagorje 31-12- ^9-Škocjan 28-22, Sava - Ptuj 22-19, Šentjernej - Mobix Crensu j 24, Sk. Loka - Sevnica 29-19. Vodi Šk. Loka, brez poraz-, r v Savo. Loka - Sevnica _ r mMdnnd: 4' kr°S: Sava " Sk r - Šk. Loka 30-# mir JBe.snica ■Andor 27"25. ^ pSf"t"6- ft** ■ De8ro Piran -Sava o°-n-97)1 K - Planina Kranj 26-27 ^ ReS 97 m »°F ?k> Loka " A,P,e* 24-16, Duplje - ^ KiRadovljica - Gradbinec Preddvor 15-20 poljc 90 i 9 li11? 't8* krr?$ Planina KranJ" Šk. Loka 19-17, Sava - ^ 20-12, 8k. Loka - Polje 36-13 *.Kni dC9kii; v *■ Loki: Gradbinec Preddvor - Žabnica 21-17, Radovljica - Gradbinec Preddvor 16-12, Žabnica - Radovljica 7.16. • Martin Dolanc Jutri se vrača domov zadnji del kamniške alpinistične odprave NA DVEH HIMALAJSKIH GORAH Odtava AO Kamnik ob 40-letnici odseka je izpolnila visoko zastavljena cilja, zal pa se je smrtno ponesrečil njen član Janez Jeglič. Kamnik, 11. novembra - Glavina osemčlanske odprave AO Kamnik na sedemtisočaka Pu-■Jjpri in Nuptse seje že vrnila iz Himalaje, vodja Tomaž Humar ln, član Marjan Kovač pa firihajata domov jutri zvečer. je po tragični nesreči ostal ! objemu gore Nuptse Dom-lalčan Janez Jeglič. Alpinistični odsek Kamnik je ob 40. obletnici delovanja pri-Pravil odpravo v nepalsko Himalajo, v kateri je sodelovalo °sem članov, povečini iz kamniškega odseka. Odprava, ki jo 1* vodil Tomaž Humar, si je ZRri I i *wi"ai i iuiij.il, al J*- na r dva VIS°^° zastavlje-(jv J?'Ja- Prvi je bil vzpon po jansočmetrski vzhodni steni wmori (7165 m)> dru§i Pa 'P°n na sosednji Nuptse (7861 j po še nepreplezani 2600 ,c""ov visoki zahodni steni. bud .odPrave Je bil sPod-Hi^n' saJ so sta se vzpela Cart in JeSlič ter Memčan temb°S ('arsoll° že konec seP" Metrov sep- ra na vzhodni vrh 6119 visoke gore Lobuče. Kamniško odpravo je vodil Tomaž Humar, najboljši alpinist v pretekli sezoni. Čeprav so nameravali skupaj na oba cilja slovenske odprave, je Mehičan zaradi slabega vremena odnehal. Sredi oktobra je Eeterici Slovencev - v njej so ili Tomaž Humar, Janez Jeglič, Cene Berčič, Marjan Kovač in dr. Franci Kokalj - kljub slabim razmeram uspel vzpon na se-demtisočak Pumori. Na tej gori so se Kamničani izkazali tudi kot gorski reševalci, saj so nudili pomoč češkemu alpinistu, ki je edini od četverice preživel nesrečo na pobočjih Pumorija. Glavnina odprave se je po doseženem prvem cilju odpravila domov, v baznem taboru pa so ostali Tomaž Humar, Janez Jeglič in Marjan Kovač. Odločili so se, da bodo skušali izpeljati še težavnejšo drugo nalogo. Zahodna stena gore Nuptse, ki je dotlej še ni nihče preplezal, jih je mikala kljub divjanju viharjev na gori. Kamničani so čakali na izboljšanje razmer, nato pa sta Janez Jeglič in Tomaž Humar 27. oktobra 1997 vstopila v zahodno steno. Zaenkrat niso znane podrobnosti o vzponu in težavah. Kot je po telefonu sporočil vodja Humar, je Jeglič Barry Tvvomlov je te dni na obisku v Sloveniji AMBASADOR PIKADA DANES TUDI V KRANJU IN MEDVODAH 31. oktobra ob 14.15 priplezal na vrh stene in se vzpel na 7742 metrov visoki drugi zahodni vrh Nuptseja. Tudi on je le četrt ure zatem končal vzpon in se skupaj z Jegličem zapisal med prva človeka na svetu, ki jima je to uspelo. Po izjavi Humarja, ki je plezal za prijateljem, ga je že med vzponom obhajala slutnja, da bi Jeglič utegnil nadaljevati vzpon z vrha stene proti še deviškemu prvemu zahodnemu vrhu (7784 m). Zato je hitel, kolikor je le mogel. Ko je dosegel drugi zahodni vrh, je bila edina sled za Jegličem njegova radijska postaja. Opazil je tudi velik odlom napina-nega snega na grebenu. Čeprav je kričal na vse grlo, ni slišal razen odmeva svojega glasu ničesar. Po najvarnejši smeri je sestopil v bazni tabor, kamor je prišel šele po dnevu in pol. Humar in Kovač sta prejšnji četrtek prispela v Katmandu, od koder se bosta vrnila domov z letalom jutri ob 20.20. S. Saje ALPINIZEM Kr Cj ?nJ» 11. novembra - Sloven-K1 'mamo šport radi, smo za ii^8a"svojih" športov v zadn-Jif J1" vzeli tudi pikado. Toda 5£22n} le šp°rt' Je tudi ^on,%-d^enje' <*isku i vzeli tudi pikado. Toda rt, je tudi izenie, ...in Barry omlov, ki je te dni na ~».sku pri nas, je prav gotovo s'ovek, ki to zelo dobro ve. oarry je namreč eden najzna-«5nitejših igralcev pikada vseh gJV, saj je leta 1968 zmagal v Jonski legiji prvakov, bil na-'e(Jnje leto zmagovalec "News gthe World Championship", finega uradnega mednarodne-fa tekmovanja v pikadu. Barry i6, kasneje postal tudi član ekipe ^iicoma, največjega angleškega r.r°izvajalca pikada in opreme, /ja svojih številnih popotovanjih J* obiskih je širil ta šport po sem svetu, minuli konec tedna pa je prišel v Slovenijo kot gost kranjskega podjetja Hribar & otroci, našega zastopnika za program pikada Unicom. Te dni Barry obiskuje trgovine in gostilne s pikado avtomati, danes pa bo večji del dneva na Gorenjskem. Tako bo med 10. in 12.uro dopoldne gost trgovine M - šport Merkur na Gregorčičevi 8 (za Globusom) v Kranju, med 18. in 19. pa bo gost v Trgovskem centru Loka v Medvodah. Takoi-menovanjega "ambasadorja pikada" bo spremljal slovenski pikado prvak Vido Erzar iz Kranja. Vsi, ki bodo z Barrvem uspeli metati pikado bodo prejeli prvo slovensko knjižico o pikadu, ki jo je izdala Mladinska knjiga - revija GEAv sodelovanju s podjetjem Hribar & otroci. V.S. ŠOLANJE BODOČIH ALPINISTOV Radovljica, 11. novembra - Alpinistični odsek Radovljica organizira tradicionalno alpinistično šolo za začetnike, ki se bo začela v četrtek, 13. novembra, ob 20. uri v prostorih Planinskega društva Radovljica (gasilski dom v Radovljici). Sola bo potekala prek vse zime. Tečaj-niki se bodo na predavanjih seznanili z osnovami alpinizma, plezalno opremo, nevarnostmi v gorah in drugimi teoretičnimi vprašanji, razen tega pa se bodo s praktičnim urjenjem usposobili za plezanje v stenah. • S. Saje |*ENOvŠTERN KLICEN V AVSTRIJI skutej^nJ* djrki avstrijskega državnega prvenstva za pokal CentinwV' ^e *"'a odPrtega t'Pa» Je v razredu do 70 kubičnih V obh ' nastoPu tudi 14-letni Kranjčan Beno Štern. C>unaj^n vožnjah po krožnem dirkališču za karting, v bližini v°Žnji Je °i| mladi Stern, kljub hudi konkurenci, odličen. V prvi je nato Vod^'.nato Pa po zdrsu s proge osvojil drugo mesto, ki ga •etos j P°n°vil tudi v drugi vožnji. Nadobudnega dirkača, ki je Prvenstv V SVoJ* Prv* tekmovalni sezoni nastopil v državnem Ceotimet V- razredu serijskih motociklov do 125 kubičnih eVr°Psker°V *° V P°kaiu skuterjev, so opazili tudi oragnizatorji 8a prvenstva, saj so ga povabili tudi na dirko v Belgijo. ^'hodnE? *ma tekmovalna ekipa že polne roke dela s pripravo na zredil iSfc0no- Beno Šterno bo nastopal pol razreda više, torej t d°'nači h PP' kjer bo vozil novo Yamano> ki jo bodo pripravili rimovan "k mc*> Prav tako pa bo nadaljeval v pokalnih Jebitants|f- S skuterjem. Na sliki: zadovoljstvo po uspešni Vratni ^ezom: komaj 14-letni Beno Štern s svojim stricem, m državnim prvakom Albinom Štcrnom. • M.G. I RATE POGREŠALI SO VEČ DEKLET Minulo nedeljo je Karate klub Kranj v telovadnici OŠ France Prešeren organiziral Odprto prvenstvo osnovnih in srednjih šol Gorenjske v katah in športih borbah. Tekmovanja se je udeležilo 73 tekmovalcev iz različnih gorenjskih šol, pa tudi šol iz ljubljanske regije. Poleg mojstrov iz Karate kluba Kranj, sta tekmovanje sodila še dva trenerja Karate kluba Škofja Loka. Motila je le nizka udeležba deklet, predvsem pri borbah, kjer sta nastopili le dve. Na srečo, razen enega močnejšega udarca v glavo, poškodb na tekmi ni bilo, tako da zdravnik skoraj ni bil potreben. Rezultati kate: fantje: 1.-4. razred osnovnih šol: 1. mesto Gal Jenko (OŠ France Prešeren, Kranj), 2. mesto Kristjan Balantič in 3. mesto Matic Balantič (oba OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka). 5. - 8. razred osnovnih šol: 1. mesto Matej Ristič (OŠ Stane Žagar, Kranj), 2. mesto Luka Podgorelec (OŠ Matija Čop, Kranj) in 3. mesto Luka Kern (OŠ Simon Jenko, Kranj) 1.-4 letnik srednjih šol: 1. mesto Andrej Oblak (SESŠ Kranj), 2. mesto Janez Auser (Srednaj gradbena in ekonomska šola, Ljubljana) in 3. mesto Luka Smrkolj (Gimnazija, Kranj). Dekleta: 5. - 8. razred osnovnih šol: 1. mesto Tadeja Zaplotnik (OŠ Jakob Aljaž, Kranj), 2. mesto Iva Peterne (OŠ Naklo) in 3. mesto Tanja Sinko (OŠ Simon Jenko, Kranj). 1. - 4, letnik srednjih šol: 1. mesto Bojana Dujovič (Srednja ekonomska in upravno administrativna šola, Kranj), 2. mesto Meta Oblak in 3. mesto Ana Bešter (obe Gimnazija, Škofja Loka). Borbe dekleta: 5. - 8. razred osnovnih šol: 1. mesto Evelin Kolar in 2. mesto Tanja Božič (obe OŠ Marije Vera, Duplica) Borbe fantje: 5. - 5. razred, do 55 kg: 1. mesto Matej Ristič (OŠ Stane Žagar, Kranj), 2. mesto Sašo Pajnič (OŠ Jakob Aljaž, Kranj) in 3. mesto Anže Mohorič (OŠ Simon Jenko, Kranj) 5. - 8. razred, nad 55 kg: 1. mesto Matej Bajželj (OŠ Predoslje), 2. mesto Luka Podgorelec (OŠ Matija Čop, Kranj) in 3. mesto Miha Potočnik (OS Železniki) in Dejan Cepin (OŠ Bistrica, Tržič). 1. - 4. letnik, do 55 kg: 1. mesto Andrej Oblak (SESŠ Kranj) in 2. mesto Matic Pelzel (Gimnazija Kranj). 1.-4. letnik, do 70 kg: 1. mesto Janez Auser (Srednja gradbena in ekonomska šola, Ljubljana), 2. mesto Sebastjan Smrkolj (Gimnazija, Kranj) in 3. mesto Asmir Šistek (Srednja gostinska šola, Radovljica) in Luka Smrkolj (Gimnazija, Kranj). 1. - 4. letnik, nad 70 kg: 1. mesto Jan Antonič (Gimnazija, Škofja Loka), 2. mesto Miha Kuhar (Srednja strojna šola, Škofja Loka) in 3. mesto Mirko KodoroviČ (SKCPS, Škofja Loka). • A. Kožuh KEGLJANJE DERBI KRANJČANOM, V TRBOVLJAH NEODLOČENO Kranj, 10. novembra - Konec tedna so kegljavci v 1. ligi odigrali kar dva kroga. Na sobotnem derbiju v Kranju je ekipa Iskraemeca gostila Norik Prosol in slavila 5:3 (5456:5418). Najboljši rezultat na srečanju je postavil Založnik, ki je podrl 957 kegljev. V nedeljskem srečanju pa so Kranjčani gostovali pri Rudarju v Trbovljah in igrali izenačeno 4:4 (5543:5485). Na lestvici je v vodstvu še vedno Konstruktor Maribor s 14 točkami, Iskraemeco pa jih ima na drugem mestu 11. Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto, ko bo na kranjskih stezah zanimivo srečanje med Iskraemecom in Sinet -Hrastnikom. Tudi kegljavke Triglava so v tem vikendu igrale dve prvenstveni srečanji. Doma so z Norikom izgubile kar 0:8 (2413:2488), nato pa so v nedeljo v Trbovljah premagale Rudar 2:6 (2436:2495). V šestem krogu druge državne lige pa so čast Gorenjcev rešili kegljavci tržiškega Ljubelja, ki so zmagali nad Brestom 8:0 (5245:4906). Log Steinel je izgubil pri Slovanu 7:1 (5369:5216)m EP Commerce pa je bil poražen pri Kočevju prav tako 7:1 (5094:4884). Na lestvici sedaj vodi Gradiš pred Log Steinelom in Ljubeljem. V soboto pa so pari: ob 16. uri na Jesenicah igrata EP Commerce in Slovan, v nedeljo ob 10. uri v Kranju igrata Log Steinel in Gradiš, Ljubelj pa gostuje pri Lokomotivi. V.O., N.A., V.S. LJUBELJ ODLIČNO V 4. krogu Gorenjske lipe je druga ekipa Ljubelja odigrala tekmo na nivoju republiških lig in dosegla ekipni rekord lige. Domačini, igralci S. Jenka se z dobro igro niso mogli kosati z razigranimi Tržičani. S to zmago so se priključili zgornjemu delu lestvice in se resno podali v boj za 1. mesto v ligi. Adergas je tesno, a z veliko razliko v kegljih izgubil doma proti drugi ekipi Jesenic. V Škofji Loki sta se ekipi Lubnika in Elana kljub skupnemu večjemu ekipnemu rezultatu gostov za en kegelj ekipi razšli z neodločenim rezultatom. V derbiju z dna lestvice pa je Polet dosegel prvo zmago v Gorenjski ligi in to na gostovanju pri Kranjski Gori. Rezultati: S. JENKO : LJUBELJ 2:6 -(5092 : 5270) Juvančič J. 902, Dagarin (S.J) 897: Gregorec 918, Mravlje 892, Markič (Ljub.) 891 ADERGAS : EP COM. JESENICE 3:5 (4779 : 4953) - Brejc (Jes.) 877 LUBNIK - ELAN 4 : 4 (9431 : 4932) - Prezelj M. (Lub.) 853; Mulej (Elan) 856 KR. GORA : POLET 3:5 (4800 - 4818) Lestvica po 4 krogu: S. JENKO in EP COM. JESENICE po 6 točk, ELAN in LUBNIK po 5 točk... Pari 5. kroga v soboto, 15. 11., ob 11. uri JESENICE -LUBNIK ob 15. uri POLET - ADERGAS in ELAN - S. JENKO ter v nedeljo, 16.11., ob 9. uri LJUBELJ : KR. GORA J. Pogačnik ..... :• . PLAVANJE PLAVALCI V GRAZU Gradec, 10. novembra - V soboto in nedeljo je potekal v Gradcu (Avstrija) 15. mednarodni plavalni miting. Nastopilo je več kot 300 plavalcev in plavalk iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. (Radovljica - Park hotel Bled, Ilirija Ljubljana, Branik Maribor). V seštevanju dveh najboljših rezultatov je bil vrstni red: absolutna kategorija - ženske - 2. Alenka Kejžar, 4. Urša Slapšak, 5. Nataša Kejžar, 6. Tanja Blatnik; moški - 6. Tilen Pogačar; letnik 1981, 1982 - kadeti - 1. Jan Jenko; letnik 1983, 1984 - dečki - 2. Matija Cesar; letnik 1985 in mlajši - ml. dečki - 1. Grega Vodišek; lentik 1985 in mlajši - ml. deklice - 2. Saša Piškur, 3. Tamara Sambraiio Ostali rezultati Radovljičanov: absolutna kategorija: 1. mesto Nataša Kejžar 100 m PRSNO, 1:11,88; 1. mesto Nataša Kejžar 50 m PRSNO 0:33,69; 1. mesto Nataša Kejžar 100 m MEŠANO 1:04,95; 1. mesto Alenka Kejžar 200 m MEŠANO 2:17,78; 2. mesto Saša Piškur 100 m PRSNO 1:20,85; 2. mesto Urša Slapšak 100 m PROSTO 0:57,12; 2. mesto Tilen Pogačar 200 m MEŠANO 2:17,95; 3. mesto Jan Jenko 200 m MEŠANO 2:19,57; 3. mesto Maj Blatnik 50 m PROSTO 0:24,55; kadeti: 1. mesto Jan Jenko 100 m HRBTNO 1:02,68; dečki, deklice: 1. mesto Matija Cesar 100 m DELFIN 1:06,32; 1. mesto Grega Piškur 100 m PROSTO 1:00,24; 1. mesto Anja Soršak 200 m MEŠANO 2:37,60; ml. dečki, deklice: 1. mesto Grega Vodišek 100 m PRSNO 1:20,28; 1. mesto Tamara Sambraiio 200 m MEŠANO 2:43,64; 2. mesto Saša Piškur 100 m HRBTNO 1:15,93; 2. mesto Matej Globočnik 100 m DELFIN 1:18,70; 2. mesto Luka Turk 100 m HRBTNO 1:16,85; 2. mesto Anže Dacar 100 m PROSTO 1:05,29; 3. mesto Urša Ankerst 100 m HRBTNO 1:17,40. Modri twingo za Mašo Jamnik - od prejšnega tedna naprej se maratonska plavalka Maša Jamnik vozi z novim tvvingom. Ključe avtomobila ji je predal direktor Remonta Mohor Bogataj, saj ga je Maša pri njih kupila z ugodnim popustom. Foto: G.Sinik Torek, 11. novembra 1997 Potres PREJEU SMO B ranico Grirns, zunanji sodelavec Prejšnji teden so nekateri "večni" funkcionarji doživeli pravi potres. SDS in SKD sta skupaj predložili parlamentu v sprejem resolucijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlog zakona o odpravi njegovih posledic. Cilj resolucije in zakona je enak ciljem, ki jih je imela povojna denacifikacija v Nemčiji in jih imajo tudi vsi lustracijski zakoni, ki so jih sprejele postkomunistične države: prekinitev kontinuitete s totalitarnim režimom, zaščita demokratičnih vrednot, možnost hitrejše vključitve v povezave demokratičnih držav kot enakopraven partner in s tem bistveno boljše razvojne možnosti za državo, ki tak zakon sprejme. Reakcija na predlog SDS in SKD, ki je prišla s strani tistega dela slovenske politike, ki poudarja prav kontinuiteto kot nekakšno (navidezno) vrednoto, je bila hkrati živčna in smešna. Se posebej, potem ko je predlog za lustracijo podprl tudi predsednik SLS. Poleg neumnosti o "ma-kartijevskem lovu na čarovnice" smo lahko slišali cel kup izjav o tem, da "bo zakon prizadel več kot polovico državljanov in da smo v Sloveniji že imeli lustracijo leta 1989" (g. M. Kučan) in celo trditev "da je zakon v nasprotju z resolucijo Sveta Evrope" (g. B. Pahor). Neslane primerjave med komunističnim režimom, ki je v imenu revolucije na slovenskih tleh pomoril več deset tisoč ljudi, še mnogo več pa oropal in zaprl oziroma izgnal na eni ter Ameriko (z njenim makartizmom) na drugi strani, najbrž nima smisla komentirati. Zločini proti človeštvu ne zastarajo po mednarodnem pravu. Leta 1989 bi koga, ki bi zgolj omenil lustracijo, po vsej verjetnosti zaprli, saj so tajne službe totalitarnega režima še vedno delovale s polno paro. Resolucija Sveta Evrope pa ne samo, da zahteva ugotavljanje odgovornosti za kršitve človekovih pravic, ampak zahteva celo nekaj, česar v predloženem zakonu ni • takojšnje znižanje funk-cionarskih penzij privilegirancem totalitarnega režima (če bi g. Pahor prej prebral resolucijo, bi najbrž o njej modro molčal). Komunistični režim je tako kot vsak drug totalitarni režim (na primer južnoameriške vojaške diktature, nacistični in fašistični režimi) temeljil na zlorabi državnih institucij in še posebej tajnih služb, s pomočjo katerih je režim nadzoroval in ustrahoval državljane. Tisti, ki so imeli dostop do podatkov tajne policije oziroma so uživali naklonjenost veljakov tajne policije, so bili v življenju privilegirani in dostopne so jim bile ugodnosti, ki vsem drugim državljanom niso bile dosegljive. Predlog SDS in SKD za lustracijo zato zajema samo najožji vrh komunistične nomenklature (med seboj neločljivo prepleteni vrh komunistov, države in tajnih služb z ovaduhi vred). Samo ti ljudje so namreč kršitve človekovih pravic lahko izkoristili za svoje osebne privilegije na račun vseh preostalih državljanov. Lustracijo torej ni vezana na članstvo v Komunistični partiji oziroma Zvezi komunistov (kot marsikdo poskuša prikazati), ampak na odgovornost za kršitev Človekovih pravic in zlorabo oblasti. Voditelji nekdanje nomenklature se v resnici najbolj bojijo razkrin-kanja laži o nekakšni "kolektivni soodgovornosti" (vseh ali vsaj veČine ljudi) za kršitve človekovih pravic v totalitarnem režimu -odtod trditve o tem, da zakon zajema "vsaj polovico državljanov". Prav konec te (od nomenklature izmišljene) socialistične kolektivne soodgovornosti je bistven cilj lustracije. Po predlaganem zakonu bo lustracijsko sodišče ugotavljalo odgovornost za kršitve človekovih pravic le v primerih kandidature za najpomembnejše funkcije v državi (predsednik države, predsednik vlade, ministri, poslanci in drugi ključni državni funkcionarji). Za kršitve človekovih pravic so odgovorni tudi agitatorji, ki so s sistematičnim zavajanjem javnosti opravljali naloge "inženirjev človeških druš". Lustracijo bo zato po predlogu zakona zajela tudi ključne ljudi v medijih, saj prav ti oblikujejo javno mnenje. Brez resnično objektivnega, nevtralnega in profesionalnega obveščanja javnosti je demokracija samo navidezna in v taki driavi so volitve zgolj manipulacija in farsa. Ugotovitve lustracijskega sodišča bodo javno objavljene. Državljani imajo pravico vedeti, o kom odločajo na volitvah oziroma kdo odloča o njihovi usodi, kdo jih vodi in informira. Pravica vedeti resnico je temelj demokracije in je človekova pravica. Prejšnji teden so doživeli šok vsi tisti, ki so v totalitarnem sistemu kršili človekove pravice, se osebno okoristdi in mislili, da bo demokracija prinesla trajno zaščito njihovih neupravičenih privilegijev - da so nedotakljivi. Njihove stolčke je stresel potres imenovan lustracijo. Branko Grims je član SDS Javni odgovor g. Božo DUKIČU na odprto pismo v zvezi s plinifikacijo Kranja, ki je bilo objavljeno v Gorenjskem glasu, dne 24. oktobra 1997 Podjetje D O M P L AN Kranj od leta 1993 izvaja vsa dela v zvezi s plinifikacijo široke potrošnje na območju Mestne občine Kranj na osnovi Študije energetske oskrbe in Idejnega projetka plinifikacije Kranja iz leta 1991. V tem času smo zgradili plinovodno omrežje na območju Vodovodnega stolpa, Male Rupe in Zlatega polja, na Primskovem in v StraŽišču pa smo zgradili merilno regulacijski postaji s priključnima plinovodoma kot izhodišče za širitev porabe plina v široko potrošnjo. V skopu teh del so bile plinificirane kotlarne na Planini, Vodovodnem stolpu in Kotlarna na Gregorčičevi ulici, ki oskrbujejo s toplotno energijo več kot 5000 stanovanjskih enot in vse družbene objekte ter poslovne prostore na njihovih območjih. Od 500 Zgrajenih individualnih priključkov 300 odjemalcev plin že uporablja. V letu 1995 je bil izdelan idejni projekt plinifikacije Primskovega, Klanca, Huj in Planine. Na območju med Cesto Staneta Žagarja, Gor-enjami in reko Kokro je bil usklajen z lokacijsko dokumentacijo za kanalizacijo na Primskovem št. J/12-814 z dne 15. novembra 1994. Zbrali smo tudi soglasja 92 lastnikov zemljišč na tem območju, ki dovoljujejo potek plinovoda po njihovih parcelah. Za izdajo soglasja za gradnjo plinovodov po zemljiščih v njihovi lasti smo zaprosili tudi Mestno občino Kranj. 197 Ob reki zelja (Na kratko: Ivan in Marija sta sklenila, da v zakonu ne bosta imela otrok, ker sta se bala, da bi bilo z njimi kaj narobe podobno kot z Ivanovo sestro. Toda sklepi so eno, življenje pa je potem nekaj povsem drugega...) Njun zakon je bil že od samega začetka tak, da so jima zavidali vsi najbližnji prijatelji. Denarja I jima ni manjkalo, bila sta srečna in ves prosti čas I sta lahko posvečala le drug drugemu. I "Ko sem imela rojstni dan, me je Ivan popeljal t na krožni polet nad New Yorkom. Bilo je čudovito '» in nepozabno. Še polna vtisov sem v ponedeljek :f zaupala novico kolegicam v službi, toda v njihovih očeh sem brala nevoščljivost in zadrego," se je spominjala Marija. "Toda požvižgala sem se na to! Videla sem le sebe, svojo srečo in bila sem prepričana, da so drugi le preveliki "grebatorji" in se jim zdi za kaj podobnega škoda časa in denarja. Nazadnje sem bila celo užaljena, ker so posvečali več pozornosti neki kolegici, ki je imela težave z varstvom za svojega otroka. Ni mi padlo na kraj pameti, da so to v bistvu njihovi skupni problemi, ki jih družijo, da sem med njimi le jaz tujka, izobčenka." Kakšno leto pred slovensko osamosvojitvijo sta z Ivanom kupila stanovanje v Črvarju. Vsak vikend sta potem odhajala na morje, kjer sta preživela nekaj najlepših skupnih trenutkov. "Nekoč, bilo je že septembra, to se dobro spominjam," je povzela besedo Marija, "sem imela nekaj zdravstvenih težav, zato sem ostajala v stanovanju, medtem ko je Ivan s prijatelji jadral. Nenadoma začne nekdo razbijati po vratih in klicati na pomoč. Ne da bi kaj razmišljala planem pokonci. Pred seboj zagledam objokano žensko, Po pridobitvi manjkajočega soglasja bomo nadaljevali s pripravo dokumentacije za izvedbo plinifikacije navedenega območja. Vzporedno z rekonstrukcijo Ceste Staneta Žagarja smo izvedli vsa prečkanja in plinovodne odseke na obnovljenih delih Žanove in Likozarjeve ulice kakor tudi povezovalni plinovod med MRP 1B1 in MRP Primsko-vo, tako da posegi v novozgrajene ceste ne bodo potrebni. Intenzivnost širitve plinifikacije široke potrošnje je v največji meri odvisna predvsem od pridobivanja soglasij lastnikov zemljišč na posameznih trasa in od interesa bodočih porabnikov plina. DOMPLAN KRANJ, d.d. Spoštovani! V vašem glasilu ste dne 28. oktobra 1997 na 17. strani pod naslovom Loka TV čez pol Gorenjske gre, objavili v prvem odstavku sledeče: s tem pa so postali tudi prva lokalna televizija na Gorenjskem in ena redkih v Sloveniji, ki bo program prenašala preko oddajnika". Ta izjava je neresnična, ker je bil v Kranjski Gori že leta 1992 predvajani lokalni program preko lastnega pretvornika, ki je kasneje ugasnil, leta 1995 pa smo začeli oddajati lokalni program "ATM TV Kranjska Gora" preko pretvornika Brvogi (K50), ki pokriva območje od Žirovnice pa vse do Rateč (Planica). Prosimo vas, da v vašem glasilu prekličete to neresnično trditev v isti velikosti, kot je bilo objavljeno. Mogoče v informacijo še nekaj podatkov. ATM TV Kranjska Gora je TV postaja, ki celodnevno emitira preko pretvornika Brvogi, pri čemer začne s programom vsak dan ob 18.15 in konča ob 22. uri. Od 22.00 ure do začetka programa naslednjega dne pa predvaja videostrani, na katerih obvešča krajane in turiste občine Kranjska Gora in Jesenic o dežurstvih, prireditvah, opozorilih policistov, itd., polet tega pa še sklop reklamno propagandnih sporočil. Program ATM TV predvaja celodnevno v skladu z zakonom o javnih glasilih (53. člen) tudi kabelski sistem Telesat Jesenice, medtem ko Gorenjski kabel predvaja ATM TV le eno uro na dan, dogovor z lastnikom kabla pa je, da bo v kratkem v svojem sistemu (K22) izpolnil svojo zakonsko obveznost. V kolikor potrebujete več informacij se lahko obrnete na telefon 881 910. Za razumevanje se vam najlepše zahvaljujem. ATM TV Direktor Tomaž Arih Odgovor na članek Na rob Bohinjskih novic Spoštovana gospa M. D. Glede na Vaš članek, v katerem Občino Bohinj, ki jo predstavljam kritično opisujete in navajate Vaše ugotovitve, sem kot župan dolžan navesti tudi popolno sliko o dejanskem stanju. Imam občutek, da članka niste sestavljali sami, saj navajate proračunske postavke, vendar le tiste, ki Vam jih je nekdo pač predstavil in se z njimi osebno ne strinja, gotovo pa nima korajže, da bi sam to napisal ali se oglasil na Občini, kjer smo vsakemu občanu pripravljeni nuditi ustrezne informacije. Bilo bi zaželeno, da bi Vam taista oseba razložila realizacije celotnih preteklih in letošnjega proračuna, saj bi potem bila Vaša slika o Občini Bohinj popolna. Ampak to je druga zgodba. Sam osebno pa Vam bom v tem članku skušal odgovoriti na naše navedbe, ki so skope in zavajajoče. Ko navajate časopis Bohinjske novice, kjer se opisuje v glavnem Bohinjsko Bistrico, Ribčev Laz in jezero, se z Vami strinjam, da je mogoče vsebinsko premalo poudarka bilo na Zgornji bohinjski dolini, kar pa je potrebno in tudi bomo v prihodnosti upoštevali. Je pa res, da se večinoma opisujejo aktualni dogodki kraja, ki pa so v večini na omenjenih področjih Bohinja. Povezava s socialističnimi časi se ob tem izključuje, saj bi v takem primeru gotovo odpadla vsa vlaganja v sakralne objekte v občini, teh pa je po mojem osebnem prepričanju glede na velikost občinskega proračuna kar nekaj. Navajam samo nekatere: cerkev sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici, sofinanciranje obnove cerkve sv. Marjete v J ere ki (300.000 sit), cerkev sv. Duha (500.000 sit), cerkev sv. Janeza (2.600.000 sit v treh letih), cerkev sv. Ane na Bitnjah (164.800 sit), obnova kmečke freske na kapeli v Srednji vasi (100.000 sit), kapelica na Pokljuki - Gor-eljek (900.000 sit). Poleg omenjenega se ureja tudi pokopališče v Srednji vasi, saj je bilo v lanskem letu s strani občine vloženih 1.200.000 sit za ureditev. Kar se tiče urejanja kraja in ureditve parka za kulturnim domom v Bistrici, so bila sredstva namenjena iz naslova turistične takse, ki je namenska in jo plačajo gostje, ki prebivajo v Bohinju. P^v tako so se iz tega naslova financirale tudi avtobusna postajališča v Spodnji bohinjski dolini, v planu pa f tudi ureditev v Jereki '" Srednji vasi, če se bo izkazala volja krajanov. Tudi nabava enotnih klopi je iz tega naslova, dobavili pa smo J'n KS Srednja vas, v katero spada tudi vas Česnjica. Postavili smo tudi oglasne deske, eno imate pred lokalom Car-ejev hram. Žal mi je, da pn urejanju teh zadev premalo konstruktivnih idej pride s strani vaščanov, da bi lahko še kaj uredili. Občane naU občine smo večkrat pozval' preko medijev, naj Občinski upravi posredujejo svoje predloge, pobude in kritike, pa se gospa M. D., nikoli niste odzvali. Očitno je za V°s boljši način komuniciranja preko časopisa, taka oblika pa ni najbolj konstruktivna in ne prinese rezultatov, seveda, če je to namen komuniciranja. Zaradi ureditve kapelic na pragu v Jereko se morate obrniti na pristojne. Čudi p" me, da niste opazili "kapelic" v Koritih ob glav"1 cesti, zaradi katerih se že dve leti trudimo, da bi prepr'Ćf lastnike, naj jih odstranijo-Znano pa je dejstvo, da ne smemo posegati v zasebno lastnino. Občinska uprava sije večkrat prizadevala in tudi dosegla, da bo v prihodnjem letu v Bohinjski Bistrici Informacijska pisarna Upravne enote Radovljica. Naši občani bodo lahko že v naši občini prjdo. bili informacije s področij, »l sodijo v pristojnost držav* Lahko bodo vložili vloge j? upravne postopke, ki se vo$ jo na UE Radovljica (gr*?' bena in lokacijska dovoljenj"' odločbe za izpolnjevanje P0' gojev za opravljanje dejavnosti, ponudbe za prodaj0 kmetijskih zemljišč...)- d V tem letu smo namenit' 200.000,00 SIT za prordm ko postavko "Smerne W0{fjj markacije". Sredstva so namenjena obvestilnir" ^ blam za muzejske stavbe, ■ teh sta dve v Zgornji bonfflP. dolini - Planšarski*muzej Prepn^" USODE Piše: Milena Miklavčič Oplenova hiša. rrc'/"ntho sem, da boste spretnem Nadaljevanje na 31 stran ki sem jo le bežno poznala. Vedela sem, da so letovali blizu nas, kaj več pa ne. Začne me vleči za roko, naj ji grem pomagat, ker je njenega otroka nekaj pičilo. Otrok, bil je fantek, je bil že ves zabuhel in le s težavo je hropel. Rečem ji, da jo lahko odpeljem v bolnišnico. Vedela sem, kje je to, saj sem ravno prejšnji dan sama pri njih iskala pomoč. Kako sem pripeljala tja, še danes ne vem. Nikoli pa ne bom pozabila strahu, ki se je naselil vame in potem tudi nepopisne sreče, ki je zasijala na obrazu te ženske, ko jo je zdravnik potolažil, da ne bo z otrokom nič hudega. Stiskala je otroka k sebi, se jokala in smejala hkrati, kot bi ji bilo podarjeno nekaj strašno dragocenega." Ta, na videz povsem nepomembni dogodek, je korenito spremenil Marijo. Nenadoma je dobilo marsikaj, kar je razmišljala in čutila, povsem drugačno barvo. Začela se je zavedati svoje osamljenosti in praznine, ki je zevala okoli nje. "Počutila sem se kot deček iz neke pravljice, ki ga ugrabi povodni mož in mu nanosi vsa bogastva iz svojega gradu," je vidno prizadeta nadaljevala Marija in po licih so ji začele polzeti solze. "Misel imeti otroka, jo je začela spremljati na vsakem koraku. Zaupala jo je tudi Ivanu. Toda njegova reakcija je bila naravnost grozljiva in odbijajoča. "Začel sem kričati nanjo, da se bom ločil, če ne bo prenehala s takimi neumnostmi, potem pa sem šel in se ga, verjemo prvič (pa ne zadnjič) v Življenju napil. To se je ponavljalo vsakič, ko je Marija samo namignila, da bi imela rada otroka," je dejal Ivan. Njun zakon se je počasi, toda vztrajno krhal. Ivan je pil več, kot je prenesel, Marija se je kujala, grozila, poskušala zlepa... Vse je bilo zaman. "Spoznala sem, da mi preostane le, da goljufam. Prenehala sem jemati tablete, in po nekaj mesecih sem ugotovila, da sem noseča. Še vročo novico sem zaupala Ivanu. Bila sem srečna in na kraj pameti mi ni padlo, da bi mi lahko naredil kaj hudega. Bila sem celo prepričana, da se bo unesel in se veselil z mano. Toda..." Marija ni mogla več spraviti iz sebe niti besedice. Ivan jo je objel okoli ramen, me pogledal in rekel: "Če sva ti povedala že vse, ti bova pa še to. Marijo sem tisti večer pretepel. To jo je tako prestrašilo, da je ustregla moji želji in šla delat splav..." "Nihče ni vedel, kaj se z nama dogaja. V službi sem se držala bolj zase. Tako rada bi se komu smilila, da bi me tolažili in sočustovali z menoj, toda vedela sem, da bi resnica privlekla na dan vse kaj drugega kot to..." Marija in Ivan sta še živela skupaj, toda iz dneva v dan sta si imela manj povedati. Ivan je imel pred očmi svojo sestro in je trmasto zavračal sleherno misel na otroka, Marija pa je sanjarila samo o njem. Tudi udarcev ni mogla pozabiti. Ti so jo boleli prav tako kot vse ostalo. Minila so tri leta, ki so bila bolj podobna peklu kot čemu drugemu. "Bilo je leta 1995, z Ivanom sva se ravno odpravljala v kino, zdi se mi, da je bila na sporedu Jesenska pripoved. Zvilo me je. Stekla sem v kopalnico, kjer sem vse pobruhala. Ko sem mimogrede pogledala proti vratom, je tam stal Ivan in me jezno gledal. A si spet noseča, 1^ zakričal name med vsemi ostalimi psovkami- "ra , če tako hočeš, pa naj bo, je dodal, zaloputni' vrati in odšel. Ko sem bila v službi, se je JW domov po nekaj najnujnejših oblek in se odsei ■ Brez besed. Mislil je, da bom popustila. O, t°Kr pa nisem! Dovolj nočnih mor sem imela že žara prvega splava." Marija je bila trmasta in nikomur ni note^ izdati, zakaj sta se z Ivanom razšla. Seveda so} eni in drugi sorodniki opravljali in ji privoščili-se ji je zdelo povsem normalno. .-^ "Vso nosečnost sem bila srečna in zadovolj ob misli na otroka, ki sem ga nosila. Veliko sen morala prestati, ker sem se sekirala Še zara Ivana. Mogoče bi bilo lažje, če bi mi bili domači oporo. Tako pa... Ah, pustimo to. Naj bo sla pokopano..." .( "Bil je četrtek, gledala sem Tednik, ko so začeli popadki. Postalo me je strah, ker sem ?'■ sama v hiši. Vsa panična sem poklicala Ivana-meni je bil prej kot rešilni avto...""Že lep čafL nisem videl. Bila je ogromna, spremenjena, tre.s . in objokana. V dno srca se mi je zasmilila- K■ . a sem si, naj bo karkoli že, rad jo imam. ^a J0 nisem, to priznam, takrat niti pomislil Pote m ^ so mi povedali, da je hčerka, da je zdrava, <**>K ^ njo vse v redu, sem se v čakalnici sesedel na si se razjokal." m . , ja\a "V ljubezni človek marsikaj odpušča,' je <*° Marija in položila dlan v Ivanovo. fri "Če moja žena ne bi tvegala, ne bi '»f* Jr. tako,kot smo, v to sem prepričan," je de.tal^ njo deial I*"!' Čeprav njegov strah še zmeraj ostaja in Z ^''i sta se nekako dogovorila, da usode ne bosta ' izzivala. Še eno tveganje bi me spraviivto y norišnico je zaključil Ivan in zdelo se mi P» se Marija zelo nerada strinja z njim. Nadaljevanje z 30. strani ^zejskih stavb ob morebitnem ogledu takoj opazili. V lasu samostojne občine smo obnovili streho in uredili okolico Oplenove hiše v Stu-iorju. Prav tako smo prebelili notranjost Planšarskega mu-ieja, dali pobudo za reklama-$o prekritja strehe (bila je končno tudi izvedena) in °bnovili razsvetljavo v muzeju. Na našo pobudo smo uspeli 1 strani države pridobiti del sodstev za preplastitev cest v gornji dolini, zaradi nespre-mega proračuna žal ne v celoti. Preplastili so se nevarni odseki ceste, med drugim kdi od Češnjice od Srednje ■ Na/ vam na koncu navedem e nekaj splošnih prednosti °tiroma programov, ki jih je °"a deležna tudi Češnjica. Pripravili in organizirali "}° več predavanj, med dru-^m v lanskem letu tudi sklop pedavanj na temo Sladkorna °olnen (predavanja so bila v J«ri Fužini in ne v Bohinjski dmrici), po KS so bila izve- e"a predavanja na temo Pravih obolenj, v celoti pok-'"«&io stroške šolskih prevo-(tudi za otroke iz remjice), sofinanciramo de-'Pnost in nakup opreme Vrtnih, kulturnih in drugih ki vključujejo naše bč/>*•' PrePričan sem> da delo fine ni ozko vezano za ćfobivanje priljubljenosti in Jl'nih točk. Osebno menim, to potrebni rezultati dela in je °esedno prepričevanje. Res ,da Je želja vedno več, Čne zmožnosti pa so pač Mvo. Sam osebno ne nabir-£ volilnih točk, saj moja ^l^janja vodijo v smeri, 0j M ne bom potreboval, za ale občinske funkcionarje pa se bodo odločili naši občani sami. Lepo pozdravljeni. Župan občine Bohinj Franc Kramar, dipl. ing. Farne spominske plošče na ljubljanskih Žalah (Gorenjski glas, 21. oktobra 1997) V 83. številki Gorejskega glasa ste objavili pismo g. Ivana Dolničarja, v katerem obravnava farne spominske plošče na ljubljanskih Žalah. Pošiljam vam pojasnilo in odgovore na njegova vprašanja: G. Ivan Dolničar je o spominskih ploščah, ki bodo odkrite in blagoslovljene 15. novembra na Žalah, napisal tudi tole: Prav je, da se s spominskim obeležjem označuje vsaj simbolično grob tistim, za katere ni znano, kje so pokopani. Toda, čemu na takšno spominsko obeležje izpisovati ljudi, ki svoj grob s spomenikom že imajo? Zakaj izpisovati imena, ki so že napisana na spominskih ploščah v njihovih domačih far-ah? Zato, ker pri farnih spo-menskih ploščah ne gre samo za simbolni grob tistim, ki ga imajo, ampak za več. Plošča -tabula je dokument, ki ga izpostavimo, da lahko vsakdo preveri, koliko so podatki pravi. Popisu žrtev se je država odpovedala in zato mora njeno delo opraviti nekdo drug. Na ploščah na Žalah bo napisanih samo 918 imen, ker ni več prostora. Seznam je bil zaključen 1. septembra letos. Po tem datumu so priglašali nove, vendar smo jih morali odkloniti. Na ploščah bodo imena 127 civilistov, pomorjenih med vojno, večinoma žrtev VOS-ovskih atentatorjev. Celo ti nimajo vsi groba, saj so bili nekateri odpeljani v neznano, in še danes ne vemo, kje so obležali, pri drugih pa so bili po vojni njihovi grobovi razdejani in vsebina raznesena (Ehrich, Natlačen, Župec itd.). Lojze Grozde se ima zahvaliti, da je njegov grob ostal nedotaknjen, samo temu, ker ni bil pokopan v domači župniji in so nanj pozabili. Napisana bodo tudi imena 189 vaških stražarjev in domobrancev ter 78 četnikov, ki so padli v boju ali bili pomor-jeni med vojno. Tudi velik del ^ashington D.C. \>enSplo,Sno vemo Sl°venci o Washingtonu 2v *°- Še posebej, ker je tam koncentrirana . eZna upravna, zakonodajna in izvršilna oblast, sfo-gdo pa omeni, da se D.C. (di-si), kol mu v rQ?l]-i-* °°tiki radi rečejo Američani, precej pfhkuje od tipičnih velikih ameriških Tnest. b^Zaprav bi ga v katalogu lahko prištevali med yj !fe> ne le zaradi tega, ker je pač država zase, seb' ]e kratica za District Columbia, ampak ima v fye' tudi nekaj več duha, podobno kot New York, Mv^.P^eans, San Francisco ali Boston. V rnext^tonu se )e na SV0J način izoblikovalo $tran? središče, govorimo predvsem o vzhodni rnu...refce Potomac, Beli hiši, ministrstvih, Prel^ii1' °beliskih. Nasploh pa me je najbolj Vzel spominski park, The Mali. Vof»" ^erkey se za spomenike veteranom različnih nav , v katerih so se znašli Američani ni posebej jft^j sevala, zato pa je imela tam še iz svojih Prisk^T^1 ^asov nekaj prijateljev, ki so nama Potn I* na Pomoč. Za zgodbo sta pravzaprav brui m 16 dva' Steve BuS.elski in Dane Shea. Sredn"a BuSelski, pri kateri sva bivala, sodi v učitj1- razred ameriške družbe, mati Cherjl je rtiorj10?' °?e Tom pa upokojeni oficir ameriške PripuQJlc£ *n je imel tudi zaradi lega za bivšega Qrfnad ° Pulskih enot nekdanje jugoslovanske apošt ^ tQtiko več posluha. Presenetilo me je Pohv°ann*e' sa ie S°jd do Evrope. Rad se je Ven-da ^a nieS°vi predniki izvirajo iz Poljske, r pa potožil, da je eden mnogih, ki je s svojo uRel £°m?vino izgubil vse stike. Družina sProšč i£ ,n,e'a v tu tist0 znano ameriško enost in neverjetno prijateljski odnos do teh nima groba. Pojdite samo na Orlov vrh na Ljubljanskem gradu in si oglejte, kaj je ostalo od grobov tistih, ki so bili pokopali na njem! V Mozlju se še do danes ni dalo natančno odkriti, kje so pokopani četniki, ki so bili pomorjeni oktobra leta 1943. V Grahovem je na skupnem grobu, kjer ležijo ostanki tridesetih utreljenih in zgorelih 24. noovembra leta 1943, napisano samo ime Franceta Balantiča. Na Črnem Vrhu nad Idrijo je skupni grob 70 domobrancev in civilistov, ki so umrli 1. septembra 1944 ob napadu na postojanko in so bili pokopani na pokopališču, enostavno izginili. Med njimi so bili tudi Ljubljančani. In nenazadnje nima poznanega groba niti eden od 608 po vojni pomorjenih domobrancev in civilistov. Na ploščah bo res tudi 20 imen tistih, ki so napisani na farnih ploščah že drugje. Kdo so to: ljubljanski študentje, ki so bili poveljniki postojank, in so jih zato zapisali tudi tam, pa tudi člani akademskega kluba Straža, za katere smo se dogovorili, da bodo vsi napisani v Ljubljani. V knjigi, ki bo izšla naslednje leto, bomo napisali, kje je kdo od teh na farni plošči in pojasnjeno, zakaj ga imamo tudi v Ljubljani. Obenem pa ne bo na plošči 25 imen ljudi, za katere so bili sorodniki proti, da pridejo na ploščo, čeprav spadajo nanjo, bodo pa seveda napisani v knjigi. Ne bo pa tudi 100 štajerskih četnikov, ki jim je poveljeval Jože Melaher in so bili vrnjeni iz Vetrinja, čeprav verjetno nikdar ne bodo napisani na ploščah in krajih, odkoder so bili doma. Ne bo nobenega od 180 drugih imen, ki jih imamo na osnovnem seznamu, kar zanje nismo dobili zanesljivih podatkov. Lahko pa se seveda zgodi, da bo na plošči ime nekoga, ki ni umrl na protikomunistični strani ali je morda celo ostal živ. Nismo namreč uspeli, da bi država preverila naš seznam in nam pomagala z dopolnjevanjem podatkov, zlasti tistih o okoliščinah smrti, ker jim sama nima in noče priti do njih. Zato napake. To se dogaja tudi nasprotni strani, čeprav je imela na razpolago ves državni aparat. Samo za zgled: Prijatelj Janko Kosmač, ki zdaj misijonari na Slonokoščeni obali, mi je povedal, da je njegov oče napisan na spome- niku NOB v Novakih pri Cerkne, čeprav je padel v Vipavski dolini kot nemški vojak ob partizanskem napadu na most, ki ga je stražil Tine Velikonja, Ljubljana Denacionalizacija -slabe stvari ne moreš bistveno izboljšati, nadomesti se jo z novo i(bistveno boljšo - pravičnejšo! Glede na poskuse, da se slovenska javnost sooča z izjemnimi "dosežki" spreminjanja zakona o denacionalizaciji, trditve, sedaj po drugi obravnavi v DZ s strani vladajoče koalicije, ko so znani tudi rezultati (pre)glasovanja in glasovanja, sem član združenja najemnikov v nacionaliziranih stanovanjih t. i. "najemnik" popolnoma drugačnega mnenja. To želimo posredovati tudi vsem naših članom, njihovim družinam in vsem ostalim nediskriminiranim slovenskim državljanom in državljankam. Posebej je to pojasnilo namenjeno vsem tistim delovnim ljudem v Sloveniji, ki so tudi zaradi neumnega in škodnega zakona o denacionalizaciji (zakona o popravi "krivic"), kakšna ironija, ostali posledično brez dela in socialni problemi, kot to postajamo diskriminirani "najemniki". V obravnavi sprememb zakona o denacionalizaciji v D. Z. v minulem obdobju lete, v vseh svojih posledično in varujoče (tudi za nazaj), spremembe namreč, niso bile upoštevane. Tudi najbolj nujne in banalne, celo take, ki bi obstoječa neskladja in nekonzistentnosti v zakonu objektivizirala v izvedbenem smislu. Torej takšne spremembe, ki bi odpravile nesmisle ZDENA. Zato je tudi prepričanje, da zakon o denacionalizaciji prenese (politično) samo kozmetiko. To nenazadnje potrjuje sam vladni predsednik na novinarski konferenci. Tako je javno nastopanje posameznih politikov, ki so bili vladni predlagatelji "bistvenih izboljšav" (koalicijsko disciplinirani predlagatelji) res samo zadnja faza kozmetike in zavajanja javnosti. Novinarka Dnevnika je to resnico dobro a res zelo omiljeno poimenovala s "citiram", le kozmetičnimi spremembami. Kaj bo doživelo tretje branje, pa je že vnaprej na novinarski konferenci napovedal vladno koalicijski "šef. Torej je že vse odločeno. Tako postane (gospod Bavčar v časopisu Dnevnik 20. 10.) vprašanje resnega poročanja o dogajanjih v Parlamentu še vse premalo resno predvsem, ko govori o glasovih poslancev LDS, ZLSD, DESUS-a, SNS (kje so pol-sanci SLS!). Resnično še vse premalo resno in posledično izpostavljeno. Zaradi vsega predhodno povedanega torej spremembe, ki to niso, (bistveno izboljšanje po gospodu Bavčarju) ne morejo prestati presoje, kaj sploh posledično so bistvene izboljšave, če te v resnici skoraj nič ne izboljšujejo!!? Po mojem prepričanju so samo še ena packarija neogo-vornih discipliniranih političnih predstavnikov v D. Z., ki nezadržno asistirajo in podpirajo prenosu rente t. "upravičencem", ki v velikem številu izkazanih interesentov niso slovenski državljani in ne živijo in delajo v Sloveniji. Takšno početje so sedaj niti ne poizkuša več prikrivati. Vse bolj postaja transparent-no, da je končni koristnik pridobitev denacionalizacijs-kih dobrin veliko naslovnikov v tujini, kjer je nenazadnje eden najmočnejših Vatikan. Vsa javna nastopanja "odgovornih", tako predstavnikov vlade (predsednik), ministrstev (ministri), upravičencev (državni sekretar Pirkmajer in Ustavni sodniki - nekateri) v imenu vernikov katoličanov (rims-kokatolikov) Ljubljanska nadškofija, zunaj slovenskih zahtevnikov pa kar sosednje države, so in morajo biti nam vsem signal, da se posledice šele sedaj dajo naslutiti v njih materialnem obsegu. Tak zakon s tako grozljivimi posledicami in v tako opredeljeni kompletni spregi pa bi moral v interesu vseh slovenskih državljanov skozi najenostavnejši preverbeni institut, ki je legitimna pravica (človekova) v vseh pravnih državah demokratičnega tipa v svetu, torej tudi Slovencev, da se za ali proti takšnemu načinu izrečejo plebiscitarno na referendumu. Takšno opredeljevanje bo dalo jasen odgovor, ali smo Slovenci za preteklost na ceno prihodnosti odnosno ali smo Slovenci za prihodnost na ceno preteklosti. Predvsem pa bi dobili sliko, kako velik je lahko denacionalizacijski račun, ki ga Slovenci sploh lahko še priznamo kot znosno plačljivega vsem tako imenovanim tukajšnjim in vesoljnim "upravičencem". Kot se to kaže sedaj, njih število zunaj meja naše domovine narašča in Avstrijci niso zadnji, ki naslavljajo na nas svoje najnovejše (z EU pogojevane) materialno premoženjske asociacije. Pa čeprav so kot eksponenti v ospredje potisnjeni Korošci... Iz vidika vseh teh posledic je zakon o denacionalizaicji nedvomno najslabši slovenski zakon, je zakon, ki v še nedokončani meri že sedaj najmočneje obremenuje slovenske davkoplačevalce, je zakon, ki mu še dolgo ne ob konca in nikakor ni le majhen tranzicijski zakon, ki bi ga bilo potrebno le lepotno "bistveno" izboljševati. Slabe stvari ne moreš bistveno izboljšati. Slabo stvar se mora zavreči. Nadomesti se taka stvar z novo "bistveno boljšo" Dušan Goleč, Groharjeva 7, 1000 Ljubljana Plamen izgublja zadnje kupce V Gorenjskem glasu z dne 17. oktobra 1997, sem pre-čital pod omenjenim naslovom, da je kranjsko sodišče 15. oktobra 1997 potrdilo stečaj Plamena - Kropa in tudi imenovalo stečajnega upravitelja. Vsaka razvita država bi najbrž s ponosom govorila o tovarni - ZADRUGI, stari več kot 100 let. Kovači žebl-jev in drugi so zbrali borne prihranke v denarju ter še druga sredstva in ustanovili zadrugo. Republiko Slovenijo pa tovarna Plamen sploh ne zanima. Bistveno je, da leta 1947 ukradene Zadruge niti "demokratična" Republika Slovenija noče dati delavcem nazaj, pa čeprav obstajata dve veljavni zahtevi po denacionalizaciji. Nanju ni odgovora že več let. V tem času se je vodstvo tovarne večkrat zamenjalo. Vodstvo koncema slovenskih železarn se je skupaj z upravnim odborom Plamena zelo potrudilo, da je Plamen z veliko hitrostjo ugasnil. Ljubljana, 20. 10. 1997 prof. dr. Branko Gašperšič, dip. ing. P i še Iztok Golob Potovanje po Ameriki gostov, tako da ni nič čudnega, da sem se po nekaj dneh počutil dobesedno kot doma. Nazaj do zgodbe o Washingtonu mi bo pravzaprav pomagal drugi Jillin prijatelj, Dane Spomenik veteranom korejske vojne Shea. Ne le zato, ker je pač eden maloštevilnih Američanov, ki se, podobno kot jaz, vneto zanima za zgodovino, in mi je bil kot tak še posebej blizu, Dane izhaja iz tipične oficirske družine, ki je že skoraj celo stoletje sodelovala v vseh pomembnejših ameriških vojnah. Ob moji želji, da bi si ogledal Arlingtonski spominski park, je bil vidno presenečen in hkrati vesel, da je lahko delil znanje o tem nacionalnem pokopališču. Seveda je izkoristil priložnost in obiskal grobova očeta, generala v vietnamski vojni in starega očeta, polkovnika v 2. svetovni vojni in Koreji. Arlington ni za Američane nič manj sveto pokopališče, kot je za Parižane Per Lachaise. Tudi tu so, podobno kot v Parizu, pokopane nekatere najbolj znane osebnosti ameriške zgodovine, od predsednikov Teddya Roose-velta in Johna Fitzgeralda Kennedyja, do ponesrečenih vesoljskih posadk Challengerja in Apolla, še posebno draž pa mu dajejo nepregledne vrste nagrobnikov padlih vojakov, katerih prvo ime je vsekakor največkrat odlikovan ameriški vojak Audie Murphy, po vojni tudi uspešen filmski igralec. Arlinton je za promet zaprt, vstop z avtomobilom je dovoljen le svojcem pokopanih. Za kako veliko pokopališče pravzaprav gre, pove dejstvo, da ima Dane Shea ob vsakem obisku kar nemalo težav pri lociranju obeh grobov, tako da tudi brez smeha ni šlo. Večni počitek na Arlingto-nu si priboriš s sodelovanjem v kateri od bitk. Številni nagrobniki so obeleženi na obeh straneh, sprednja stran pripada vojakom, zadnja pa zanimivo tudi sopotnicam. Pogrebi na Arlingtonu si kar vrstijo, pedantni ameriški statistiki so celo izračunali, da bo ob takem tempu, ob koncu leta 2010, na posestvu že zmanjkalo prostora. Nekdanji lastnik pobočja je bil poveljnik južnjaške vojske Robert E. Lee, katerega hiša še vedno stoji na vrhu kot simbol kolektivne krivde, ki jo zaradi državljanske vojne pred več kot 130 leti čutijo Američani, Lee pa še vedno velja za enega najsposobnejših generalov nasploh. Veliko vdanost do svojih vojakov v sivih uniformah je izrazil s tem, da jih je nekaj sto ob koncu vojne pokopal na svojem posestvu. Zvezna vlada v Washingtonu, ki se je okrepila prav po državljanski vojni, je po njegovi smrti sevada nadaljevala to lepo tradicijo. V okviru spominskega parka tako lahko zasledimo spomenik ameriškim pomorskim enotam, gre za motiv dviganja ameriške zastave ob osvojitvi lwo Jime. V fumu je enega od herojev krvavih bojev na tem otoku uprizoril John Wayne. Monumenti se dandanes selijo v omenjeni spominski park na vzhodno stran, najbolj pa vsekakor pretrese spominski zid z imeni padlih v vietnamski vojni. Kako globoko se je v neko generacijo zarezal nož te vojne, dokazujejo številni predmeti, kosi uniform, cvetje, in sporočila, ki vsakodnevno romajo ob zid v spomin na padle brate, kot se radi imenujejo vietnamski veterani. Brez ogleda Bele hiše seveda ni šlo. Predsednika Clintona v tistem obdobju ni bilo na spregled, ker je bil na, za ameriške razmere, dolgotrajnih tritedenskih počitnicah, bolj kot nad tem, pa so se domačini hudovali nad prometnim režimom. Zaradi predsednikove varnosti so do nadaljnjega zaprli pomembno prometno žilo, prometni šok, ki je zajel tisto območje, pa smo občutili tudi sami. GORENJSKI GLAS • 32. STRAN Tokrat še ena ščuka Sicer z nekoliko zamude, pa vendar. Miloje Zbiljič je minuli ponedeljek v Prašah ujel še eno veliko ščuko. Njegova je merila 111 centimetrov in je tehtala nekaj manj kot dvanajst kilogramov. Kot je povedal, sta se mu pred tem dve ščuki že odpeli s trnka, tretjo pa je nazadnje vendarle srečno potegnil v čoln. Omenjena ščuka je doslej njegova največja ujeta riba, kot pa nam je zatrdil, jo bo dal preparirati. • U.S. Dober prijem v kanjonu nad Okroglim - Vinko Dolinar tz Kranja, član Ribiške druiineTriič je v četrtek, 6. novembra, nekaj po 9. uri v spremstvu Draga Kerziča doživel dober prijem v kanjonu Save nad Okroglim. Na 0,5 milimetra debelo predvrvico in vobler izdelovalca Draga Keržiča je prijel 101 centimeter dolg in 11,5 kilograma težak sulec Drago Keržič, ki nam je prinesel tudi sliko, nam je zaupal, da je takšnih kraljev sladkovodnih rib v revirju RD Tržič kar nekaj. To je najlepše potrdilo, da v Ribiški družini Tržič dobro gospodarijo. • A. Ž. Zaključek hotaveljske grče Hotavlje, 8. novembra - Športno društvo Marmor -Hotavlje je letos že tretjič zapored pripravilo niz tekmovanj za hotavljesko grčo. Letos je bila udeležba nekoliko manjša, kot so je bili vajeni doslej, naslov in medaljo grče je tokrat osvojilo 28 rekreativnih športnikov, vendar pa gre upad predvsem na račun zelo upravičenih razlogov, večinoma poškodb. Hotaveljsko grčo sestavljajo štirje pohodi: na Slajko in Rmanovec, na Blegoš, Lubnik, vključili pa so tudi Urekov pohod na Goro, poleg tega pripravijo tudi kolesarsko dirko na 30 kilometrov ter trikilometrski kros. Tisti, ki ne marajo bodisi kolesarjenja ali pa teka, lahko namesto teh dveh opravijo dva dodatna pohoda na Blegoš. V začetku leta športno društvo objavi program tekmovanj in pohodov, seveda pa vsakdo lahko opravi pohodniške preizkušnje, kadarkoli si zaželi. Podelitev medalj letošnjim grčam so združili s praznovanjem praznika svetega Martina. V društvu sodeluje veliko mladih, menda pa je svoje sodelovanje v grčastih preizkušnjah obljubil tudi gorenje-vaškopoljanski župan Jože Bogataj. • U.Š. Opravičilo gasilcem iz Ljubnega V petkovi številki je na strani dežurnega novinarja v Članku o težavah z vodno oskrbo Prapoš prišlo do neljubega lapsusa. Zapisali smo namreč takole: "...gasilci pa jim za prevoz ne zaračunavajo nižje cene od ekonomske." Ne se nam je v stavek vrinil nehote, gasilci iz Ljubnega za dovoz vode zaračunavajo najnižjo, pravzaprav simbolično ceno, za neljubo napako pa se gasilcem iz Ljubnega opravičujemo. Ze preprost izračun namreč pokaže, da so računi, ki so jih izdali gasilci, vse prej kot na ravni ekonomske cene! DEŽURNI NOVINAR Močno deževje je v Bohinju povzročilo manjše poplave Voda vsepovsod, ne le v jezeru No ja, tako hudo vendarle ni bilo, močne padavine so dodobra napolnile hudournike, voda pa se je razlila po nižje ležečih travnikih. Bohinj, 10. novembra - Po dolgem sušnem obdobju je nebo Gorenjski vendarle namenilo nekaj dežne osvežitve. Vendar pa so 'tam zgoraj' očitno naenkrat želeli nadoknaditi pomanjkanje dežja, močne padavine pa so po naših podatkih na Gorenjskem največ preglavic povzročile v Bohinjskem koncu. Na to, da je v Bohinjskem koncu res mokro, je popotnika vseskozi opominjala že Sava Bohinjka, ki si je močno povečana utirala pot po strugi. Ampak prvo resnejše srečanje z naraslimi vodami je voznika odneslo del ceste Voje • Vogar, zaradi česar je neprevozna, potrebna pa bo sanacija. Posledice so tam vsai delno skušali rešiti z gradbenim strojem, ki je z usmerjanjem meteornih voda preprečil se dodatno škodo. Štabi civilne zaščite so bili v pripravljenosti, vendar pa jih zaradi umiritve razmer v petkovih večernih in sobotnih jutranjih urah ni bilo potrebno aktivirati. Deževje pa je kar nekaj težav povzročilo tudi v železniškem prometu. Izvir čakalo nekaj pred zadnjim Ko so avtomobili napol čolni postali... odcepom za Bohinjsko Belo ... F in viaduktom, kjer je voda beniki vendarle niso gledali v vode in poplave Pač pa so vode na Približn0 trldeS v tekla čez cestišče. Cestni de- maso vode> ki se je valila skupaj z delavci sosednjega centimetrov, zaradi česar so v mimo njih. gradbenega podietia na svn- Petek ob peti uri zjutraj niškem predoru je ob močnih padavinah dvignil gladino vode na približno trideset lavci so njeno pot z zasilnim kanalom usmerili v sicer običajne odtoke meteorne vode. Gradbišče hidroelektrarne v Soteski je nudilo prvi pravi Sledovi narasle vode pa so bili vse bolj opazni v zgornjem toku Bohinjke. Voda se je , razlivala po okoliški ravnini, razgled na narasle vode. Nivo prav tako pa so na travnikih se je tam še gibal v okviru nastajala manjša jezerca. In stoletnih voda, kljub temu pa neposredno pred Bohinjsko pnoiizno polovično zmoglji je delo na gradbišču stalo. Kot Bistrico - zapora ceste. Voda v9&°« ko Pa so mrežo odstra so nam povedali na Gradbin- je namreč v kar lepem potoku n1"' se Je gladina vode cu, ki je izvajalec gradbenih pri bencinskem servisu dobe- sorazmerno hitro pričela zni-del, so na srečo pred poplava- sedno tekla čez cestišče. Zar- zevati. mi uspeli zgraditi strojnico do adi dokaj visoke gladine so Župan Občine Bohinj Franc strešne nlnšfa* Vrvta i<» vuni« "»^« gradbenega podjetja na svo- Pe*e* ?b P«JJ.-"V "A'ko-jevrsten način uspeli delno ".stavili železniški promet sk _ /"»i • i 71 nrpflnr odtočni jašek. Ta jre zaradi svoje mreže vodo požiral le s približno polovično zmoglji- jcvisieu način uspeli delno T'"*"1 znižati narasle vode. Ob robu 71 Preaor odcepa, ki vodi do gradbenega g i§Re linije M Po°dS TaK' le zaradi ™* prekine sa^g vagon skozi predor _yr^ motorna derzina, zaradi ce* je prihajalo do zamud. P°tnje ki promet skozi predor ) ponovno stekel v soboto peti uri zjutraj, v času t»* jučka redakcije pa je, .»ov.n.v giaunic »u ^upan uocine tfohini Franc gladina vode v tunelu pn0'1. strešne plošče. Voda je vanjo cesto sicer zaprli za promet, Kramar nam je povedal, da so no 9 centimetrov, kar je, *£ sicer prišla, vendar jo bodo vendar pa so avtomobili kljub vode začele naraščati v petko- smo izvedeli na železni?* lahko izčrpali. Če bi voda temu vozili čez omenjeni po- vih jutranjih urah. V petek postaji v Bohinjski BistrlCJ narasla kakšen mesec prej, bi tok. Bencinski servis je ves čas okrog poldneva so vode že skoraj dva centimetra PreVr zalilo gradbeno jamo, s tem pa normalno deloval, kot pa so začele upadati, potrdil pa je, za ponovno vzpostavitev bi bila škoda neprimerno nam povedali Petrolovi pro- da so največ težav povzročile vornega prometa večja. Kot smo izvedeli, viso- dajalci, visoke vode zanje ne pri bencinskem servisu. Na ka voda zanje resda ni nobena predstavljajo posebne nevar- križišču v naselju Nomenj je težava, res pa je, da se takrat nosti, saj so podzemni rezer- na cesto naplavilo zemljo, o delo vendarle ustavi. No ja, voarii za hrambo goriva čemer so obvestili Cestno povsem brez tesnobe pa grad- menda povsem imuni na dvig podjetje, poleg tega pa je V sobo'to se je stanje voda Bohinjskem koncu povecm umirilo, kljub padavinam, * so še močile Gorenjsko. U-Špeh* Prišel je svet Martin, ki je iz mošta napravil vin' Žlahtna kapljica na Hotavljah Na Hotavljah nikdar niso imeli kakšne svoje vrste vinske trte, niti ie najverjetneje nikoli ne bodo imeli. Ampak to Hotavljčanom nikakor ne preprečuje, da ne bi martinovali. Le vino si 'sposodijo' pri Bricih Hotavlje, 8. novembra - Katero mart ino vanje povrsti je bilo v soboto na Hotavjah, nam ni uspelo izvedeti. Razlog je zelo preprost - doslej jih je bilo ze toliko, da bi točen podatek izvedeli le v kroniki. Ampak na tako posvečen praznik pač ne gre brskati po knjigah. Na Martinovo se je pac treba posvetiti moštu oziroma vinu. Svojo usodo vina je na Hotavljah v sodu čakal mošt pinota, ki so ga nabrali in stisnili v Goriških brdih. Ampak, kot je na martinovanju običaj, je le malo mošta dočakalo napredovanje v vino, saj je pipica na sodu neusmiljeno puščala in tako pivcem narekovala dokaj trd tempo uživanja v žlahtni ka-plici. —-1 Še enkrat "Na podstrešje kar skozi streho..." , Dne 4. 11. 2997 ste P* tem naslovom no P°*0, Cerar J., solastnika sto*1 vanjske hiše, objavili V' njegovih neresnic in katere imam nasprotne kaze in uradne listine- o bi preobširno in *g"J. no'vsako krivo trditev zlagati in dokazovati P Časopisu, Zato je J ie spori 1 • vity tentno sodišče, reševalo že na '•■ * stopnji in obakrat odlof v mojo korist. To je soW^ nika Cerar J. Pri8nf°aZ. obup in izbiro metode r širjanja laži po časopis* , Novinarki sem povems časopis ni načirh *P\*f\& zgladili spo^. Plesalo seje, pilo in seveda veselilo Najpomembnejša postaja martinovanja je bil seveda sod^riSm pinotom. Vsemu moštu ni bilo usojeno, da bi postal"pravo vino V dvorani hotavljs-kega kulturnega doma so za veselje in ples poskrberli član ansambla Stock. Obisk na martinovanju je bil zadovoljiv, plesišče vedno polno, zaloge vina (ali mošta) pa vedno manjše. Martinovanje je za letos zaokrožilo prireditve, ki jih pripravlja Turističeno društvo, ob slovesu na Martinovo pa so nam obljubili, da se bo tudi prihodnje leto dogajalo vsai toliko, kolikor se je dogajalo letos. U.Š. Novinarki sem pove< mržnjo in blati ugled sprt1!1 strani, kot je razvidno {i. članka, se novinarki n> zdelo pomembno te moj* izjave omenjati. Moj odklon do komer1' terja lahko izpade kot prt f nanje krivde, bil pa je l\ nasproten namen, namTfa poiskati skupno pot W. rešitve sporov. „„* Rad, 7. H I*I dr. Bojan Levi?"*' NOVA TEL ŠTEVIL Alplesovem Pohištvu za zdaj ducat ovadb za 24 kaznivih dejanj Menedžerji odhajali s polnimi žepi neuspešnega dela (in denarja) ° izkušnjah gospodarskih kriminalistov se za vsakim stečajem skriva tudi kup kaznivih dejanj. Konkreten P. Primer je Alplesovo Pohištvo iz Železnikov, iz katerega so menedžerji odhajali polnih žepov neuspešnega e'a (in denarja), 253 delavcev pa so poslali na cesto. j anJ\ 11. novembra - Že poleti, hU-v* V .A,P,esovein Pohištvu Hih \ 2an Jasni obrisi kriminal- Wanj' kivnaJ bi P°dJetJe ii^"" . v stečaj, je načelnik inahstične službe r^ult "ost Kranj obljubil, da bo z ati obsežne preiskave jav- seznanil, skupaj z minis j(0 j>m za notranje zadeve, brž ..°do napisane kazenske Uli i\ie' VceraJ Je obljubo izpol-u''kovinarske konference se je žda- 1 tudi Sladičev predhodnik, j?S vodja oddelka za gospodars-^^•ninal pri notranjem minis- Pov°^an Sladič Je uvodoma Se u ' da prečkava v Alplesu , akor še ni zaključena, in da ojrj.Po vsej verjetnosti kazenske Marko Tršan in Darko Janžekovič be Še sledile, v grobem pa so Alplesovega Pohištva? mS*L del' ki Je Javnost v ^iriai mesecih najbolj vzne-jgji rezultati strnjeni. nminalisti iz oddelka za gos- glavna krivca za propad lan Tili, direktor Alplesa Industrija pohištva, d.o.o., in hkrati tudi direktor hčerinskega podjetja Al- dobiti premoženjsko korist v znesku najmanj 478.000 tolarjev s prenizko postavljeno ceno za tranje zadeve Jaka Demšar. Pretekli teden je slovenska vlada sprejela strategijo dela na področju gospodarskega kriminala, ki so jo izdelali v ministrstvu. Med nalogami kriminalistov, ki so s tem posamično sicer že ukvarjali (primer Elan), očitno pa se bodo poslej še bolj zagreto, je zelo pomembno raziskovanje stečajev podjetij. "Za vsakim stečajem se po naših izkušnjah skriva tudi kup kaznivih dejanj ali, z drugimi besedami, kriminal se obeša na stečaje," je dejal Jaka Demšar. "Primer Alplesovega Pohištva nazorno kaže, da je bilo podjetja molzna krava, menedžerji so poskrbeli predvsem za lastne žepe, nekaj sto ljudi pa je ostalo na cesti." Kazniva dejanja, s katerimi menedžerji nabirajo denar, kriminalisti pogosto težko dokazujejo. Za primer je Demšar navedel L?rski kriminal urada krimina- ples Žaga, d.o.o., je osumljen Alplesova dela, opravljena v nje- plače. Direktor Marko Tršan je doloce sluŽDe so raziskali storitve kaznivega dejanja over- govi hiši. Tršan je osumljen tudi dobil za svoje redno delo 3150 ovitve lažne vsebine, stalni izve- neupravičenega izplačila odprav- mark v tolarjih, za tretjinski sisuterin podjetij r\ poslovnem denec sodišča v Ljubljani Č. F. R., nine C. T., vodji proizvodnje v delovni čas v podjetju Alples Industrija pohištva je " nekater" ravnanJa Pri Posl°vanju 11111 Alples' Industrija pohišt- pooblaščeni ocenjevalec nepre- podjetju Dar-Mar les, d.o.o., \ pr„^a podlagi zbranih obvestil in b^pri^kl obS s'oTemTegSir dokaj razvpita in dom \d • Vci za stečaj znani - ne VihJe so lJudJe na vodilnih H v P°znani, pojavljali so se Pojna .medijih - bomo uporabili k za vpis spremembe družbenika službenih avtomobilov itd. nani le od zajamčenih plač, za za VP1S spremembe oruzoen razliko med zajamčenimi plačami podpisal kot pooblaščenec za . in višino plač po kolektivni po- zastopanje družbe Zaga ter to Z,aKaj Sta lrsan Ul Janžekovič to lahko počela? godbi, za kar je 253 delavcev dobivalo izplačila v bonih, pa prispevki in davki niso bili plačani," je včeraj povedal Boštjan Sladič. A tudi s tem nepravilnosti v Alplesovem Pohištvu še zdaleč ni konec. Zaradi prikazovanja bolj potrdil z žigom, ki ga je nezakonito zadržal, čeprav ie bil razrešen funkcije direktorja Žage. j? s° osumljenci? Ctrko Tršan iz Smlednika, OtorJa Alplesa Pohištvo, M\v obdobju od 11. oktobra ^itdo 2L aPrila 1997' Je ute' osumljen storitve osmih li "Vln dejanj zlorabe položaja slovne knjige podjetja knjižili štirih dejanj davčne lažne poslovne spremembe, kar S tem naj bi spravil v zmoto referentko v sodnem registru okrožnega sodišča v Kranju in dosegel, da je vpisala novega ustanovitelja družbe Alples ših poslovnih rezultatov, kot so v £ in sicJer žago in Masivo tanovitev zasebne firme Dar-Mar resnici bih, so osumljenci v po- d 050. ki naj bi k*pila poslovni les, d.o.o., da bi odkupila Alples Preprosto zato, ker ju nihče ni nadzoroval. Nadzor bi moral imeti sklad za razvoj, ki pa je očitno slabo gledal, upravnega odbora, ki obstoja na nivoju holdinga Alples, pa nista ničesar vprašala. "Sklad je, denimo, dovolil us- 1ta;.Vavic .i.JltVp X • .--------1---J--'---- luilb j^uoiutih, .-i|;i^iut.liiu^, ti.Hl t UniA • n deJanj ponareditve je v nasprotju z določili zakona o g*h (j j nja poslovnih listin in gospodarskih družbah in računo- tyi p0 Preslepitve pri prido- vodskimi standardi. Tega početja t barV!0jlJa ali ugodnosti. so osumljeni Tršan, Janžekovič in JrOke £°. Janžekovič iz Škofje a. N. ?*Hn\ JH;bil,do 21; ap,rila letos Razen tega ie Tršan z zavar°- tva ?irektor Alplesovega Valno družbo Adriatic sklenil lip« '.0o/> Pa je utemeljeno življenjsko zavarovanje za sebe delež v Žagi, čeprav za vpis niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Tako je referentka na sodišču potrdila lažen vpis v sodni register, ki predstavlja dokaz v pravnem prometu in hkrati tudi pogoj za opravljanje gospodarske dejavnosti. %/e5 storitve dveh kaznivih L °JUa S pitye pn Pridobltvl premije je plačal Alples Pohištvo, la deiania u8odnosti m kaznive- d.o.o. Po preteku zavarovanja pa p°slovn^0,naredltvea" uničen- sta dobila izplačane vsak po 0, «m listin. 1,336.705 tolarjev odškodnine. Netii11023 sta končno pognala Tršan naj bi finančnemu direktor- ^f^TiJ NnaiV stečaj, vendar pa so ju Janžekoviču -omogočil tudi 725J2j to!arJ Snjt ■ Pogledali tudi v po- izplačilo dodatka za delovno tako, da ni d< Janžekoviča. Zavarovalne rof enJ OT? Č. F. R., izvedenec sodišča v Ljubljani, je osumljen, da je Tršanu in Janžekoviču pridobil premoženjsko korist; prvemu v znesku 666.567 tolarjev, drugemu ev. To naj bi storil Pohištvo, vendar nismo našli nobenih pravil, zakaj naj se to naredi in preusmeri premoženje. Ustanovitelja Dar-Mar lesa sta bila z enakovrednimi vložki glavni in finančni direktor," je dejal Jaka Demšar. Na vprašanje, ali je med Alplesovimi osumljenci morda tudi kakšen človek iz sklada, je Demšar odgovoril, da sklad za razvoj v kazenskem smislu ne nosi nikakršne odgovornosti. Glavni direktor je v Dar-Mar lesu kot vodjo proizvodnje zaposlil svojo ženo, ki pa je bila vodja le na papirju, čeprav je dobivala po 45 tisočakov plače in ob Pogledali tudi v po- izplačilo dodatka za delovno tako, da m aoiocn po«ene irzne ukimtvj tudi odpravnino v znes- Ho 5^ar"silčaj 'prepovedanega, in dodatka za uspešnost v višini \ A,.Ymka Berganta, direk Jla Ai , lnka Berganta, direk- 2,090.293 tolarjev, čeprav do tega 1) °t>Ju Pohištvo, d.o.o, v po določilih individualne pogodbe h °ktnk°d 2" septembra 1991 do ni bil upravičen. t dei°!la !?92, ovadili kaznive rr-*™ J t^t&.đavčn e zatajitve, is- ^ njunTh6prrdhodnikov.7n 0^0^^^708.^3 161^ 2!^4?&!S Da sta osumljenca svoje nedovoljene posle lažje prekrila, sta prikazovala Alples kot uspešno firmo. Zaključna računa za leto 1994 in 1996 sta bila ponarejena, dobička, na podlagi katerega sta lahko "kradla" in za firmo dobila tudi bančne kredite, v resnici ni bilo. ^o^!0^3 1993 *~ -^ar podjetje> aeprav . v .. Žal je podobnih Alplesov v <0nčnik direktorja Alplesa ni izpolnjevalo pUjev za prido- Pod drobnogled VSI Stečaji Sloveniji še več, pravi Jaka Dern-10'v° d.o.o A N ie utemel bitev kredita, pridobilo možnost Uvodoma smo že povedali, da šar. Kriminalisti so se odločili V^Jen storitve kaznivega koriščenja kratkoročnega posojila se je včerajšnji tiskovne konfer- pogledati v ozadja in poiskati UaJn?lorabe položaja ali pravic v znesku 90 milijonov tolarjev. ence v UNZ Kranj udeležil tudi krivce vprašanje pa je seveda, 11 UnixIVega dejanja ponareditve Razen tega je Tršan osumljen, vodja oddelka za gospodarski kakšen bo sodni epilog. lčenJa poslovnihPftSnlE da je Janžekoviču omogočil pri- kriminal pri ministrstvu za no- H. Jelovcan rvodifl Bogataja, ki je pod- Marko Tršan in Darko Janžekovič sta osumljena, da sta banki SKB predložila neresnične podatke o bilancah in dobičku iz • LTUyuAwa'x ku 282.000 tolarjev, ina, ki sta ju Tršan m Janžekovič „.„ „„.,_iV„„l odkupila od podjetja Alples Pohištvo, d.o.o. Umazanij, ki so Alplesovo hčerinsko podjetje Pohištvo pognale v stečaj, ie torej cela vrsta, nadaljnja preiskava pa bo potrdila ali ovrgla sume, da spisek kazni- NESREČE Če vozi alkohol... ' Radovljica • Prejšnji teden je bil na gorenjskih cestah spet dokaj miren, edina hujša prometna nesreča se je ob koncu tedna zgodila na Kranjski cesti v Radovljici. V petek, 7. novembra, ob desetih zvečer je 30-letni Marko R. iz Radovljice s hondo civic peljal od magistralne ceste proti centru mesta. Kakšnih sto metrov naprej od odcepa za osnovno šolo na Kranjski cesti je zavil preveč v desno. Zadel je v dvignjeni robnik pločnika, od koder je avto odbilo na nasprotni vozni pas, po katerem je tedaj z golfom pripeljala nasproti 30-letna Mojca O. iz Mišač. Marko R. je čelno trčil v golfa 1,30 metra od sredinske črte na levem pasu. Ker ni bil pripet, je z glavo močno udaril v vetrobransko steklo. Po trčenju je hondo odbilo Še v betonski zid. Hudo ranjenega Marka R. so odpeljali v bolnišnico. V krvi naj bi imel 1,55 grama alkohola. Mojca O., ki je bila pripeta, ni bila ranjena. Podrli drog in izginili Kranj - V nedeljo ob 22.40 je neznani voznik fiata uno rdeče barve v Kokrškem logu na Primskovem pri hiši št. 2 trčil v lesen drog javne razsvetljave ter ga odlomil. Voznik in sopotniki so drog umaknili s ceste ter se odpeljali naprej proti Britofu. Policiso so na kraju našli drobce prvega levega smernika, žarometa in lak rdeče barve. Voznika vabijo, da se oglasi na policijski postaji v Kranju, vse, ki bi za tako poškodovanega fiata uno vedeli, pa, naj pokličejo na 113. Škoda je ocenjena na okrog 200.000 tolarjev. • H. J. KRIMINAL Bo tatic gradil? Radovljica - Tukajšnji policisti poizvedujejo za neznancem, ki je neugotovlje-nega dne s posestva Poljče odnesel 70 kv. metrov gradbenih elementov in petnajst kovinskih cesti za gradbeni oder. SGP Gorenje je oškodoval za 214.000 tolarjev. Tatvino so opazili 10. oktobra. Kradla v sošolkinem stanovanju Kranj - Za 48 ur so kranjski policisti pridržali in nato izpustili 23-letno S. K. iz Kranja, osumljeno tatvine, ki naj bi jo zagrešila 1. novembra dopoldne. Okrog enajstih je S. K. prišla v stanovanjski blok na C. Jake Platiše na Planini, da bi obiskala sošolko. Te ni bilo doma, vrata stanovanja je odprla mlajša deklica. Osumljenka je vstopila, se pogovarjala z dekličinim dedkom, ob odhodu pa ukradla žensko torbico. Iz denarnice je pobrala denar, potni list strgala in vrgla v kontejner, torbico s preostalo vsebino pa skrila v omarico hidranta na Trgu Prešernovih brigad. Policisti so S. K. zaradi podobnih kaznivih dejanj že večkrat obravnavali. Žur s "travo" Radovljica - 18. oktobra zvečer je 16-letni J. M. iz Radovljice pripravil domačo zabavo, na katero je povabi! več znancev. Med zabavo so kadili tudi marihuano. Policisti so pri J. M. zasegli 20,2 grama tega mamila, fanta pa ovadili kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil. Po denar v trgovino Šenčur - Kranjski policisti iščejo neznanca, ki je 3. novembra med peto in šesto uro zvečer iz trgovine Okorn v Šenčurju ukradel 106.000 tolarjev. Denar je dobil v pisalni mizi v skladišču trgovine. Prepodil vlomilca Kranj - V petek okrog 17.45 je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Križnarjevi poti. Vstopil je skozi balkonska vrata, pregledal vse prostore in si prilastil za 270.000 tolarjev vredno zapestnico, uhan ter prstan. Vlomilca je "na delu" presenetil lastnik ter ga prepodil. a HALO - HALO GORENJSKI GLAS © TEL.: 064/223 111 Nareiilo la objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod izidom Gorenjskega glasat Cena oglasov in ponudb v rubrih: Izredno ugodna* VOZNIŠKI IZPIT za vse kategorije • B & B KRANJ - tel. 22-55-22 • B & B RADOVLJICA - tel. 71 4-960 • B & B JESENICE - tel. 86-33-00 NAKUPOVALNI Madžarska Lenti -15.11., 20.11., 22.11., 27.11., 29.11., Palmanova 21.11., Madžarske toplice 4 dni od IZLETI 23.11. do 26.11., Trst 2.12., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 SLIKANJE NA STEKLO in SLIKANJE NA SVILO Izobraževalni center Freising, Škofja Loka, tel.: 064/654 220 METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel: 411-510 Lenti 15.11., MIKLAVŽEVI nakupi Italija 20.11. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova VILJEM TURIST re,ac'ia za izle,e na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. d s 1 sj? Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Nakupi Palmanova vsako sredo. Prijave: vsak dan 4310(j |0, jo 23. ure, 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673 FRIZER za mlade in starejše, ki zaradi zdravstvenih ovir ne morejo k frizerju. NA UGODNE CENE - POPUSTI! VAŠEM DOMU Marjeta Kosmač, s.p., tel.: 451-836 RAZVOZ HRANE V CENTRU PLANINE HALO KAVALIR tel.: 330-133, 331-206 EURO ŠOLA Ljubljana, Gosposvetska 4 NOVO ZNANJE - NOVA SLUŽBA Poklicni prog.: SKLADIŠČNIK (po 6. r. OŠ), RAČUNOVODJA, KOMERCIALIST, POSL. SEKRETAR, KONSTRUKTOR (po V. st.), PROJEKTANT (po VI., VII. st.) ter ARANŽERSKI tečaj. Tel.: 061/1326-026 in 061/1327-265 VILJEM TURIST, s.p. Nakupi Muenchen vsak torek in petek. tel.: 451-542 tel.: 451-542; GSM: 041/670-673 AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 Lenti, 22.11., Udine - Palmanova 29.11 BRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA SLIKARSKE RAZSTAVE: v avli hotela Dobrna do 21.11. razstavlja slikarka Irena Polanec ,z Maribora. REKREACIJSKO DRSANJE SSafe ^Vpet S 'S' Sa^SSoSr. jo«*, ia tu 350 STT. KRAM* so^ 15^0 -17.0). ned 15.30 • 1700 in 18. • 19.30. Cene: otroci do 7. leta 300 SIT, ostali 550 SIT. ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA"TEL: 225-162 C Staneta Žagarja 16, Kranj TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ PIZZAEXPRES tel: 225-207 JEREB 621 773, 682 562 Nudimo pestro izbiro oblačil iz termovelurja: kape, rokavice, puloverje, otr. trenirke, brezrokavnike... Otr. in ženski puliji, ženske hlače, bluze, tunike, bunde in še in še. NOVO - nedrčki po ugodnih cenah. Odprto vsak dan od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Nakup nad 5.000 SIT nagradimo. VABLJENI! 29.11. Madžarska - Lenti Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 Dostavljamo najcenejše in najboljše PIZZE, malice, kosila, večerje (8. • 24. ure), 3 velike pizze 1600, 3 male pizze 1100.-! «MifflM Milili'P 'II '0 III.....IH Mil lil M IIP 20.11. nakupi v Brnu - 2 dni, 27. - 28.11. Budimpešta - nakupi, 11.12. Lenti, 30.12. -1.1. Silvestrovanje Praga GLASOV KAŽIPOT M Prireditve !► Pogovor z Jančarjem in Olofom Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bosta danes, v torek, ob 19. uri gosta pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar in prevajalec dr. Klaus Detlef Olof. Pogovor je namenjen delom Draga Jančarja in prevodom njegovih knjig v nemščino. Srečanje s pesnikom Medvode - V Knjižnici Šiška, enota Medvode - Na Sotočju bodo jutri, v sredo, ob 19. uri v literarnem večeru predstavili pesniško zbirko Morje avtorja Jurija Marussiga. Knjigo bo predstavila Antonija Baksa Smel. V programu večera bo na diatonični harmoniki igrala Lidija Virant. Jubilej PD Sovodenj Sovodenj - člani Lovske družine Sovodenj bodo ta teden proslavili 50- letnico. V četrtek bodo v kulturnem domu na Sovodnju odprli razstavo, ki bo tudi v petek odprta od 10. do 18. ure, v soboto pa od 10. do 11. ure. Ob 19. uri v soboto pa bo v domu slavnostna seja ob 50-letnici družine. Ure pravljic Jesenice - Malo Helenco je ponoči obiskala majcena zvezda. Zvezdica je želela ostati na Zemlji. Le kaj ji je obljubila Helenca, da se je vrnila na svoj prostor na nebu? Vi in vaši otroci lahko odgovor na to pomembno vprašanje dobite v četrtek, 13. novembra, ob 17. uri na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice. Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču bo v četrtek, 13. Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. J. Carthwright: DVA, gostovanje PDG Nova Gorica torek, 11. U., ob 19.30 uri za abonma RDEČI, IZVEN in konto sreda, 12. 11, ob 19.30 uri za abonma MODIR, IZVEN in konto četrtek, 13.11., ob 19.30 uri za abonma ČETRTEK, IZVEN in konto petek, 14. 11., ob 19.30 uri za abonma PETEK L, IZVEN in konto sobota, 15.11,. ob 19.30 uri za abonma SOBOTA 1, IZVEN in konto ponedeljek, 17. 11, ob 19.00 uri za abonma DIJAŠKI, IZVEN in konto Koledar za mesec NOVEMBER je bil objavljen v Gorenjskem glasu v torek, 27. oktobra. novembra, ob 17. uri ura pravljic. Naslov pravljic bo A veš, koliko te imam rad in Levček Leo kralj. Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo ura pravljic danes, v torek, ob 17. uri. Se za eno rundo daj, točajka za družbo staro Tržič - Zveza kulturnih organizacij Tržič vabi na zabavno-glasbeno prireditev Še eno rundo daj, točajka, za družbo staro (Malokdaj se srečava 2.). Najlepše popevke vam bodo prepevale legende slovenske zabavne glasbe Irena Kohont, Lidija Kodrič, Ditka Haberl, Milan Petrovič, Jože Kobler in Edvin Fliser, nastopili bodo tudi: Plesna skupina Valkuta, plesni studio MGT in plesni pari. S "totimi Štajerci" bodo kramljali Vesna Štefe, Jelena Jukič in Bojan Veseli-novič. Prireditev bo v dvorani Kina Tržič v petek, 14. novembra, ob 19. uri. Svetovni dan diabetikov Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi sladkorne bolnike in svojce na počastitev 20-letnice ustanovitve Društva diabetikov Kranj in svetovnega dneva diabetikov, ki bo v petek, 14. novembra. Prireditev bo v četrtek, 13. novembra, ob 16.30 uri v dvorani št. 15 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. Predavanja Lepote Balija Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo danes, v torek, ob 19.30 David Cigoj ob diapozitivih predstavil kulturo in naravne lepote Balija. Glasba je več kot le zabava Žirovnica - Kulturno prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Glasba je več kot le zabava, ki bo danes, v torek, ob 18. uri v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predavala bo gospa Stanka Mencinger. Zgodovina Slovencev Kranj - Danes, v torek, 11. novembra, bo ob 18. uri v dvorani št. 14 v poslopju mestne občine Kranj predavanje prof. dr. Jožka Šavlija, ki je eden od najboljših poznavalcev zgododine slovenstva, zgodovinar, ki odkriva do sedaj nepoznano državnost Slovencev in z veseljem odgovarja tudi na razna vprašanja. Vljudno vabljeni! Indonezija Kranj - V organizaciji Kluba študentov Kranj bo jutri, v sredo, ob 20. uri v Modri dvorani gradu Khislstein potopisno predavanje Mojce Logar o Indoneziji. O otokih Indonezije škofja Loka - Predavanje z diapozitivi o Indoneziji bo tudi v Škofji Loki, in sicer jutri, v sredo, ob 18. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja, Pokal Loka '97 Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo v četrtek, 13. novembra, ob 17.30 uri diaprojekcija Pokal Loka 97 - prosta tema. Čudežna odkritja v svetopisemskih deželah Jesenice - Humanitarna organizacija Adra in Svetopisemska dopisna šola, Njegoševa 15, Ljubljana bosta od danes do četrtka organizirali vsak večer ob 19.30 uri predavanja z barvnimi diapozitivi o čudežnih odkritjih v svetopisemskih deželah. Predaval bo prof. mag. Drago Obra-dovič, arheolog, v dvorani doma dr. Franceta Berglja, Bokalova 4, Jesenice. Vstop je prost. Obvestila Merjenje krvnega tlaka Jesenice - Društvo diabetikov Jesenice vabi občane na brezplačno kontrolo krvnega sladkorja, krvnega pritiska (RR) in osebne teže vsako sredo od 17. do 19. ure v sejni sobi Krajevne skupnosti Sava na Titovi 18 (v pritličju pod "Dominvestom"). Obiščite bukvarno Jesenice - Na podstrešju Gledališča Tone čufar na Jesenicah vsako sredo od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure lahko obiščete bukvarno. Koncerti V Ragtimeu Kranj - Klub študentov Kranj vabi v četrtek, 13. novembra, ob 22. uri v klub Ragtime na koncert Nina Carr-nelutti Ouarteta. Nastop koncertnega tria Ljubljana - V veliki dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS bo jutri, v sredo, ob 19.30 koncert, na katerem bodo nastopili Borut Kantu- ™AC„A ^W GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje Od 14. do 16.11. 5. mednarodna razstava mineralov, dra^ in poldragih kamnov ter nakita v večnamenski dvorani Od 21. do 30.11. PREKMURSKO MADŽARSKI VEČERI Informacije in rezervacije na tel.:064/733-402( ter, kontrabas, Vera Belič, violina in Bojana Karuza, klavir. Na programu so dela Sama Vremšaka in Božidarja Kantušerja. Koncert Tria Lorenz Šentvid - V Zavodu sv. Stanislava, štula 23, bo v četrtek, 13. novembra, ob 20. uri koncert Tria Lorenz s programom Havdna, Turine in Dvor-aka. Koncert najboljših Bled - V okviru zasedanja generalne skupščine Evropa cantat bo v Festivalni dvorani v soboto, 15. novembra, ob 19. uri koncert dveh slovenskih najimenitnejših zborov. Nastopila bosta Carmina Slovenica iz Maribora pod vodstvom Karmine Šilec in APZ Tone Tomšič ŠOU iz Ljubljane pod vodstvom Stojana Kureta. Vstop je prost. Duma Levantina na Loškem gradu škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo v petek, ob 19.30 nastopila glasbena skupina Duma Levantina s koncertom makedonskih ljudskih pesmi. Predstavili jih bodo Klarisa M. Jovanovič, glas, Veno Dolenc-glas, kitara, oba nastopata kot duo Sedmina, tokrat pa še z gostjo Drago Davitkovo, glas. Na sporedu bodo lirske in epske pesmi t.i. starograds-kega izročila, tudi čalgijskega ter grleno žensko petje, ki ga še vedno gojijo v vzhodni Makedoniji. Erfl LOŠKI ODB Bf ŠKOFJA LOKA KULTURNO DMŠTVO V PETEK, 14. 11, ob 19$ uri S. in B. Spewack: NASI TRIJE ANGELI, komedija, režija: Matija Milčinski, za IZVEN Q ? uri S. in B. Spewack: NW V SOBOTO, 15. 11-, TRIJE ANGELI, komedija, režija: Matija Milčinski,za IZVEN Spodnji trg H 4220 Škofja Loka, tel./fax:(064)620 8W Pravljice Škofja Loka - V Galenji" Groharja bodo v četrtek, 13. f*Z3i bra, ob 19. uri odprti razstavo s J j Mirne Pavlovec na temo P^fr otvoritvi bodo nastopili učenci . bene šole Škofja Loka: Erna ga Gordana Buh, obe flavta, m Golob, kitara. Simona Weiss v dvorani na Zlatem polju Koncert, prvi v Kranju, bo Simona Weiss lttl***se soboto, 15. novembra, ob 19. uri. Na koncertu, kjer bo skladbe izvajala v živo, jo bo spremljal ansambel Mag S Simono bodo na topili še Stane VidmJ Franc Pestotnik-P°°; kničar, Franc K°gg£ Werner, Foxy Tee»8 Marjan Zgonc, * ^. Lendero, ManjaJ>. mun in drugi- y.- y niče v predprodaj . Aligator Kranj, * n6 sijska trgovina => aj Vidmar Kranj, K«, Kranj in Kompas £JK Lokajo 1-200 ^gja Vsak kupec ob na*,^ vstopnice dobi brezp no zgoščenko =>irn Weiss. Planinski odmev Družinski izleti z mlajšim otrokom Skupni družinski izleti naj bi bili zelo pogoste oblike skupnega preživljanja prostega časa. Poseben pomen imajo izleti v hribe. Obiščemo kak razgledni vrti ali planinsko kočo, lahko je tudi naravna ali zgodovinska znamenitost. Hoja naj bi bila tudi nepogrešljiv način naše.Qa tr^ zato je primerno, da začnemo privzgajati to potrebo že pri mla|se^ p Kaj moramo pri tem upoštevati? Najprej se moramo za* ^ gremo skupaj z otrokom, zato mora biti izbira cilja PnrnerjLl0 d® starosti. Zlasti mlajši otroci, od treh do petih let ne zmorej pohodov, pa tudi tempo mora biti njim primeren. . Pravzaprav že pred izletom doma skušamo otroka navdusn<^\(r pomaga pripraviti opremo za na pot. Dobro je, če ima svoj man .^m oziroma se hitro naveliča. Zlasti privlačne so poti skozi gozd m o f&i$y Za otroka so privlačne drobne zanimivosti ob poti, od KaiT,JV ^ "L drobnih živali, oblike dereves, še posebej pa ga privlači svet o . njej. Ob takih stvareh se pogosto ustavlja, priteguje pa ob tr, pozornost in želi, da se mu posvetimo. Hitenje in priganjanj ^coK^ trenutkih bi povzročalo le slabo voljo. Bolje je, da se prilagodirnu njim opazujemo naravo ter s svojo razlago skušamo dopolniti o j^jjfljB otrokovi radovednosti. Lahko zapojemo tudi kakšno pesmic0<^$ . gozdne sadeže, spravimo kak zanimiv kamen ali drug ma.^0gežer'10, ga odnesemo domov. Ob taki hoji otroku hitro mine čas, cil| oo , da bi otrok tožil zaradi dolžine poti. , 0\rol jS Će dokaj redno obiskujemo planinske koče ali hribe, naj ^ tudi svoj planinski dnevnik, kamor bo lahko odtisnil tu°>'JffifjM, bo tudi kakšno risbico, če pa je že šolar, pa lahko izlet w ^ $ . Po povratku domov se z otrokom še enkrat pogovorimo . oZjro lepega in zanimivega doživel. Morda bo narisal risbico in 1° fr^a za|Z dodal k drugim na steni svoje sobe. To bo otroku tudi spociD naslednjih izletov. • Janez Planine Gorenjska društva se na novo registrirajo Marsikatero društvo bo ugasnilo 4. novembra je potekel rok, do katerega so se morala ««^e|" ^? " »ovo registrirati. V Kranju se jih je ua novo VCC kot Polovica, drugje bo ugasnila tudi tretjina sedanjih društev i Kranj, 10. novembra - Pred dvema letoma je bil sprejet jtovi zakon o društvih, po katerem so se morala društva registrirati na novo. Ob spregu novega zakona smo imeli f Sloveniji kar 14.667 društev "f zvez, ki so vsa morala v'0Žiti prošnjo za novo registracijo, če niso želela, da se jih ^riše iz registra. Novembra se je iztekel rok, *° katerega so se morala Jruštva na novo registrirati. p° podatkih Ministrstva za n°tranje zadeve je bilo na vseh slovenskih upravnih en-°Uh do roka vloženih in registriranih 5390 društev, v Postopkih za rešitev vloge pa Jf se 607 prijav. Kar pomeni, J Je do zakonskega roka v'ožilo prošnjo komaj tretjina vseh društev in zvez društev. Na upravnih enotah, kjer 'Pojemajo vloge, bodo vsem aruStvom, ki bodo vložili P^Šnjo, a še niso izpolnila jonskih obveznosti, nekoli-f° Podaljšali rok in društev, ki !maJo nepopolne vloge, še ne ?odo izpisali iz registra. Na pravnih enotah bodo do 4. Jecembra pregledali registre, "gotovih, katera društva še j!majo popolnih vlog in jih pno obvestili, do kdaj mor-J° oddati vloge. Vsa društva ~° korala sklicati občni zbor, aJ Je treba pri novi registraciji predložiti zapisnik občnega zbora, temeljni akt društva in določiti zastopnika društva. Temeljni akt je pomemben tudi zato, ker je v njem navedeno premoženje društva oziroma kaj se zgodi v primeru, če društvo preneha in kateri pravni osebi pripada premoženje. Premoženje društva se namreč ne sme razdeliti med člane društva, novi zakon pa so sprejeli tudi zato, da bo pri finančnem poslovanju društev večji red in možen boljši družbeni nadzor. Društva, ki se ustanavljajo na novo, pa morajo predložiti še seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev. V Sloveniji torej z vpisom društev in zvez v register društev bolj slabo kaže, saj je vpisana le tretjina. Verjetno bo precej društev vpisanih po letošnjem decembru, saj decembra veliko društev pripravlja svoje občne zbore. Veliko društev pa bo seveda izbrisano iz registra. In kako je na Gorenjskem? Na Jesenicah je bilo po starem zakonu iz leta 1974 registriranih 167 društev, v roku je vlogo vložilo le 86 društev, v postopku jih je še 40. Na Upravni enoti ocenjujejo, da se jih od 20 do 30 društev ne bo na novo regis- triralo. V Tržiču so bila po starem zakonu v registru vpisana 103 društva, do 4. novembra, ko je potekel rok za novo registracijo, je vlogo posredovalo 69 društev ali 70 odstotkov. Na Upravni enoti pričakujejo še 10 vlog, sicer pa ocenjujejo, da je bil odziv dober. V Kranju je bilo po starem zakonu vpisano 523 društev ter dodatnih 42 ali skupaj 565 društev. Do roka se je na novo registriralo le 152 društev, v postopku jih je še 140. Se pravi, da imajo skupaj 292 vlog, kar je nekaj več kot polovica. Pričakujejo še nekaj novih vlog, a osip bo kar precejšen. V Domžalah so imeli v registru 302 driištvi, do roka pa je vložilo vlogo za novo registracijo 244 društev, nekaj pa se jih bo zanesljivo še pojavilo. V Škofji Loki so imeli v registru 310 društev in zvez, 101 društvo je na novo registrirano, v postopku je še 110 vlog, pričakujejo nekaj dodatnih, vendar bo tudi v škofjeloški upravni enoti odpadlo kar nekaj društev, ki se ne bodo na novo registrirala. V Radovljici so imeli v registru 290 društev, na novo jih je vpisanih 125, 85 vlog je bilo pravočasno vloženih, okoli 80 pa je takih, ki se najbrž ne bodo na novo registrirala in bodo ugasnila. • D.Sedej Zimsko športni sejem v Kranju V četrtek ob 14. uri bodo v Kranju v hali A CJorenjskega sejma °dprli 23. zimsko športni sejem rabljene in tudi nove športne opreme. Sejem organizirata Zveza učiteljev in trenerjev smučanja Kranj in Qorenjski sejem, trajal pa bo do nedelje, 16. novembra. ^ petek, soboto in nedeljo bo sejem odprt vsak dan od 9. do 19. ure, na njem pa sodeluje več kot 60 razstavljavcev in društev. Za vso obijeno zimsko opremo bodo na sejmu strokovne ocene o varnosti in primernosti za zimsko rekreacijo. Z Gorenjskim glasom in zirovsko "pleh muz'ko" ob vinu ter Martinu Danes goduje Sveti Martin Tudi to soboto, 15. novembra, bodo povsod po Sloveniji še martinovali. Natanko danes, v torek, 11. novembra, mineva 1600 let, odkar so pokopali škofa Martina Tourskega. To soboto, 15. novembra, bosta dva Glasova Martinova izleta: na Bizeljsko, s podobnim programom, kot je bil Glasov Martinov izlet minulo soboto. Poleg tega bo Glasov Martinov Izlet to soboto tudi v Vipavo. Natanko na ta dan bodo Vipavci zaključili Martinov teden; pripravili bodo Vipavsko klet na prostem, ki jo bo popestrila Godba na pihala Iz Žirov. Zatem bo v Vipavskem hramu veselo martinovanje ob glasbi ansambla Kalamari. Tudi tokrat velja: "kdor prvi pride, prvi melje" - oziroma, s prijavo za enega od obeh dodatnih >Glasovih Martinovih izletov se splača pohiteti. Tudi prihodnjo soboto, 22. novembra, lahko lep dan preživite na rajii z Gorenjskim glasom. Pozna jesen je v vinorodnih krajih najlepša, kar še posebej velja za prelepe dolenjske griče. Tja se bomo peljali z najudobnejštm turističnim avtobusom podjetja JEREB iz Lučin, obiskali pa bomo: Šentjernej in vinsko klet Štemberger, kjer imajo poleg vrhunskega vina tudi poznane domače specialitete. V lončarski delavnici Pungerčar boste lahko kupili unikatne lončene izdelke, kot nalašč za miklavževa, božična ali novoletna darila. Po ogledu Kostanjevice, slovenskih Benetk, bomo gostje Gostilne Luzar v Skocja-nu. Jerebov avtobus bo imel odhod v Radovljici, s postanki v Kranju, Škofji Loki in Medvodah. Prispevek k stroškom izleta: za osnovnošolce in dijake zgolj 2.500 SIT; za naročnike Gorenjskerga glasa 3.500 SIT in za nenaročnike 4.500 tolarjev. * Informacije in prijave za navedene Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223 - 111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: ARVAJ PIVOVARNA UNION Ja/jri/a/(//(! KRIMINAL Wa spet župnišče No v £u Va..Oselica - V noči s petka na soboto je neznanec vlomil i^bn »a Urad v Nov* Ose^c*- Vstopil je skozi kurilnico Fmsca. iz pisarne pa odnesel 85.000 tolarjev. ra Cer^ev brez ciborija Ue,?5a Loka - Škofjeloški policisti ne2na ^°^a " škofjeloški policisti poizvedujejo tudi za taben!10^™.' ^ Je v SODOto mec* & in 17. uro vlomil v Veljaj ^elJ,.v cerkvi sv. Jakoba. Iz tabernaklja je ukradel Vre(jp C1D°rij s pokrovom, izdelan leta 1890, po oceni župnika cn Približno 600.000 tolarjev. £nar, cigarete, pijače v g0st- " X petek med 5. in 7. uro zjutraj je neznanec vlomil Puita 1 lokal Domačija Zlatorog v Lescah. Iz točilnega celodnevni izkupiček 156.000 tolarjev, več rot „.„1.1 „. fajSal Prikra~iLi°!8ar.et m steklenic alkoholnih pijač. Lokal je za skupaj 213.000 tolarjev. ^§korVaI z nekrit0 kartico PreisjJ8 .k0^8 - Loški policisti so v petek pripeljali k % £a va|nemu sodniku 34-letnega državljana Nemčije U. Porabe k na^ ^ kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in Kleo Dančne ali kreditne kartice. Tega dne je U. VV. v baru prekli Placeval zapitek ■• —mam c »cano Eurocard kartico. znesku H. J. 77.800 tolarjev s radio triglav 4270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Praznujmo skupaj! Najboljši v Kamnikul RTV Slovenija - glasbeni program in Nogometni klub Flok Komenda vabita ob 44-letnici najstarejše oddaje v soboto, 22. novembra '97, ob 19. uri na javno snemanje dveh oddaj ČETRTKOV VEČER DOMAČIH PESMI IN NAPEVOV Sodelujejo: * ANSAMBEL PTUJSKIH 5 * ANSAMBEL BRATOV POUANŠEK * ANSAMBEL ALPSKI KVINTET * ANSAMBEL PRIMORSKI FANTJE * ANSAMBEL ROSA * ANSAMBEL ŠALEŠKI FANTJE * ANSAMBEL LAUFARJI * CITRE ALEKSANDER PRIMC * HARMONKA DENIS NOVATTO Povezovalca: Nataša BOČINA - ŽGAVEC in Igor VELŠE Po snemanju VELIKI ŽUR do jutranjih ur Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel GAMSI Bogat srečelov bo pripravil NK FLOK KOMENDA Glavni dobitek bo TV sprejemnik Prodaja vstopnic: fšr HRAM ROŽICE - MENJALNICA 061/737-240, 737-510, 739-037 PLANET CD SHOP 817-822 VERONIKA KAMNIK 832-662, 817-000 VELEBLAGOVNICA - TRAFIKA 718-331 Rezervirajte si čimprej svojo mizo, da vas ne prehitijo prijatelji! MALI OGLASI g* 223-444 APARATI STROJI AKUMULATORJE Vesna, Topla, Bosch, Fulmen, Atsa za vsako vozilo z dveletno garancijo, brezplačno montažo, nudi najceneje AGROIZ-BIRA PROSEN Čirče, «064/324- 802 24052 Podarim dobro termoakumulacijsko PEĆ. «225-243_25568 Ugodno prodam rabljen barvni TV ekran 63 cm. »324-574 25580 Ugodno prodam TV, star tri leta, brezhiben. »311-197 25581 Prodam 122 I. bojler, kombiniran za centr. elek. »58-485 25815 Ugodno prodam 350 I zamrzovalno skrinjo, staro 4 leta. »211-268 258is Prodam ŠTEDILNIK na drva kup-persbusch. »421-394 ugodno 25616 HLADILNO OMARO LTH 1300 I, rabljeno, prodani. »061/841-967 25618_ Prodam mali hladilnik star dve leti. «327-508,327-712 25622 Prodam dvobrazdni obračalni plug Regent. «451-390 25624 Prodam zamrzovalno skrinjo 210 I. «326-679 25666 PC 486 DX 2 66, 540 HD, CD, SB, fax modem, barvni monitor, barvni tiskalnik, prodam za 120.000 SIT. «731-250 25667 PRALNI STROJ Gorenje Economic 16 programov, prodam. «332-350, 325-917 25675 Prodam DALJNOGLED nov, barska 200 N, 8x25x25, cena 10.000 SIT. «328-819 25687 Ugodno prodam PEČ Emocentral in kombinirani bojler. Lesce, Alpska 1 25689 Prodam zamrzovalno SKRINJO 320 I, zamrzovalno OMARO, pomivalni STROJ. «461-961_25691 Ugodno prodam rabljeno LTH zamrzovalno skrinjo. «451-503 25710 Prodam COMMODORE 64 z opremo in črnobeli televizor, podarim kasete z igricami. «243-081 25717 DIGITALNI BREZŽIČNI TELEFON Bosch 1,9 GHz, mnogo funkcij, najnovejši model, 350 DEM. «622- 037 25751 Za diesel vozila in traktorje prodam PREDGRELEC goriva nafte za nemoteno delovanje vozila pozimi, 12 W in 24 W, enostavna montaža, ugodno. «061/555-114 25764 Prodam AKUSTIMULATOR 20% ceneje. «324-612 nov, 25787 Prodam etažno centralno PEČ 17000 kuppersbusch s pripadajočo tehniko. «891-289 po 18. uri 25788 Prodam stenski električni radiator -za kopalnico ali manjši prostor, ugodno. «310-781 25793 OLJNI GORILEC VVECO in PLINSKI GORILEC za žganjekuho, prodam. «720-196_26797 Prodam PEČ Stadler 32 KW nova, z bojlerjem, 100.000 SIT. «733-718 25799 TRAČNO ŽAGO za razrez hlodov in hladilno OMARO prodam. «641- 114 25803 Prodam več dobro ohranjenih šivalnih strojev. «714-571 25805 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW in 80 I električni bojler. «723- 210 25808 Prodam rabljeno gozdarsko vitlo. Kalan, Poljšica pri Podnartu 6 258n ŠIVALNI STROJ Sunstar industrijski z elektroniko rabljen eno leto, cca 2000 DEM. «55-652, 53-325 25813 Ugodno prodam OLJNI GORILEC Lanborgini, dobro ohranjen, star tri leta. «802-043_25599 Poceni prodam FAX Panasonic. «57-442 25607 GLASBILA KLAVIATURO z 61 stand. tipk za začetnike, s stojalom novo prodam za 550 DEM. «55-652, 53-325 25814 GR. MATERIAL Prodam rabljeno strešno OPEKO KIKINDA 272 cca 500 kom. «061/ 823-107_25575 Prodam ŠPIROVCE 14x12x7. «311-049 25579 Prodam nove betonske stebre za kozolec. «622-639 25&oe Prodam sendvič PLOŠČE deb. 5 cm, z dveh str. AL pl. za gar. vrata. «725-807 25613 Late za kozolec in ponte prodam. «688-063 25664 Prodam SNEGOLOVCE ugodno! «332-097 rostfrel 25671 Cesta na Rupo 45 4000 KRANJ Tel.: 064/245-124 • V zalogi velika izbira španskih keramičnih ploščic priznanega proizvajalca GRES DE NULES - KERABEN (ISO 9001): - keramične ploščice za kopalnice in kuhinje, - visoko kvalitetne talne keramične ploščice (tudi za terase, balkone) -keramična tla prihodnosti MARATHON - odpornost, pestrost, higieničnost, varnost in stil. POPUSTI od 5 do 10% • AKCIJSKE CENE IN VELIKA IZBIRA KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA • Nudimo vam tudi: - kadi, tuš kadi, prsne zaslone, - enoročne mešalne baterije, - okna, vrata ter vse vrste senčil, - laminatne talne plošče ter stenske in stropne obloge. Obiščite nas v našem razstavno-prodajnem salonu vsak dan od 8.00 do 19.00, v soboto od 8.00 do 12.00. VABLJENI! A HALO KAVALIR V CENTRU PLANINE tel.330-133 tel.:331-206 Verjemite ali ne... w RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 91.2 1t>*,9 91.2 SMREKOV OPAŽ, prodam. Q641- 207 25706 SNEGOLOVILCI iz nerjaveče pločevine 1,5 mm, ugodna cena, možna montaža in plačilo na obroke. O 725- 319 25724 Poceni prodam suh SMREKOV OPAŽ. O 632-622 25806 IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. 0311-471 2530« Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 0330-099 25609 Instruiram kemijo, angleščino in nemščino za osnovne in srednje šole. O227-071 25623 Uspešno instruiram angleščino za OS. 0403-211_25648 Instruiram nemščino in kemijo za osnovne in srednje šole. 0241-194 25656 100XOISKRETHO$IJN TAKOJŠEN KOHTAKT it ž tU* DBOI. FAKTA MJNMZAOttASNA MfČAMIA Ml HMO ZVEZO, POKLlA TAKOJ. ZVESajtMTIMMO POMAGALA KUPIM Odkupujemo vse stare in umetniške predmete (pohištvo, ure, slike, kovance in razglednice). Vse te predmete tudi restauriramo. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, D 221-037 ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj 0211-248 ali 471-534 18050 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BORA, MACESNA, BUKVE, JESENA, JAVORA, HRUŠKE, OREHA, LIPE, JELŠE, KOSTANJA, ČEŠNJE, BRESTA. ŽAGA ŠVELC, Sp. Veterno 58-825, 58-04, Žaga Švelc, Kokrica 245-453, mobitel 0609/637-100 Edo 25028 Kupim STOLČEK za hranjenje otroka. O 57-373 25681 Kupim manjši bivalni vikend ali hiŠiCO. 0611-282 25692 TRAKTOR, TROSILEC GNOJA in NAKLADAČ ZA GNOJ kupim. O 731 - 442 25756 Kupim STOŽNIKE lesene hrast. 0731-286 25821 LOKALI Prodamo KRANJ - POSLOVNI PROSTOR za trgovino oz. servis, 165 m2 v eni etaži, cena 15 DEM/ m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, in fax 221-785 20304 PRODAMO Zapuže - TOVARNIŠKI OBJEKT v dveh etažah, 445 m2, cena 450 000 DEM, možen nakup po delih. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20824 1998 •A«< dim 26x70 cm motivi: ROŽE^VTOMOBIUPROSTI ČAS.BREZ cena 199 sit+ P.D. 1/dim 21x30 cm. cena 1180 sit + p.d. 2/dim 16x21 cm, cena 790sit+p.d. 3/dim 18x25cm, cena 985sit + p.d. 4 / USNJENI vel. M, cena 1.950 sit+ p.d. vel. B5, cena 1.700 sit+ p.d. V TEKSTILNE VREČKE (slovenski proizvod, dim 35 x 40 cm; cena: 165 sit+ p.d.) PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO Z DOTISKOM ALI BREZ a 063741 104 o fax 063 743 988 od 8-16 ure TISK, REKLAMNI NAPISI, OBLIKOVANJE TV-VIDEO-AUDIO-H1-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA QD PiONEiO* 0Sfaerwood PANASONIC MINI STOLP * NA S CD PLOŠČ IN * MOĆI 2x 50W RMS ZA NEVERJETNIH PRI NAS JE DENAR. VREDEN, VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 PRODAMO KRANJ gostinski lokal v obratovanju, cena 390.000 DEM, prodamo trgovski lokal na Planini, 33 m2 v pritličju, cena z opremo = 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566,221-785 22135 Oddam vpeljan gostinski lokal. Pogoj-odkup inventarja. 0710-787 Krajevna skupnost Bratov Smuk odda POSLOVNI PROSTOR v najem. 0325-034 25634 Manjši lokal cca 10 m2, v Kranju Planina II ali III, kupimo. LOCI ing. 225-116 25637 PRODAMO KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane; KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nads. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nads. za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji; PRODAMO KRANJ CENTER trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2, KRANJ CENTER ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v pritličju obnovljene meščanske hiše 1550 DEM/m2, KRANJ CENTER v atriju meščanske hiše prodamo površine primerne za poslovno dejavnost, možen delni nakup, cca 1000 DEM/ m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_24946 ODDAMO KRANJ CENTER 100 m2 v atriju primernih ali trgovsko dejavnost, KRANJ Jelenov klanec manjši trgovski lokal, ca 30 m2, 400 DEM/ mes, poli. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24947 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: LJUBLJANA ŠIŠKA v dvostano-vanjski hiši prodamo pritličje in del kleti, 47+12 m2, primerno za mirno dejavnost, 106.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 25231 Prodamo v Kranju v novo pozidani hiši v mestnem jedru, v pritličju hiše POSLOVNE PROSTORE (trgovina, servis, pisarne...), v nadstropju stanovanja, cena = 1.570 DEM/m2 K3 KERN, d.o.o., tel.: 221* 353,222-566 In fax: 221-785 LOKAL poslovni prostor 15 m2, v starem delu Kranja, prodamo. LOCI ing. 225-116 25639 V centru Kranja takoj kupimo prostor 10-20 m2, lahko potreben popolne obnovitve. LOCI ing. 225-116 25641 Poslovni objekt trgovina 130m2, bar 70 m2 in pisarne 120 m2 v Stražišču, prodamo. LOCI ING. 225-116 25644 V Kranju K.S. Vodovodni stolp oddamo v najem nov poslovni prostor, velikosti 18 m2. LOCI ing. 225- 116 25647 V Kranju prodamo gostinski objekt v obratovanju, 100 m2 skupnih notranjih površin s pokrito teraso 60 m2 z vsemi priključki in z vso opremo, na dobri lokaciji, možnost prevzema takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju oddamo gostinski objekt v obratovanju, na cca. 200 m2 uporabnih površin, z vsemi priključki, z odkupom inventarja, možnost prevzema takoj, najemnina 4.400 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V pritličju Cankarjeve ulice v Kranju PRODAMO lokal z vrtom, ne za gostinstvo. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Begunj PRODAMO industrijsko halo, 450 m2, cena 225.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Kranju, na atraktivni lokaciji in s parkiriščem prodamo GOSTINSKI LOKAL z vpeljanim poslom, 106 m2, opremljen. Cena 390.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Kranju ODDAMO vpeljan frizerski salon, 50 m2, na atraktivni lokaciji, pogoj je odkup inventarja. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Tržiču ODDAMO vpeljan gostinski lokal, 55 m2, najemnina 1500 DEM/ mes, obvezen odkup inventarja. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. MOTORNA KOLESA Ugodno prodam APN 6. 0461-117 25597 j Prodam TOMOS AVTOMATI K trici-kel, primeren za invalide. 0891-267 OBVESTILA BUS PREVOZI ČOSIČ organizira NAKUPOVALNI IZLET v Lenti na Madžarsko 15. novembra 1997. Odhodi iz Jesenic, Lesc, Bleda, Radovljica in Kranja. Cena 2000 SIT. Prijave na 0733-101 25711 PRIDELKI OBLAČILA Prodam otroške bunde-hlače ali v celem 6-2 leti. 0742-203 25796 OTR. OPREMA Prodam otroško STAJICO. 865 O 634- 25578 Prodam dva zimska KOMBENIZIJO-NA za fantka in punčko do 2 let. O53-556 25604 Prodam dobro ohranjen otroški AVTOSEDEŽ CAM. P863-731 25677 Ugodno prodam otroški VOZIČEK In POSTELJICO z jogijem. 0323-623 25682_ _ Prodam otroški AVTOSEDEŽ, cena 5000 SIT. O 733-228_25688 Prodam avtosedež Bob, dobro ohranjen, cena po dogovoru. 0421-796 25786 Prodam TORBO za dojenčka, vrečo za v voziček In hojco. 0802-661 25790 _ Otroška oprema pograd, nov, deljiv, masiven, ugodno prodam. 0332- 601 25820 MIDVAFON OSTALO BREZPLAČNO oddamo PALETE. O 263-257 25573 Prodam leseno 10 metersko zložljivo lestev. 0803-150 2seoo 50% ceneje prodam prenosljivo smučarsko letno vozovnico za Veliko Planino in kupim lita platišča za Mazdo. 0731-379 25612 TRAVAR - rdeče kapljice za rano na želodcu in rakaste tvorbe. 0730-735 25617 PLIŠ poceni prodam - 350 SIT/m. 0228-350, zvečer 25769 Prodamo ZELJE (tudi naribamo) kislo, kitajsko, KROMPIR, JABOLKA, MOŠT, KIS in suho sadje. Matijovc-Jeglič, Podbrezje 192, 073-11-44 25358 Prodam JESENSKO SAJENI KROMPIR za peko. 0730-170 25629 Prodaja SVEŽIH ŠAMPINJONOV. 0327-590 25649 Prodam 100 ton SUHE KORUZE, cena 18 SIT/kg. O069/82-474 25822 POSESTI Prodamo v bližini Kamnika staro kmečko hišo na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19712 PRODAMO vrstno hišo pri Tržiču, parcela 180 m2, cena 220.000 DEM, 3 km iz Lesc prodamo 20 let staro HIŠO, cena 130 000 DEM. K 3 KERN, fax 221-785, 222-566, 221-353 22132 Prodamo v bližini Kranja staro hišo z gospodarskim poslopjem, parcela 1300 m2, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785, 222- 566 22133 Prodamo manjšo kmetijo s parcelo 9300 m2 v Poljanski Dolini, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_22136 PRODAMO: v bližini KRANJA prodamo starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 580 m2, cena 165.000 DEM, K3 KERN O 221-353, 222-566, fax 221-785 22279 PRODAMO več parcel v okolici Begunj, cena 55 DEM/m2. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 23070 DS STEKliO RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI PRODAJA IN NAKUP nepremi^"1' cenitve, izdelava pogodb, vpis zemljiško knjigo. MIKE & ComP' tel.fax 226-503_ _™!~ PRODAMO: ŽIROVNICA - stanovanjsko HIŠO s parcelo 1200'm*, cena 390 000 DEM, JESENI^ jn poslovno stanovanjsko H ISO vW±q 5000 m2, Kranj - nadstropno KgX do 3. GF, parcela 2500 m2, cena J" 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 566, 221-353 in fax 221-785 Prodamo Strahinj - visokopritlič^ podkleteno stanovanjsko HISO, c _ 330 000 DEM, v Škofji jf^O Podlubnik vrstno HIŠO, cena 000 DEM. K3 KERN d.o.o. Wm 566, 221-353 in fax 221-785 2372' tel.: 064/24 21 21 KRANJ Šuceva 27 JI NOVO! SAMSUNG • BREZVRVIČNI TEL., SGH-200 A t® J° CENTRALE,GSM TEL.. \e^° c\0* MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, \ e\^0'>rVfCl TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR ?>• U*V* V bližini Kranja prodamo nedokončano HIŠO 9 x 9 na parceli 350 m2, možnost dokupa 350 m2, cena 145 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0222-566, 221-353 in fax 221-785 24189 NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 22-33-00 24350 V Podbrezjah prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1400 m2, cena 65 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785_24713 ŠKOFJA LOKA Dolenja vas, novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvos-tanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PRODAMO KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 95000 DEM, PREDOSLJE dvostanovanjsko hišo v III. gr. fazi z delavnico, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_ 24940 Prodamo VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2; KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRČE poslovno stan. hišo v izgradnji, KRANJ PRIMSKOVO nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, LJUBNO pri Podbrezju, nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24941 KUPIMO pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, KUPIMO GORENJSKA STAREJŠO HIŠO Z VRTOM, KUPIMO BLED enostanovanjsko na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24942 HIŠE ODDAMO RADOVLJICA: en-ostanovanjsko hišo z vrtom, 1500 DEM/mes, tudi za posl. dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24943 PRODAMO MAČE nad PreddvogJ cca 500 m2, sončna vikend parc^ 65 DEM/m2, lok. dok., PRODAJ Prebačevo manjšo zazidljivo pare«, na robu naselja, PRODAMO GOL% 959 m2 v hirbu, elek., voda. tel-. , parceli, PRODAMO HOTEMAZc* manjših parcel ob zeilW v\ pasu.PRODAMO RADOVLJIC* ?0 Barcele z lok. dok., cca 700 »g'ni-EM/m2. DOM NEPREMIČNINA ^ 33-00, 0609/650-123_____.-- KUPIMO KRANJ okolica do 15 JJj večjo gradbeno parcelo "*~uoi\c$ lokaciji, KUPIMO KRANJ in °£W-večjo parcelo ob robu naselja, zk$ MO GORENJSKA KUPIN*0^ MANJŠIH PARCEL ZA „f.^ 22' KUPCE. DOM NEPREMIČNINA ^5 33-00, 0609/650-123_____^ HIŠO KUPIM: na relaciji KP LJUBLJANA ali KRANJ BL£ padO" pim manjšo hišo z vrtom a" dnil Prodamo ZAZIDUIVE R£S§flV Žirovnici in Radovljici, na Oren Preddvoru. MANDAT Q22j^^ ODDAMO: polovico 'UK?& opremljene HIŠE, HIŠO s P°jrNnAT prostori v okolici Kranja. r*»' # 022-44-77_____i—' Prodamo več HIŠ na gorenj*^ različnih velikosti. MANDAT 10 44-77 Trstenik - na večji parceli v rrm ^ okolju prodamo HIŠO v 4. ~ $ 33-00 in 0609/650-123 ____ V bližini Kranja prodamo s^L^ HIŠO z gospodarskim P°,s'oK'nOf parcela 600 m2, cena i^,3g3, DEM. K3 KERN d.o.o. V 222-566 in fax 221-785 ______^ Prodam TRAVNIK v 7000 m2. 0712-012 Dvo rski ATEJA Krani |t^4^*V* teh: 222-800 DOSTAVA MALIC VSAK DAN od 9. do 16. ure Nudimo vam veliko izbiro pizz, zrezkov, špageti, kraški rezanci, žabji kraki, postrvi, zelenjavni krožnik, sladice •••• VSE TO IN ŠE VEČ VAM PO NAROČILU HITRO IN TOPLO PRIPEUEMO NA DOM VSAK DAN od 8.30 do 22.30 ure^J NEDEUA IN PRAZNIKI od 11. do 22. ure. (J)ob^l^ 9011 Starejšo hišo do 30 let, površine cca P m2, s parcelo cca 400 m2 v ftofji Loki ali bližnji okolici kupimo. LOCI ing. 225-116 25638 PARCELE ZA VIKEND 700-900 m2 JJjj Trsrenikom prodamo. LOCI ing. '25-116 25640 Starejša hiša s parcelo'ali zazidljivo Parcelo. Relacija Škofja Loka Medvode Vodice Ljubljana, kupimo. LOCI ln9- 225-116 25642 Radovljica lancovo zazidui-2> parcelo 2200 m2, ravna, MOŽNOST RAZPARCELACIJE S«ODNO PRODAMO. POSING, SgH_50 _ 25744 ŽIROVNICA MOSTE PRODAMO ENODRUŽINSKO HIŠO 9,50X8 m v 'REH ETAŽAH NA PARCELI 650 m2 ^97.000 DEM. POSING, 863-150 Prodamo: Kranj - Čirče prodamo 20 l9t staro PODKLETENO HIŠO s SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino različnih dolžin Vse informacije na tel.: 064/634-433 g. Jevšek Rudi Krojno garažo, parcela 795 m2. 3531ARN .d-o.o., a222-566- 221 " lnfax 221-785 Hl4r?amo na Bledu visokopritlično nartc! v Pritl'ciu, dela 120 m2, v bi* 0pJu stanovanje 120 m2, cen-air>a in trofazni tok, parcela 1750 "12, , cena 210 000, na Bledu proda-"5 visokopritlično HIŠO do 3. GF, Parcela 1200 m2. cena 250 000 SM. na Bledu prodamo visokopri-2no Podkleteno HIŠO, poleg hiše je Ravnica, parcela 1150 m2, cena «»000 DEM, možnost dokupa 5000 pravnika. K3 KERN d.o.o. 0222-;ty|jn221-353 in fax 221-785 25754 r!!$E PRODAMO KRANJ Primskovo S?ge hiše cca 100 m2 z dvema »ara* OfkT na ln aeiom vrta leb.uuo kg T.' RADOVLJICA dvostanovanjs-Po«i 0D cesti, primerna tudi za Ibw Vno dejavnost, CK, delno podkvi«. 1700n0 DEM. DOM NEPRE--iVNINE, 22-33-00, 0609/650-123 Polovico starejše hiše v centru Bleda, pritličje, lahko poslovni prostor ali stanovanje, nadstropje in mansarda cca 150 m2, prodamo. LOCI ing. 225-116 25643 Prodamo parcelo 2000 m2, s pritlično staro hišo tloris 90 m2. Rudno Železniki. LOCI ing. 225-116 25645 Na Bledu ali okolici kupimo starejšo hišo S PARCELO. LOCI ing. 225-116 25646 GORENJSKA KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM ZA GOTOVINO! O227-202 25742 VODOVODNI STOLP prodamo 3-sobno stanovanje 68,6m2 s C.K.in TELza 110 000 DEM. STANING 064 242 754 PLANINA II prodamo 1-sobno stanovanje s C.K. in opremljeno kuhinjo za 66 000 DEM. STANING 064 242 754 KRANJ prodamo 2-sobno stanovanje 55m2 + galerija, obnovljen blok, C. K. TEL. STANING 064 242 754 ŠORLIJEVA prodamo 1-sobno stanovanje 40m2, pritličje, balkon, C.K. TEL. za 74 000 DEM. STANING 064 242 754 ZLATO POLJE prodamo 1-sobno stanovnje, 36m2, pritličje, C.K. TEL.za 65 000 DEM. STANING 064 242 754 PLANINA novejši nizek blok, prodamo 3-sobno stanovanje 77m2, C.K. TEL. za 125 000 DEM. STANING 064 242 754 DRULOVKA prodamo končno vrstno hišo 164m2 stan. površine s C.K. in TEL, kvalitetna izdelava, savna, za 280 000 DEM. STANING 064 242 754 BAŠELJ prodamo visoko pritljično hišo v podaljšani III. gr. fazi z 200m2 stan. površine na parceli 700m2 za 120 000 DEM. STANING 064 242 754 NA GORENJSKEM KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO OD 500M2 DO 1200M2. STANING 064 242 754 V MOSTAH PRI ŽIROVNICI PRODAMO VEČ LEPIH, SONČNIH ZAZIDLJIVIH PARCEL Z LOKACIJSKIM DOVOLJENJEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 V Stražišču prodamo novo neizdelano poslovnostanovanjsko hišo cca. 140 m2 uporabnih površin in hišo staro 30 let cca. 100 m2 uporabnih površin, vse skupaj na 930 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Škofja Loki na Spodnjem trgu prodamo starejšo hišo, v pritliju obratuje trgovinska dejavnost, zgoraj dva stanovanja 100 m2 in 75 m2, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 mm wmmwwm NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami ^OVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD PIA ŠKOFJA LOKA 2J 623-117,622-318 \<, Prodamo Bohinj večje 1 sobno banovanje, 55 m2 2- Prodamo šk. Loka - Podlubnik Sarsonjero, 17.45 m2 3- Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo *eniljo (klet + pritličje) 4- Prodamo Zg. Bitnje - zazidljivo Parcelo 650 m2 5' Prodamo Škofja Loka - starejši obiekt, nadomestna gradnja, 800 m2 6' Prodamo Šk.Loka - Groharjevo Jaselje 3 ss, obnovljeno [•Prodamo vikend na parceli 910 m2, JiSna smučišča Cerkno 8' Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9' Prodamo Podanik 3 ss, 75 m2 10- V Šk. Loki oddamo za daljši čas v najem opremljeno stan. hišo P- Prodamo Frankovo naselje 2,5 ss 2 atrijem j2' Prodamo Frankovo naselje 1 sobno stanovanje, 40 m2 3- Prodamo Šk. Loka - Podlubnik 1 ss 2 Pr°damo Škofja Loka - 3 ss v ivanjski hiši J Prodamo Rudno pri Oražgošah swejšo hišo, potrebno popravila, na ^celi 2000 m2 J Prodamo Frankovo naselje -PAfo 2 sobno stanovanje 3 Prodamo - Sr. Brdo nad ^tavljami - brunarico, 18 m2 [J Prodamo - Železniki več ivanjskih hiš različnih cenovnih 'azredov 159' Prodamo Škofja Loka - Podlubnik ^ s + kabinet * prodamo - Šk. Loka starejšo hišo ' Jacijskim dovoljenjem za "Umestno gradnjo Prodamo Gor. vas - staro kmečko J^ovanjsko hišo, objekt adaptiran, °2n°st poslovnega prostora PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo 5 SS v centru Kranja, 111 m2,1.400 dem/m2 2. Prodamo več garsonjer (Planina, Šorlijevo nas.) 3. Prodamo 1 SS, 45 m2, Planina, zelo lepo 4. Prodamo 1 SS, 36 m2, Zlato polje, UGODNO! 5. Prodamo več 2SS (52 m2 - 56 m2) v Šorlijevem nas., ugodno 6. Kupimo 3s in 2s stanovanja v Šorlijevem nas., za gotovino 7. Prodamo 2 SS, Drulovka, 64 m2, takoj vseljivo, 107.00 DEM 8. Menjamo 3 SS, Golnik, 70 m2, za atrijsko v Kranju 9. Kupimo 2 SS, na Vrečkovi oz. Planina II. za gotovino 10. Prodamo 2 SS, Ob reki Saiv, 55 m2 + 25 m2 galerije, 90.00 DEM 11. Menjamo 3SS, 69 m2, Zlato Polje za 1SS z doplačilom 12. Prodamo dva pos. prostora v centru Kranja, pritličje (15 m2 +18 m2) 13. Kupimo 2SS ali 3SS atrijsko stanovanje 14. Prodamo 1,5 SS, 50 m2, Planina III. cena po dogovoru 15. Prodamo pisarne, na atraktivni lokaciji, 3560 m2,900 DEM/m2 16. Prodamo 4 SS, Planina, 92 m2, zelo lepo, cena po dog. 17. Prodamo več stan. hiš v okolici Kranja 18. Oddamo hiše: Stražišče (900 DEM/mes.) 19. Najamemo garsonjero in 1S stanovanje, NUJNO 20. Oddamo 130 m2 - posl. prostor za salon ipd., Stražiške, odlična lokacija! 21. Prodamo parcelo (14.707 m2), Podbrezje; Lancovo (2260 m2), 50 dem/m2 22. Najamemo hišo na rel. od Kranaj do Mengša, za znanega interes. 23. Kupimo več stanovanjskih hiš za gotovino! 24. V okolici Kranja NUJNO kupimo več parcel za znane kupce z gotovino! 25. V bližnji okolici Kranja prodamo več lepih parcel, od 600-1200 m2 PIA JESENICE S 863-145 1. Kr. Gora - prodam enostanovanjs-ko hišo, 120 m2, parcela 1880 m2, 400.000 DEM 2. Kranj - prodamo priznan gostinski lokal, 110 m2, cena 390.000 DEM 3. Kranj - prodamo 3 ss, 84 m2, balkon, 120.000 DEM 4. Bled - Krnica prodamo stan. hišo 300 m2 stan. pov., 2000 m2 parcele, cena 370.000 DEM 5. Oddamo na Jesenicah v najem poslovni prostor, pritličje 200 m2, 1600 DEM/mesečno 6. Kr. gora - za penzion zbiramo rezervacije za najem v mesecu maju 98 7. Zgoša - prodamo 2 ss v hiši, 60 m2,55.000 DEM 8. Prodamo 3 SS v Lescah, 76 m2,147.000 DEM 9. Rateče - dvostanovanjska hiša, 187 m2, parcela 400 m2, cena 125.000 DEM 10. Jesenice - prodamo 2 ss v hiši, 47 m2, cena 43.000 DEM 11. Bled - Dobe prodamo stan. hišo 400 m2 stan. povr. parcele 1200 m2, luksuzno opremljena 12. Javornik - prodamo 4 ss v hiši, 100 m2 + parcela, za 80.000 DEM 13. Ljubno - Podnart prodamo hišo 150 m2 stan. površ, 500 m2 parcele, cena 85.000 DEM 14. Jesenice - trostanovanjska hiša 210 m2 stanov, površine, 1226 m2 parcele, garaža 50 m2,200.000 DEM 15. V Kr. Gori oddamo v najem 2 in 3 SS 16. Radovljica: oddamo 2 ss v bloku, 53 m2,500 DEM/mes, 3 mes. predpl. 17. Jesenice - oddamo v najem 2 ss, 50 m2,350 DEM/mes. 18. Moste - Žirovnica dvostan.hiša, 300 m2 stan. pov., parcele 1260 m2 19. Gozd Martuljek - zbiramo rezervacije za najem za mesec marec 98. 20. V Kr. Gori prodamo garsonjero, 30 m2 v hiši, opremljena, 200 m od smučišča, 75.000 DEM V okolici Kranja prodamo novo, večjo, vrstno hišo na 240 m2 zemljišča, komplet izdelano, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Podnartu prodamo starejšo hišo z novim poslovnostanovanjskim objektom cca. 40 m2 , na 1.800 m2 zemljišča, cena 200.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Žirovnici prodamo novejšo hišo caa. 100 m2 stanovanjske površine, lahko dvostanovanjska, na 1.200 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja prodamo hišo cca 88 m2 stanovanjske površine, cela podkletena na 550 m2 zemljišča cena 370.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Žireh PRODAMO zazidljivo parcelo za stanovanjsko hišo ali vikend, ugodno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Kranj-Tržič, poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, 570 m2 uporabne površine, parcela 877 m2, PRODAMO. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V BESNICI prodamo zazidljivo parcelo, 1.900 m2, za 50 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. STROJNI TUKI L Hitro in poceni "TV" inforrnacije:Tel.:06l/84l-846,Mob.:0609/629-5l4j RAZNO PRODAM 100 novoletnih LUČK z 8. različnimi melodijami, ugodno prodam. Na večje količine popust. O 422-193 24347 Prodam neškropljena jabolka voš-čenke, betonsko železo, domače žganje. 078-823 25585 Prodam suha HRASTOVA DRVA. 0451-300 25653 Prodam suha bukova DRVA. 0622- 715 25664 Prodam večjo količino suhih bukovih DRV. 0423-015_25686 Prodam moška oblačila, lovske trofeje, 50 raznih knjig. 0714-519 Prodam suha bukova in mešana DRVA, razžagan in dostavim. O061/ 627-789_25727 DRVA vseh vrst dostavim že za 3300 SIT. 0696-042 25772 Prodam bukova drva in bukovo oglje, večjo količino. 066-257, zvečer 25791 *J|W KABELSKA TV MJAlH KAMNIK - DOMŽALE 'Of7V Maistrova 16, Kamnik telefon: 061 / 817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! Dvostanovanjsko, podkleteno hišo z delavnico za kovinsko dejavnost v Naklem, staro 27 let, na parceli 600 m2, prodamo. Cena ugodna. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V bližini RADOVLJICE prodamo novejšo, komfortno opremljeno stanovanjsko hišo z vrtom. Cena 480.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Radovljici ODDAMO visokopritlično hišo, 200 m2, z vrtom in možnostjo poslovnih prostorov. Najemnina 1.800 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PRIREDITVE DUO TWIX vas zabava na porokah, obletnicah in drugih prireditvah. 0431-497 25608 "POD ROVNIKOM" v Zg. Besnici MARTINOVANJE v soboto 15. novembra. 0403-196 25670 Prijetno GLASBO za ohceti, obletnice, Martinovanje, nudi TRIO , veliko petja, humorja. O731-01 5 25680 DUO KARINA igra na porokah, zabavah in v lokalih. 0225-72425770 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. 0310-537, 041/68-68-19 23812 Delnice Color, Telekom, Interevropa, Kompas in ostale odkupimo za gotovino in pridemo na dom. 0041/669-221 24832 Največ nudimo za delnice: Colorja, Save, Aerodroma, Pivovarne Union, Gorenja In ostalih privatizacijskih delnic. Gorenjska borzno posredniš-ka družba 0380-100_24993 Maksimalna cena za delnice Telekoma, Živil Kranj, Merkurja Kranj. O041/64-97-98_24994 DELNICE skladov in podjetij odkupujemo. Gotovina takoj na domu. O041/d676-170 in 061/575-287 25464_ ZASTAVLJALNICA INVEST - pridobite takojšnje gotovinsko POSOJILO na podlagi zastavitve vseh vrst delnic. 0064/655-142, od 9. do 16. Ure 25720 Za premostitev kratkoročnih finančnih težav lahko namesto prodaje vaših delnic pridobite posojilo. 0655-142 25721 Iščem pametne sponzorje za dokončanje svoje devete knjige, šifra: ARTIST_26777 Zbiram naročila za Leksikon Spolnosti in aforizmi. Šifra: DOKTOR25778 POZNANSTVA Dekleta in žene - agencija STIK vas pričakuje. Spoznajte nove prijatelje. Pokličite na 0090/43-01, 156 SIT/ min ali nam pišite na naslov STIK S.P, P.P. 4210, 1001 Ljubljana 20392 STAN. OPREMA Prodam trosed zelo dobro ohranjen in jedilni kot. 054-308 25584 Prodam pomivalno omaro dva korita, nerjaveča s pipo. 0421-394 25615_ Prodam novo spalnico, potrebno manjšega popravila. Cena po dogovoru. 0723-365 25627 Prodam novo KOTNO SEDEŽNO GARNITURO iz blaga. 0312-406 2se«i Ugodno prodam omaro za predsobo. 0331-540 in gramofon Tosca. Kajnih, Gogalova 8, Kranj 25663 Prodam sedežno garnituro trosed, dvosed, fotelj, ugodno. 0225-114 25708_ Ugodno prodam 6 elementov, primernih za otroško sobo. 0311-369, DO 15. Uli 25725 Prodam stenske obloge, spalnico, trajnožarečo peč, stenski obešalnik in kuppersbusch. O451-966 25776 Prodam Kotno sedežno garnituro in dvojno korito z odcejalnikom. 0431- 571 25779 Ugodno prodam sedežno GARNITURO. 0632-751 25804 ŠPORT Prodamo nov SNOVVBORD Alpin-nitro, dolžina 155 cm. 0715-573 25590 ._ Smučarsko in ostalo zimsko opremo vzamemo v komis. prodajo. RUBIN Kokrica, 245-478_25760 BILIJARD hrast, salonski, nov, cca 1800 DEM. 0 55-652, 53-325 25812 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. O738-333 ali 0609/628-616 3426 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na O 324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA in S.P. Tel.: 064/471-502 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJI Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. 0242-037 in 041/691-221 21590 Rolete, žaiuzije, lamelne zavese, plise zavese, komarniki ter screen senčila - izdelava, montaža, popravila. Možnost plačila na obroke. 0061/132 20 01, 041 676-041, 041 676-042 23320 DELAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali vašim materiaom, tlakujem dvorišča, tudi vse vrste fasad. Možnost plačila na obroke. 0718-845 23366 TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. 0326-619 23943 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in polaganje laminatov. O 422-193 24346 Centralno ogrevanje z oljnimi gorilniki priznanih proizvajalcev. Dobava, montaža od cisterne do peči, servis, umerltve, garancija! BETA-S,d.o.o., tel., fax 874-059 24575 BIHI d.o.o., Zlato Polje 2, Kranj 0211-534, 041/626-643 - ugodno izvaja GRADBENO ZIDARSKA DELA, PREVOZI BETONA do 20 km brezplačno, strojno ometavanje notranjih ometov, kompresor. 24820 Dobavimo in montiramo ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE in PLISE ZAVESE. Lekero d.o.o., C. na Rupo 45 O064/245-125 24893 Dobavimo in kvalitetno polagamo LAMINATNE TALNE PLOŠČE po ugodnih cenah. Lekero d.o.o., C. na Rupo 45 0064/245-125 24894 ZASTEKLJUJEMO vse vrste balk-onov, teras, vetrolovov In opravljamo ostala steklarska dela. 0061/272-381, 041/677-541_25093 OBDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ s predelnimi stenami -KNAUF ter montaža ARMSTRONG spuščenih stropov. 0491-425, 224- 373 25195 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovzonih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. O061/ 813-642 in 041/680-751_25251 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ S.P. izvaja vse vrste elketrolnstalacij. 0311-530_25271 Rolete, žaiuzije, okna, harmonika vrata, tuš kabine - IZDELUJEMO, MONTIRAMO in POPRAVLJAMO. Možnost plačila na obroke. 0211-418 ali 714-519 25342 Ročna masaža, ročna limfna drenaža, nega obraza, dekolteja, šolanj. 0738-303 25567 DEKLARACIJA oblikovane s tekstom, črtno kodo in grafiko izdelamo ekspresno. Tel. fax: 634-665 25586 Delam domače REZANCE. O 54- 075 25506 SELITVE, PREVOZI V KOMORI, 16 m3, 2 t, ugodno. 0471-762 popoldan 25626 Presnemavam filme normal 8 in super 8 na VHS KASETE. hITRO, KVALITETNO, POCENI. 054-058 25658 Brušenje, lakiranje parketa 1400 SIT/ m2 skupaj z lakom Sinteko. O 872-517 zvečer 25559 UMAZANO?! Pokličite ČISTILNI SERVIS BOJAN VERČIČ, 325-985 ali 411-630 25660 AVTONEGA TINA-PODLJUBELJ pere, čisti in polira. Priporoča sel 25673_ Ali potrebujete prevoz tovoa ali potnikov ali se selite, KOMBI PREVOZI po najnižji ceni. 0621-609 25685_ VODOVODNE INSTALACIJE HITRO, KVALITETNO IN PO KONKURENČ-NIH CENAH S.P. 0332-061 26690 Izdelujemo PODSTREŠNA STANO-VANJA - Knauf plošče ali les. Gotovinski popust ali obročno plačilo. 0403-278_25712 Popravila vseh vrst TV aparatov, TV Gorenje tudi na domu. 0331-199 ŠinkO 26714 Hitro, kvalitetno In po ceni s katero boste zadovoljni VI In imI INE:Tel.:061/811-579 ,Mob.:0609/619-615 532684 SCHIEDEL sanacijski dimnik procrom Informacije in naročila tel.: 0609/645-581 STROJNI TLAKI - ESTRIHI tel.:0609 625 474 061 %\t 608 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite. 0332-053 25723_ Elek. instalacije s.p. napeljava in obnova elek. instalacije. 0431-284 25775_ Polagam ploščice tudi zidarsko naredim. 078-606_25794 RTV SERVIS NOVINEC popravljamo vse vrste televizorjev, kvalitetno in po ceni. 0331-245 26798 Prodamo Kranj 3 ss 84 m2, na Zlatem polju, cena 120 000 DEM, možen dokup garaže za 12 500 DEM, Kranj 1 ss 34 na Zlatem Polju, cena 65 000 DEM, 2 ss 57 m2 na Kebetovi, cena 91 000 DEM, Kranj 3 ss 85,50 m2 Planina, cena 124.000 DEM, 4 ss 82,40 m2, v 3. nadstr., na Planini 2, cena 135 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19700 Prodamo v Kranju 2 ss 64 m2, v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/ m2, v Kranju 3 ss 83 m2, v 11. nadstr., cena 126.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini 1 v 2. nadstropju, cena 99 200 DEM; 3 ss 85 m2 v 5. nads. na Planini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19704 V Šorlijevem naselju prodamo 2 ss (vseljivco takoj) in 3 ss STANOVANJE. Cena po dogovoru. O 226- 797 25269 Prodamo Radovljica - 3,5 ss 73 m2 v 1. nadstropju, na Gradnikovi, v celoti prenovljeno, cena 109 500 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 25522 Lesce - prodam 3 ss, 81 m2, vsi priključki. Cena 146.000 DEM. O719-002 25610 Brezplačno vzamemo mlado dekle na stanovanje kot sostanovalko. 0211-439 25665 GARSONJERO 26,36 m2 novo v centru Radovljice, prodam. 0714- 902 25679 spoznajte r\mm mms POMLADNI VETER 090 43 Ol POGOVORI-ST1KI-POKLIĆI KAJ (HRIST0PHER RILE* mednarodno i priznani trener aerobike in fitnesa I OMEJENO ŠTEVILO UDELEŽENCEV t PREDNAROČILA na tel.:221133 NEGA OBRAZA, pedikura, solarij. SALON METULJ, Zasip, Pod Hribom 8, 741 -370 25809 Montiramo žlebne talilce ledu, talilec vam tali led v žlebovih in s tem ohrani naklon in prepreči nastanek ledenih sveč. 00609/643-925 25816 EXPRESS popravila pralnih strojev, vseh tipov, tudi starejših. 0332-350, 325-917 25819 STANOVANJA ODDAMO 2 ss + 2 K, 77 m2, na Drulovki, etažna CK, cena 700 DEM/ mes., predplačilo, možnost kasnejšega odkupa. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 24714_ ODDAMO: 2 ss v Radovljici, komfortno, 60 m2, cena 500 DEM mesečno, 3 mes. predplačilo. K3 KERN d.o.o., 0222-566, 221-353 in fax 221-785 24898 t V FITNES STUDIU < BRDO pri Kronju IZOBRAŽEVANJA .ZA TRENERJE, SODNKE iN TEKMOVALCE, ŠPORTNE AEROBNE od 21.11. do 7.12.'97 (približno 10 -12 dni) na FAKULTETI ZA ŠPORT, Gortanova 22, LJubljana Prodamo 2.5 ss v 2. nadstr. na Planini 3, nizek blok, cena 127 000 DEM, ŠKOFJA LOKA (Frankovo naselje) - 1ss 41 m2 v 2. nad., cena 75 000 DEM, Kranj 2,5 ss 77 m2, v 4. nadstr., na Planini 3, cena 140 000 DEM, Kranj 3.5 ss, 98 m2 v pritličju, z lastnim vhodom, cena 180 000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785_i970_2 Oddamo 2 ss v Lescah, komfortno, 53 m2, 4. nadstr., cena 600 DEM mesečno. K3 KERN d.o.o., 0222-566, 221-353 in fax 221-785 23722 Panasonic Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 97.900 SIT KRANJ (1.0.0.' telefon trade NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 022-33-00 24935 PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss, 44,5 m2/IV, 80.000 DEM; KRANJ PLANINA II 2 ss/V., 78 m2, 1500 DEM/m2; KRANJ, ZLATO POLJE, 2 SS/IV, 47 m2, plin do bloka, 85000 DEM; ŠKOFJA LOKA novo 2 ss + 27 m2 atrija, 1-15.000 DEM; KRANJ Planina li ugodno, 3 ss/XII., obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1400 DEM/ m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/lll. 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, KRANJ ŠORLIJEVO NAS. 2 ss, 60 m2/lll, 95000 DEM, KRANJ CENTER UGODNO 1550 DEM/m2! V popolnoma obnovljeni meščanski hiši prodamo tri stanovanja po 70 m2 (I. nad. in mansarda), KRANJ STRUŽE-VO 2ss v hiši (60 m2) + garaža+vrt, 95000 DEM, možna menjava. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 24936 KUPIMO: KRANJ, LESCE, RADOVLJICA: 1 ss ali 2 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_24937 NAJAMEMO KRANJ okolica najamemo manjšo hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 Prodamo v KRANJU 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nadstr., cena 140.000 DEM, 2 ss 64 m2, pritličje, Planina, cena 96000 DEM, KRANJ - 2,5 ss 77 m2. v 2. nadstr., cena 115 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221 -785 19706 Prodamo KRANJ 1,5 ss 47 m2 v I. nads., cena 68.000 DEM, 4 ss 92 m2 v 1. nad, cena 150.000 DEM, 3 ss, 79 m2, na Planini v 6. nads., 2.5 ss, 68 m2 na Planini, 2.5 ss 68 m2 v 4. nads., cena 110.000 DEM; plačilo po obrokih do konca leta. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19705 STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Planina I, 3 ss, 85 m2, opremljeno, 800 DEM/mes, 3 mes., predpl., KRANJ PLANINA II 1 ss, 50 m2, 500 DEM/mes.. polletno predpl. za 2 osebi, ŠENČUR 2 ss v hiši s pos.vhodom, opremljeno, 500 DEM/ mes., 3 mes.predpl., JESENICE garsonjero, 22 m2, balkon, CK., 300 €M/mes., 3 mes.predpl. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 24939 Prodamo in oddamo VEŠ STANOVANJ v Kranju in 1 ss stanovanje v Tržiču. MANDAT 022-44-77 2S211 STANOVANJA PRODAMO: LJUBLJANA Šiška starejše 2 ss, 47 m2+ klet, plin do hiše, 106.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 222-33-00, 0609/650-123 25230 KRANJ ZLATO POLJE - nova garsonjera 33,40 m2, cena 73000 iEM + garažni box 14000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_25245 KRANJ PRODAMO ENOSOBNO STANOVANJE 38 m2, komfortno za 65000 DEM. POSING, 222-076 25730 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS. prodamo enosobno stanovanje 4f m2, komfortno pregrajeno v dvosobno za 77000 DEM. POSING, 222-076 25731 KRANJ ŠORLIJEVA prodamo dvo-sobno stanovanje 54 m2, komfortno obnovljeno za 95000 DEM. POSING, 224-210_25732 KRANJ PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje 64 m2, komfortno delno obnovljeno za 89600 DEM. POSING, 222-076 _25733 KRANJ DRULOVKA PRODAMO GARSONJERO 33,5 m2, urejena za 63000 DEM in DVOSOBNO PREGRAJENO V TROSOBNO 62 m2, za 107.000 DEM. POSING, 224-210 KRANJ ZLATO POLJE PRODAMO dvosobno stanovanje 50 m2, vselitev in prepis takoj za 80.000 DEM. POSING, 222-076 25735 KRANJ ZA ZDRAVSTVENIM DO-MOM PRODAMO TROSOBNO STANOVANJE 69 m2, komfortno kompletno obnovljeno za 105.000 DEM. POSING, 224-210 25736 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK proda-mo 3 ss 75 m2, komfortno za 110.000 DEM in DVOINPOLSOBNO 54 m2, komfortno za 95000 DEM. POSING, 222-076_25737 KRANJ PLANINA PRODAMO TRO-SOBNO STANOVANJE 82 m2, komfortno vzdrževano z 150 m2 ograjenega urejenega atrija za 132.000 DEM. POSING, 224-210 25738 KRANJ PLANINA PRODAMO ŠTIR-ISOBNO STANOVANJE 90 m2, komfortno urejeno za 139.000 DEM. POSING, 222-076 25739 ŽELEZNIKI prodamo novo trosobno stanovanje 82 m2, moderna gradnja z vsemi priključki za 93000 DEM Z MOŽNOSTJO ODKUPA GARAŽE. POSING, 224-210 25740 KRANJ DRULOVKA ŠKOFJA LOKA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANO-VANJE ZA GOTOVINO. 227-20225741 RADOVLJICA BLED JESENICE KRANJSKA GORA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GO-TOVINO! 863-150_25743 RADOVUICA ENOSOBNO IN EN-OINPOLSOBNO KOMPLETNO OPREMLJENO ODDAMO. POSING, 863-150_ 25745 ŽIROVNICA MOSTE PRODAMO garsonjero s kabinetom v obnovljeni večstanovanjski hiši zelo ugodno. POSING, 863-150 25748 LJUBNO PRI RADOVLJICI lepo, komfortno dvosobno stanovanje 55 m2, prodamo za 1300 DEM/m2. POSING, 863-150_25748 RADOVLJICA NA CANKARJEVI komfortno garsonjero 23 m2 in 26 m2 na Gorenjski prodamo. POSING, 863-150 25749 Ugodno prodamo GARSONJERE v Kranju, Bledu, Radovljici in Žirovnici. K3 KERN d.o.o. 0222-566, 221-353 in fax 221-785 25752 STANOVANJA ODDAMO HRASTJE 2ss, neopremljeno, lastna CK na elek. 400 DEM/mes. letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25826 STANOVANJA PRODAMO: RADOVLJICA GARSONJERO 26 M2/ III., novejše, nizek blok, 54000 DEM, LESCE 2 ss, novejše obnovljeno, 75 m2/ll., 148.000 DEM, KRANJ Šorlije-vo nas. 3 ss/lll, 72 m2, 1600 DEM/ m2, na 3 obroke. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25827 V Radovljici v centru prodamo novo garsonjero 26,36 m2, vseljivo takoj, cena 56.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju na Planini, Zlatem polju In v Šorlijevem naselju kupimo več garsonjer za znane interesente. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Mostah pri Žirovnici prodamo man-sardno garsonjero 34,30 m2,komplet prenovljeno, telefon, brez CK, cena 50.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju, Šorlijevo naselje PRODAMO garsonjero 23,80 m2, v 1. nadstropju, opremljeno, takoj vseljivo, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V KRANJU KUPIMO VEČ ENOSOB-NIH STANOVANJ, LAHKO STAREJŠIH POTREBNO ADAPTACIJ, ZA ZNANE INTERESENTE. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na Golniku nujno PRODAMO enosobno stanovanje 42,10 m2 visoko pritličje, vseljivo po dogovoru z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Kranj - ali okolica nujno KUPIMO več enosobnih stanovanj po možnosti z vsemi priključki, cene po dogovoru, za znane kupce. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Kranj - Planina, šorlijevo naselje, Zlato polje kupimo več enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju - Šorlijevo naselje, prodamo enosobno stanovanje 40 m2, z vsemi priključki, možnost prevzema takoj, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo dvosobno stanovanje 58 m2, v 4. nadstropju, brez CK, vseljivo takoj, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Bistrica pri Tržiču prodamo dvosobno stanovanje 57,17 m2, v 2. nadstropju , z zasteklenim balkonom, vsi priključki, cena 85.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju na Planini prodamo zelo lepo, komplet prenovljeno, dvosobno stanovanje 53 m2, v 1. nadstropju, z vsemi priključki, cena 105.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo trisobno stano-vane 84 m2, v pritličju, kompletno obnovljeno, vseljivo takoj. Cena 120.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Koroška Bela - prodamo tri večja stanovanja, 70 mz v 1 .nad, 80 m2 v pritličju, in 82 m2 v pritličju, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V TRŽIČU, Pot na Zali rovt, prodamo dvosobno stanovanje, 53 m2, za 67.000 DEM, na Bistrici pri Tržiču pa dvosobno stanovanje, 57 m2, za 85.000 DEM in trisobno, 80 m2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo garsonjero, 27 m2, v tretjem nadstropju, cena 2.000 DEM/m2, enosobno stanovanje, 50 M2, za 80.000 DEM, 2.5S stanovanje, 61 m2, za 94.000 DEM ln 4S stanovanje, 73 m2, lepo ohranjeno, za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PODLUBNIKU prodamo 3S stanovanje, v 8. nadstropju, 75 m2, za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU prodamo enosobno stanovanje, pregrajeno v dvosobno, 41 m2, za 77.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. UGODNO11550 DEM/m2 STANOVANJA - LOKALI v obnovljeni hiši v Kranju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 Pri VODOVODNEM STOLPU v Kranju prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 63 m2, za 105.000 DEM in trisobno stanovanje s CK, 68 m2. za 110.000 DEM. *SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO GARSONJERO na Planini, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo 1S stanovanje, 36 m2, 65.000 DEM, adaptirano, CK, KATV, telefon, dvosobno stanovanje, 50 m2, za 80.000 DEM in trisobno stanovanje, 63 m2, za 82.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na KIDRIČEVI CESTI v Kranju prodamo dve trisobni stanovanji, 70 m2, za 110.000 DEM in 84 m2, za 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ŠOPLIJEVI ULICI v Kranju prodamo enosobno stanovanje, 41 m2, za 75.000 DEM in dve dvosobni stanovanji, 55 m2, obnovljeni, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. RENAULT ^ nokion SEMPERIT ® IVlICHELIIU UMR0VAL snežne verige KOIMIG Tadej Draksler s.p-Zasavska c. 30 4000 Kranj tel./fax: 064/33 27 28 Na DRULOVKI prodamo garsonjero, 33 m2, za 63.000 DEM in dvoetažno mansardno stanovanje, z vsemi priključki, za 135.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo dvosobno stanovanje na PLANINI III, 53 m2, za 92.000 DEM in na Planini I, 65 m2, za 100.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Trisobno stanovanje na PLANINI III, 75 m2, prodamo za 122.000 DEM, na Planini I pa 77 m2 za 115.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na PLANINI III, v 2. nadstropju, prodamo trisobno stanovanje, pregrajeno v štirisobno, 84 m2, za 136.000 DEM, v 12. nadstropju stolpnice na Planini I pa konfortno trisobno stanovanje z dvema balkonoma, 85 m2, za 1.450 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na PLANINI prodamo enosobno stanovanje v pritličju, z atrijem, 42,5 m2, za 80.000 DEM in 2S stanovanje, 66 m2, delno opremljeno, za 108.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na CESTI STANETA ŽAGARJA v Kranju PRODAMO 3S stanovanje, 100 m2, primerno za poslovne prostore, z vrtom In garažo, za 175.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ŠTIRISOBNO stanovanje v pritličju in v prvem nadstropju, v ulici GORENJSKEGA ODREDA in v VREČK-OVI ULICI v Kranju PRODAMO, cena 139 oziroma 145.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na HUJAH v Kranju prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 84 m2, pritličje, klasično ogrevanje, cena 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Trisobno stanovanje na Partizanski cesti v Škofji Loki nujno prodamo. Cena ugodna. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 VOZILA DELI Nove blatnike za starejši GOLF ali CADY prodam, ugodno. 052-003 ZIMSKE GUME Michelin 1657 70 R 13 prodam. 0061/576-078 Prodam za OPEL ASTRO KARAVJJ zadnji odbijač. 0241-408 J> Prodam 4 zimske GUME 165/70\% 13 Sava exact M + S. MermoiP Gorice 40, Golnik__ ŠKODA! Ugodno prodam dvai Jjj TOPLAŠČA 165 70 R 13 za skup 2500 SIT 0242-397___i> Prodam aluminijasti kason od l® tava 2.15x5. O 738-453 2SSM "RS I S" SERVIS n3>-) a^cEvi VGRAJEVANJE NADOMESTNIH DELOV V MOTORNA VOZILA Grosovaul. 25,4000 Kranj Tel.: 064/245-450 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter rtiožnj« menjava staro za staro. *£77 AVTO, 0634-148 in 0609/632-5" 3525_ — MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, $ 91/4, 96500 km, servisiran, serv 0 knjižica, veliko dodatne opreme, * PS, lepo ohranjen, zelo ugo° prodam. 0041/644-991 Najugodnejši odkup karambol^ vozil vseh znamk. Odvoz in P^ngl naše stroške. 0061/344-929. °% 614-013__^J^ AKUMULATORJE za vaš ajJJ; brezplačna montaža,dv^«1 ^ ancija, plačilo na več Ai(te' AGROIZBIRA PROSEN " ^ 0064/324-802___—""""Ivi MITSUBISHI LANCER 1-5G^'J|n<> lastnik, I. 90, bele barve, L, servisiran, ugodno prodam-716-221 OPEL KADETT 1.3 S, lepo ohranjen, prodam. O4' 24814__ __• Odkup, prodaja, prep'* r0 Možen kredit, menjava staro. Takoj AVTO AS 255 euu, menjav« - *0v..... jjšnje izplačilo v g°l 312-Polica 2; O471-3<%29o M«" ODKUP Prodam 4 ZIMSKE PNEVMATIKE Dunlop VVinter sport 175/70 R 13. 0245-138 25652 Prodam dve malo rabljeni GUMI Tigar 135 SR 13. Q311-952 25668 Prodam zimske VERIGE za R 4 KATRO. 0323-711 popoldan 25674 Prodam vlečno kljuko za SAMARO LIMUZINA. 0472-011_25694 GLAVA MOTORJA z odmično gredjo za GOLF II JXD, prodamo. 0634- 231 25898 Ugodne cene zimskih avtoplaščev Eskimo M + S. AVTOGARANT 634- 231 25702 Za R 5 1400 FIVE prodam sklop-ko.komplet zaganjač, alternator, novi diski, kolesni ležaji prednji in zadnji, nastavljiva zadnja ogledala in zavorne obloge, vse novo. 0061/555- 114 25763 Prodam zadnji odbijač, verige za hrošča 1200. 0622-735 25802 - PRODAJA^fi^A t VOZIL, PRENOS LASTNI^'aNJ, KREDITI. MARK-MOBIL *n .-1 0242-600, 242-300 AUDI 80, 1.79, nevozen, prodam. 066-394 Prodam LAd6 SAMARO 5200 DEM, neosvinčen 0876-184____„ Prodam GOLF II bele J*gM| 1987, bencinar, reg. do '■1{JjSfoJM ohranjen ali zamenjam za Ju #80 do 90. O 632-862 R 5 CAMPUS I. 90, AX i^ElS rodamo. AVTOGARANT 634 NISSAN MICRA GL CL I. 92, prodamo. 634-231 AVTOGAPf^ gtl R 4 GTL, I. 85, R % »'J prodamo. AVTOGARANT 25701_ — R CLIO 1.4 RT I. 93, FOHDTBM FT 100 LD I. 90, prodamo- ^ GARANT 634-231 m BOJIM SE MOKKi CEST& IMAM PO&M Delovni (;as _ od ponedeljka do petka od 7.30 sobota od 8. do 12. ure, nedelja in prazniki ■ KB^IKOROZIJSKA ZAŠČITA vozli i OLJEM *0WN - ohranja vaše vozilo varno in ŠČITI pred soljo. Naročila in informacije: TRI KRONE, d.o.o., ^odešič 53, Šk. Loka, tel.: 064/631-497, Jakšič center, Ljubljana 061/274-475, AS Srebotnik, _ Šentjanž pri Dravogradu 0602/85-355 PJA JL I. 81, rumena, registrirana, !!^o prodam. «881-425 2ss76 Nam GOLFA JGLD, I. 85. «633- «1L^ 25598 £ 5 CAMPUS, I. 92, 3 vrata, ^amboliran, ugodno prodam. *^35 7 25601 Nam CORDOBO 1.6 GLX, I. 94/ la«./000 km, servo volan, AB, prvi Sgk. rdeče barve, CZ. »58-385 fio 45 KORAL, 1.90, reg. do 6/98, Sggam za 2100 DEM. »623-136 ^odarn Z 101 I. 85, 60.000 km. iof^PHlA 15 1 SLX- nova> še $24? irana' ugodno prodam. 25625 l^am PASSAT CL I. 91. 105.000 !S655Ceria 13700 DEM. »714-768 toam ALFA ROMEO 155 TSL, I. 7l 8-410 popoldan 2S662 fern 126 PGL, I. 89, reg. do 8/98, -C!iiiJ^TKtir7-lO-703 25678 RACER 1.500 L. 94, FIESTA 1.1 C I. 91, prodamo. •n^ARANT 634-231 25695 P^331-3I-90.ALFA33 1.3 I. 92, «es«arnO- AVTOGARANT 634-231 ProJE1 18 88, BMW 318 IS I. 93, ^0. AVTOGARANT 634-231 l^am ŠKODO 120 L I. 84, reg. ar-D"i?;2- AVTOINTEX proda S*c&q 60 KORAL L 90, Ste.? l/Z: MERCEDES rvy I. »o r °uu D1.1 IrJfOsilpA 1.6 IGL karavan I. 92 VrS,S|E \a} I,9- 90, FIAT REGATA Brl0 Za *♦ - 86- Možna menjava ^s'' Vo,n aJ?A nakuP na kredit, ^^^224-029 25774^ ^Si9n£d£bro Ganjen MER- §^^P_»421-024 25781 55*f2£iUP''-11^ odlicno As^^gfe™- P736-686 25783 S&^dJ? v-karavan, I. 95. zelo ' °4V66 ^fes'^ prodam" 053" R CLIO I. 91/5, metalne barve z dodatno opremo, lepo ohranjen, prevoženih 93000 km. »431-288 25792 Prodam OPEL ASCONO 10/98. »311-030 85, reg. 25795 Prodam NISSAN MICRO I. 87, prevoženih 20.000 km. »76-741 25800 RENAULT 5 EXPRESS diesel, I. 90, reg. prodam. Možen kredit. »731- 086 25810 HYUNDAI ACCENT 1.3 LS 5 vrat, letnik 1995. FIAT TIPO 1.4 IES, I. 94, MITSUBISHI 300, kombl, letnik 1987, prodamo. Možen nakup na kredit ali menjava, vozila sg registrirana. AV-TOHIŠA LUSINA Škofa Loka, Gosteče 8,652-200 25817 Prodam JUGO 45 AX I. 87, reg. celo leto. »327-682 po 14. uri 25825 ZAPOSLITVE ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. «634-064, 041/637-492_20484 BISTRO DAMA na Planini zaposli dekle za delo v strežbi. Pisne vloge osebno »331-206 24970 K sodelovanju vabimo več ZASTOPNIKOV za terensko prodajo najboljših pripomočkov za boljše počutje, informacije od pon. - pet. od 19 - 21. ure na »53-415 25146 V mesecu decembru zaposlimo več TRGOVK! Šifra: DEŽELA IGRARIJE 25248 IŠČEM delo ŠOFERJA (kombi ali podobno). Delo lahko v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah. »332-706, zvečer 25347 V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo, pokličite na ffi 311-131 25408 Podjetje Ažman, d.o.o., Lesce, Tržaška 1, zaposli DVA VOZNIKA v mednarodnem transportu. Pogoji: C in E kat., IV. stop. izobrazbe. Prednost imajo vozniki - mehaniki. Prošnje pošljite na gornji naslov! KV KUHARICO in VOZNIKA za razvoz jedi z lastnim avtom zaposlimo. Informacije na »225-207 25520 Nujno zaposlimo DELAVCA V PRE-DELAVI PLASTIČNIH MAS. Istočasno iščemo tudi VODILNEGA DELAVCA z znanjem za nastavljanje računalniško krmilnih strojev za plastiko. Od po dogovoru. Nastop dela možen takoj. Pisne ponudbe pod Šifra: NUJNO IN STROKOVNO 2S542 Želite ob službi zgraditi dodaten dohodek? »85-013 25562 Nudim 25 % provizijo za artikel, ki se prodaja od vrat do vrat. »51-514, zvečer_25559 Sprejmem delo na dom. »327-239 PO 20. Ulj_ 26570 Delo dobi dekle v KAVA BARU v Kranju za popoldanski del. čas. »242-098 25577 Vsem, ki si želijo dodaten zaslužek. Delo je družinsko. Kliči od 10-17. ure, «721-191 25594 Zaposlimo pridno, pošteno NATA-KARICO. «731-330_25595 Iščem redno zaposlitev ali delo na domu. «631-070 25603 MESARJA z izkušnjami redno zaposlimo. Mesnica Dolhar Tržič, «54- 222 25620 Za pomoč v pisarni, v dopoldanskem času, iščemo študentko z znanjem angleščine ali nemščine. «415-020, od 7. do 9. ure 25628 Želite za pridno opravljeno delo takojšnje gotovinsko plačilo? Pokličite 742-551 25801 Zaposlimo DEKLARANTA za izdelavo carinskih listin. Zaželene izkušnje in znanje tujega jezika. TRADEX, d.o.o., Kranj, tel.: 064/211-031 in žtel.: 211-035 Iščem delo na domu. Imam urejeno delavnico za sestavo, popravilo, 5bnovo, mehanskih strojev. Možna je postavitev vašega stroja. «0609/ 631-472 25636 Iščem honorarno delo - ne akvizi-terstvo - SŠI-ženska ali nudim pomoč na domu. «863-813 25657 Takoj zaposlimo 5 ZIDARJEV in 3 TESARJE za delo v Nemčiji. «733- 96 8 25709 Iščemo dekle za delo v strežbi. ©471-610 25713 Iščemo poslovno SEKRETARKO z znanjem tujih ježkov in računalništva. Pokličite na «720-008 Tina 25715, ŠIVILJO z nekaj let delovnih izkušenj redno zaposlimo. «451-316 25722 Naše največje bogastvo je zdravje. V naslednjem tisočletju želimo biti zdravi, veseli, ustvarjalni, polni energije, pozitivno misleči pa ne vemo kako. Samo tisti, ki so bili hudo bolni sedaj spet zdravi in tisti, ki ne želijo biti bolni so uporabniki kvalitetne in preizkušene dopolnilne prehrane, povedo kako cenijo in ljubijo zdravje ter Iživljenje. Prepričajte se! «041/ 680-372 - pustite vaše sporočilo na telefonski tajnici! 25757 Samo resnim, ambicioznim, komunikativnim, delovnim, pozitivno mislečim In tistim, ki vedo kaj želijo v prihodnjosti, poznajo marketing ali se ga želijo naučiti- nudimo zastopanje tujega podjetja s sedežem v Sloveniji z izdelki prihodnjega tisočletja. «041/680-372 Sporočilo pustite na tajnici, poklicali vas bomo in se dogovorili za sestanek. 25758 POSTANITE NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI! PRIDRUŽITE SE NAJUSPEŠNEJŠI PRODAJNI MREŽI V SLOVENIJI. NUDIMO VAM VISOKO PROVIZIJO, TEDENSKA IZPLAČILA IN MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. «634-064, 041/637-492 25767 SPLOŠNO VODOVODNO INSTALA-TERSTVO: KOPALNICE, HIŠE, RAZNA DROBNA POPRAVILA, ODMAŠEVANJE ODTOKOV ITD. VAM NARDIMO OBRTNIŠKO KVALITETNO DOLGOLETNI MOJSTRI. DELAMO PO CELI SLOVENIJI. «51-46 9 25773 ŽIVALI Prodam ŽREBIČKO čisto Haflingerg 6 mes. in črnobelega ponija 6 let. «725-865, 725-719 25563 Pripuščam srnastega kozla in bovško tolminskega kozla, črnobelega. «738-243 25565 Prodam brejo TELICO simentalko, 6 mesecev. «061/823-927 25574 Prodam KRAVI simentalki breji dva in pet mesecev. «56-001 25583 Prodam črno-belo TELIČKO staro 7 dni. «681-615_25587 Oddamo mlade mucke in prodamo kokoši "cvergle". «451-393 25588 Prodam perzijske MUCKE, otroški avtosedež, dekliške plastične drsalke št. 37. «710-114_25591 Zaradi prezaposlenosti prodam DOBERMANA črnega samca, starega 11 dtednov. Ima kupirana učesa, vajen stanovanja in čistoče. Cena cca 600 DEM. «718-891 25619 Prodam BIKCA simentalca. «061/ 621-891 25621 Menjam brejo, mlado kravo za jalovo. «421-603 25631 Prodam črnobelega BIKCA. Trilar, Okroglo 6 25532 Oddamo 3 mlade KUŽKE. 25635 157-233 Prodam BIKCA simentalca, starega 1 teden. Sr. Vas 112, Šenčur 25650 Prodam MESO mladega bika, krmljenega brez silaže. «622-490 25669 Prodam BIKCA. Murgelj, Zavrh 2, Ljubljana 25676 Podarim dva MUCKA samčka od spomladi, eden je dolgodlak. «641- 147 25683 Dobrim ljudem podarim 10 tednov, starega PSA mešančka. «460-238 25705_ Podarim ljubiteljem živali PSIČKA mešančka, male rasti. «422-344 25716_ Prodam 11 let staro delovno kobilo. «403-215_25750 Kupim KRAVO po telitvi, dobra molznica. «0608/87-717 zvečer 26759_ Prodam PUJSKE težke 20-25 kg, telečje meso ter meso od bika. «682-745 25765 Prodam brejo KRAVO simentalko. Ljubno 60, Podnart 25732 PAPIGE agapornise, skobčevke standard, aleksandre, rozele, prodam. «422-415 25785 MESO od telice stare eno leto dni, prodam. «451-928, po 18. uri 25739 Enoletne KOKOŠI prodam za zakol ali nadaljno rejo. «632-622 25807 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage HELENE DRAGANJAC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam lajšali bolečino. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem hvala za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče, za vse tolažilne besede. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Golnik za lajšanje trpljenja naši mami v času njene kratke, a hude bolezni. Zahvaljujemo se za razumevanje zaradi naših odsotnosti sodelavcem M-KŽK Kranj in O. Š. Cvetka Golarja iz Škofje Loke. Hvala pevcem in gospodu župniku za čuteče pesmi in ganljiv pogrebni obred. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste našo drago mamo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Slavko, sin Jože z ženo Ireno in vnuka Nejc in Jan Škofja Loka, 5. novembra 1997 OSMRTNICA V 81. letu starosti je sklenila življenjsko pot naša draga mama, babica, prababica in teta IVANKA FINŽGAR roj. Suhadolnik Pogreb drage pokojnice bo danes, torek, 11. novembra 1997, od 16. uri na pokopališču v Kranju. VSI NJENI Kranj, 6. novembra 1997 OSMRTNICA Rože uvenejo, lica usahnejo, v srcu le sanja otožen spomin. (I. Cankar) Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga sodelavka IRENA PINTAR roj. Zavrl, iz Stražišča v Kranju Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 12. novembra 1997, ob 16. uri iz mrliške vežice na pokopališču v Kranju. SODELAVCI VAN - DENA in DELAVCI KOVINOPLASTIKE ZUPANC POGREŠALI TE BOMO! OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu zapustila sestra, teta IVANKA ROZMAN Cankarjeva 28, Radovljica K večnemu počitku jo bomo pospremili danes, v torek, 11. novembra, ob 15. uri na pokopališče v Mošnjah. Žalujoči: brat Slavko, sestre Kati, Milka, Cilka z družinami in ostalo sorodstvo Radovljica, Gorica, Lipce, 10. novembra 1997 ZAHVALA V 47. letu nas je zapustil sin, brat, stric in boter BRANE GROBOVŠEK Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno ustno ali pisno sožalje, za darovano cvetje in sveče. G. Stanetu Bergantu za ganljiv govor. Hvala f)ogrebni službi Navček, gospodu župniku Mihaelu Lavrincu za ep pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI MAMA IN BRAT Z DRUŽINO ZADNJE NOVICE OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... It/I I bomo pisali Nikoli ni prezgodaj za obisk avto šole So si pred nekaj leti rekli v kranjski avto šoli B&B, ter za osnovnošolce pripravili poseben enourni učni program. V njem učencem predstavijo osnove prometne varnosti, naučijo se, kakšna je varna pot v šolo ter se nasploh pogovorijo o vsem, kar osnovnošolce zanima o prometu. V petek dopoldne so se v njihovi učilnici oglasili učenci l.A razreda iz Osnovne šole Simon Jenko. V avto šoli so za osnovnošolce pripravili tudi posebne delovne zveičiče, s pomočjo katerih bodo lahko kadarkoli ponavljali vse tisto, kar so se naučili v svojem obisku avtošole. Omeniti je treba, da je učna ura v avto šoli brezplačna, zainteresirane osnovne šole pa lahko dodatne informacije poiščejo neposredno v avto šoli. KG Z SAVA z.o. o. Rožna dolina 50, 4248 Lesce sadovnjak RESJE, tel.:064/738-135 Združite izlet po Gorenjski z ugodnim nakupom jabolk v Sadovnjaku Resje pri Pod vinu. Prodaja poteka vsako sredo in petek od 9. do 16. ure.^ tC2 KERAMIKE ^ AlliMEX iNT.nV^'5 KRANJ-ZLATO POLJE 3k Skoraj kilometer ceste proti Blegošu Zadovoljni domačini in planinci S sodelovanjem domačinov in ob podpori KS Javorje, PD Škofja Loka ter Zavoda za gozdove je obema Gorenja vas-Poljane razširila cesto od Gorenje Žetine proti Črnemu Kalu. začeli konec avgusta. Občina je iz proračuna zagotovil? denar za makadamsko ureditev. S soudeležbo pa so zago; tovili asfaltiranje našteti lastniki oziroma domač1111' planinci in Zavod za gozj dove. Izvajalec gradbenih del je bilo podjetje Topos, d.o.o-s Hotavelj, asfaltiralo pa Je SGP Primorje Ajdovščina Rekonstrukcijo je projektiraj Brane Žiberna, ki je imel tuj nadzor nad deli. Jernej Vod' nik je za ureditev ceste p118' peval 3000 kubičnih metrov gramoza in 700 metrov, Maf' ija Vodnik pa 200 metrov zemlje. Poleg planincev, jj so naredili 45 prostovoljni" delovnih ur, sta 45 traktorski11 Gorenja Žetina, 10. novembra - Za krajane Gorenje Žetine, planince oziroma ljubitelje Blegoša, krajevno skupnost Javorje in seveda za občino Gorenja vas-Poljane je cesta od Gorenje Žetine proti Črnemu Kalu, ki so jo konec avgusta začeli urejati, velika pridobitev. Ureditev so proslavili konec minulega tedna na kmečkem turizmu pri Jerneju Vodniku. Ureditve te ceste so si želeli predvsem krajani Gorenje Žetine, saj je bila poleti precej prometna zaradi številnih planincev oziroma ljubiteljev Blegoša. Obnovo so v občini opredelili z denarjem za elementarne posege, program obnove in razširitve hkrati skoraj kilometer dolge ceste pa so podprli še krajev- Slab kilometer obnovljene^ceste. na skupnost Javorje (800.000 tolarjev), Planinsko društvo Škofja Loka (1,3 milijona), Zavod za gozdove Kranj (1,5 milijona), lastnik Hajnihar (300.000), Jernej Vodnik (205.000) in Ivan Križaj (195.000 tolarjev). Z rekonstrukcijo ceste, ki so jo razširili na 3,5 metra, so in 90 delovnih ur opravi'3 tudi Andrejev in 5 traktorskih in 5 ur pri urejanju banKi" Mihove. • A. Žalar i__-—i Letence 4a, Golnik NOVA TEL. ŠTEVILKA 461-410 GBD Gortnjska bon.no posredniška družba, dd Koroška 33, Kranj, tel.: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do J8. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Škof Uran blagoslovil šmartinske orgle Sobota pred Martinovo nedeljo, ko v šmartinski farni cerkvi v Stražisc*1 posebej slovesno počastijo svojega zavetnika, je bila izjemna. w ditve nove farne cerkve, leta v leto skupaj oprav« veliko dobrega dela pri obnj vi in polepšanju svojih cer va, kapelic. Tudi nove org^ so plod njihove složnosti Kranj, 11. novembra • Med popoldansko sveto mašo, ki jo je daroval škof Alojz Uran, so namreč pod prsti profesorja Toneta Potočnika zadonele nove orgle, delo mojstrov škofijske orglarske delavnice iz Maribora. Škof Uran je Škof Uran je v pridigi primerjal orgle s šmartinski-mi verniki. Tako kot so si posamezniki med seboj različni, tako tudi orgelski registri vsak zase ne pomenijo nič. Ko pa se oglasijo skupaj, je njihova melodija mogočna njih se romantični zvoki sta' ih Milavčevih registrov stap V'capj^jdelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel BLOVIN8KI OPCRATIR NMT 6 08M http ,"vwvw mobitel,si orgle blagoslovil, organist pa in blagozvočna. Tako tudi jajo z novimi, pobarvani*11 je ob strokovni razlagi pre- šmartinski farani, ki letos neobaročnem stilu. • B* dstavil vsakega od 29 registrov, praznujejo 260-letnico zgra- foto: T. Doki AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLAS* Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:............................ Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:............................................... ?U?n™ £°ŠI'-ite 03 naS,OVa TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Z* 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA =?ADiO SOOČENJE PREDSEDNIŠKIH KANDIDATOV V ČETRTEK IN PETEK OB 9.00 K SODELOVANJU VABUiNI TUPI POSLUŠALCI. PORUČITE IN VPRAŠAJTE BREZ DLAKE NA JEZIKU!