PtiStn^^pigčana Kjcna i Dm ^icMni ob 4. zjutraj. mROCNINA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UltEDNI&TVO ▼ LJubljani Knafljeva ulica 5, telef« St. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. OPRAVA T Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. INSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova uL 4, telefon St 2492. Leto IV. Ljubljana, ii, decembra 1930 štev. 50 Kralj na razstavi presbiroja Pod vodstvom šefa Osrednjega presbiroja si je podrobno ogledal razstavo ter se zelo pohvalno izrazil o njej Beograd, 21. dec. Danes ob 4. popoldne je Nj. Vel. kralj obiskal razstavo Osrednjega presbiroja o razvoju Jugoslavije od leta 1919. do 1930., ki je ctameščena v Umetniškem paviljonu na Kalemegdanu. V spremstvu Nj. Vel. kralja so bili gg. minister dvora Bogoljub Jeftič, maršal dvora general Dimitrijevič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja armijski general Stojanovič in adjutant Nj. Vel. kralja brigadni general Protič. Ob vhodu v paviljon je Nj. Vel. kra-fcia pričakal in pozdravil šef Osrednjega presbiroja pri predsedništvu vlade g. Milan Marjanovič in šefa odsekov dr. R. Radovanovič in R. Markovič. Nj. Vel. kralja je vodil po razstavi Ln mu tolmačil posamezne grafikone m posamezne oddelke šef Osrednjega presbiroja g. Milan Marjanovič. Nj. Vel. kralj se je pomudil pri vsakem grafikonu, zanimajoč se za podatke o napredku Jugoslavije in o načinu, kako je ta napredek podan in prikazan v grafikonu. Nj. Vel. kralj je ostal na razstavi celo uro in 20 minut in se je o razstavi jako povoljno izrazil. Razstava bo odprta še do jutri, nakar se prenese v Novi Sad. Tam že z velikim zanimanjem pričakujejo to dokumentacijsko in umetniško izredno uspelo razstavo. (AA) Kariovac manifestira svojo vdanost do kralja in Jugoslavije Manifestacijsko zborovanje v Karlovcu — Hrvati so neomajno udani kralju in Jugoslaviji Kariovac, 21. decembra. Tu se je danes vršilo v občinski posvetovanici zboorvanje, ki ga je sklical upokojem šolski nadzornik Anton Štefanac. Skupšč.na je biia dobro obiskana. Prvi je govoril sklicatej Štefanac, ki je omenjal, da nekateri neodgovorni ljudje podtikajo Karlovcu nelojalnost pro« t: kralju in državi. Pavdarjal je, da stoje Hrvati neomajno ob strani svojega vzviše« nega in velikega kralja Jugoslavije in da odobravajo njegov akt od 6. januarja. V svojem govoru je nadalje pozdravil delo predsednika vlade generala Živkoviča, ter obsodil vesti, da vodijo Hrvati protidržavs no politiko in da iščejo za dosego svoje samostojnosti zveze z državami, ki so ne« prijateljsko razpoložene proti naši kralje* Vel. kralju in nev Šč Ščj Šj govoril mestni zastopnik prof. dr. Stanislav Stajnher, ki je prav tako zavračal glasove, da hrvatski narod ni lojalen in da dela proti kralju in sedianji Jugoslaviji. V zna« ciklih potezah je očrtal katastrofalne posle* dice, ki bi nastale v slučaju podpore kake zunanje države baje v korist Hrvatov. Zborovalci s z navdušenjem sprejeli po* zdravno brzojavko Nj. Vel kralju, ki 6e glasi: Meščani in seljaki mesta Karlovca in oko« lice pošiljajo s skupščine 21. decembra 1930 izraze neomajne zvestobe in udanosti Nj. Vel. kralju in velikemu Jugoslovenu AIe» ksandru I. ter njegovemu junaškemu domu Karagjorgievičev. Živio Nj. Vel. kralj! Pozdravni brzojavki sta bili poslani tudi predsedniku vlade generalu Živkoviču in ministru dr. Šibeniku, z izrazi zahvale in vini. Zborvalci so navdušeno sprejeli nje« gove izjave ter priredili živahne ovacije Nj. | priznanja za dosedanje delo. Vel. kralju in njegovemu domu. Za tem je ' Pomen in namen samskega davka Izenačenje obremenitve samskih in oženjenih moških Beograd, 21. dec. Povodom uveljavljenja »ikona o davku na samce in davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki je bilo z merodajnega mesta izdano naslednje pojasnilo: Načelo davčne zakonodaje vsake države je, da črpa iz gospodarstva vsakega državljana sredstva za izvrševanje nalog, ki jih ji vsiljuje sodobna družabna ureditev, stremeč pri tem, da so davčna bremena čim pravičneje in enakomerno razdeljena med davčno obveznike, da bi jih mogli čira lažje prenašati. Pri izvajanju tega načela se morajo upoštevati vsi momenti, ki vplivajo na pravilno razdelitev davčnega bremena. Eden takih momentov, kii je v našem novem zakonu o neposrednih davkih samo deloma upoštevan, predvidevan pa že v stari zakonodaji, je razdelitev davčnega bremena med samce in oženjene osebe. Nesporno je, da obstoji v plačevanju davčnih bremen oženjenih in neoženjenih osieb precej velika razlika Za samca, ki si ni osnoval družine, predstavlja to veliko prednost pred davčnim obveznikom, ki ima skrbeti poleg sebe tudi za svojo družino. Pri enaki davčni moči ostane davčnemu obvezniku, ki je neoženjen, po plačanem davku večji ali manjši del dohodkov za osebno uporabo, dočim mora oženjeni ves ostanek potrošiti za vzdrževanje družine. V našem zakonu o neposrednih davkih se upošteva to dejstvo le deloma in sicer samo pri uslužbenskem davku in davku mi zemljišča. Po odredbi čl. 93. zakona se ima pri določevanju osnove za obdavčevanje prejemkov podvrženih uslužbenskemu davku, ako mesečni dohodek ne presega 4 tisoč dinarjev, odbiti 400 Din na mesec za vsakega otroka do 18 leta, po čl. 90 točka 6 po 100 Din na mesec; če pa znaša dohodek nad 4 tisoč dinarjev do 6 tisoč dinarjev na mesec, se odbije polovica zgoraj navedenih vsot. Na dohodek nad 6000 Din na mesec se ne dovoljuje noben odbitek. Za davek na zemljišča je določena po Čl. 27 zakona oprostitev dopolnilnega davka, ako katastrski čisti dohodek na področju iste davčne uprave ne presega 1000 Din. Onim obveznikom zemljarine, ki 3e bavijo izključno s poljedelstvom in obdelujejo svojo zemljo brez najemniške moči, pa se zmanjša, ako imajo v skupnem gospodinjstvu nad pet družinskih članov in ako ves katastrski dohodek na področju iste davčne uprave ne presega 5000 Din, dopolnilni davek za vsakega člana družine nad 5 oseb za 5%, 4%, 3%, 2%, 1% in 0.5% gleao na višino dopolnilnega davka. Davčne razbremenitve glede na število članov družine določajo davčni zakoni tudi ostalih evropskih držav, tako n. pr. v Nemčiji, Franciji, Češkoslovaški itd. Italija je šla v tem oziru najdalje, ker Je z veljavnostjo od 1. januarja 1. 1927. uvedla dopolnilni progresivni davek za neoženjene osebe, ki so dovršile 25. leto tO Se ne dosegle 65. leto življenja. Uvajajoč to dajatev pri nas (prej je obstojala v Srbiji pod imenom bečarski danak — samski davek) v interesu populacije in s tem tudi narodne obrambe, se obenem približujemo tudi davčnemu po-stulatu, da morajo biti davki enako znosni za vse davčne obveznike. Z zakonom je določeno, da plačajo ta davek samo samci, ločene osebe in moški, ki stanujejo in so dolžni plačevati davek v mestih, trgih in v krajih s sedežem sre-za. Omejitev davčne obveznosti izključno na te kraje je uveljavljena zato, ker je samstvo zaenkrat precej redek pojav v naših vaseh, dočim je v omenjenih krajih pričelo zavzemati večje razmerje. Razen tega je samstvo po vaseh redno posledica slabega gospodarskega položaja, pomanjkanja zemlje in zaradi tega nepotrebnosti delovne moči. Iz istega razloga se oproščajo tega davka tudi osebe v službenih odnošajih, katerih dohodki ne znašajo nad 2.500 Din na mesec. 660 Din na teden, oziroma 110 Din na dan. Razen bivališča je pogoj za davčno obveznost premoženjsko stanje in starostna doba. Ti pogoji so bili vstavljeni v zakon, da se ne bi indirektno silile v zakon preveč mlade in ekonomsko slabe osebe, ki so še nesposobne za plačevanje družinskih bremen. Glede na to so za plačevanje tega davka v glavnem potrebni trije pogoji: 1. Da stanuje prizadeta oseba, ali pa plačuje davek v mestu in trgu. 2. Da je dovršila 30. leto in ni prekoračila 60. leto starosti. 3. Da je prizadeta oseba dolžna plačevati po davčnem razporedu katerokoli obliko neposrednega davka oziroma, da prejema v kraju svojega bivališča tantjeme. Starostna doba 30 let je bila določena za pričetek davčne obveznosti, ker državljani običajno ne dosegajo mnogo prej dohodkov, s katerimi bi mogli vzdrževati sebe in svojo družino. Višina davka je odvisna od starostne dobe, to je od sposobnosti za ženitev in I višine dohodkov, oziroma od sposobnosti za plačevanje davčnih bremen, tako da je davek tem večji, čim mlajši je davčni obveznik in dohodek večji, s čimer je v gotovi meri zadoščeno načelu progresivnosti. Dejstvo, da je v naši državi samo v mestih m trgih okoli 90.000 samcev nad 30 let starosti, opravičuje take zakonske ukrepe, ker se samo v družini nahaja jamstvo moralnosti in delavnosti. Navajajoč v gotovi meri državljane, da osnujejo družino, odnosno, ako tega noče-: jo, da plačajo državi zaradi izenačenja i davčnih bremen večje dajatve ter na ta | način nudijo sredstva za paraliziranje ne-| intenzivnega prirastka prebivalstva, bi se | ostalo na pol poti, ako bi se enako, čeprav indirektno, ne podprli državljani, ki so nad običajnostjo in povprečnostjo obremenjeni z velikim številom družinskih članov. Zaradi tega je vstavljena v zakon določba, po kateri se oproščajo od plačevanja neposrednega davka vse osebe, ki imajo 9 ali več otrok, j Ostale določbe tega zakona so potrebee I zaradi davčno tehničnih razlogov. Kraljev božični dar invalidom Beograd, 21. decembra. Kralj je daroval za vojne invalide za božične praznike 35 tisoč dinarjev. Od te vsote se bo razdelilo 10.000 Din beograjskim invalidom, 25.000 dinarjev pa ostalim invalidom v državi. Denar je izročen komisarj Osrednjega odbora invalidov. Svečana otvoritev nove palače beograjske rPravde« Beograd, 21. decembra. Danes je bila svečano otvorjena nova palača dnevnika »Pravde«. Obenem je bila tudi slovesno proslavljena 25 letnica novinarskega dela direktorja »Pravde« g. Manojla Sokiča. Po« svetitev je izvršil sam patrijarh Varnava ob asistenci številnega svečeništva ter v pri« sotnosti najuglednejših osebnosti. Navzo« či so bili minister dvora Bogoljub Jeftič, zastopnik predsednika vlade generalni in« spektor Živojin Budimirovic. predsednik in« žavnega sveta dr. Ninko Peric in mnogi drugi odličniki iz diplomatskega, finančne« ga. trgovskega in uradniškega sveta. Po blagoslovitvi je ime! patrijarh Varna« va govor, v katerem se je zahvalil lastniku »Pravde« Manojlu Sokiču za njegovo do« sedanje patriotsko delo. Za tem so ga po» zdravili še zastopnik predsednika vlade 2i» vojin Budimirovič. predsednik beograjske občine Mi'an Nešič. predsednik državnega sveta dr. Perič in druge ugledne osebnosti. Po svečanosti se je vršil banket za povab« ljence. »Pravda« je danes izšla v slavnostni izdaji. Jugoslovenska zveza stomatologov Zagreb, 21. decembra Danes se je vršila skupščma stomatološkega društva, ki se je je ude'ežilo 55 članov iz savske banovine. Po volitvah nove uprave je bil soglasno sprejet predlog, da se osnuje zveza stoma« tologov za vso državo Tajnik dr Golubič je očrtal potek dosedanjih pogajanj za iz« vedbo teg^ predlloga, k} so se vršila med stomatološkimi društvi v Zagrebu, Ljublja« ni in Beogradu. Za novo zvezo so bila iz« delana pravila po zgledu rveze češkoslova* skih zobozdravnikov. Po teh pravilih naj bi se furekcijonarji zvezi volili propporcio« nalno iz dosedanjih stomafo'oških društev. Ožji odbor delegatov zagrebškega, ljubljan« skega in beograjskega društva bo dovršil potrebne diogovore za čim prejšnjo osnova« nje zveze. Dr. Aljehin v Zagrebu Zagreb, 21. decembra. Sinoči je svetovni šahovski prvak dr. Aljehin odigral za 10 zagrebškimi šahisti Handicap simultansko igro in eno slepo partijo. V štirih partijah ja zmagal, štiri so bile remis, 1 je izgubil, od slepe igre pa je odstopil, ker je bil že preveč utrujen. Igra se je pričela ob 8.20 zvečer in je po štirih urah in štirih minu« tah dobil prvo partijo inž. Tekovčič. Slepo partijo je igral dr. Aljehin s Stankom Bor« kovičem. od katere pa je zaradi utrujenosti odstopil. Dr. Aljehin je danes odpotoval v Virovitico. Novi načelnik oddelka za agrarno reformo Beograd, 21. decembra. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za načelnika oddelka agrarne reforme v ministrstvu za poljedelstvo v 3a/I Zvonimir Turin, inšpektor tega ministrstva. Poljski poslanik na dopustu Beograd, 21. decembra. Poljski poslanik na našem dvoru dr. Vaclav Babin-ski je nastopil snoči lOdnevni dopust, ki ga bo prebil na Poljskem. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomestoval prvi tajnik poslaništva Henrik Malom. Vesti iz Prage Smrt ugrabila dr. O. Srdinka in gledališkega ravnatelja Schmoranza. — Dr. Angjelinovič v Pragi. Praga, 21. decembra. Danes je umrl nagle smrti zdravnik dr. Otakar Srdinko, bivši minister prosvete in poljedelstva ter posla« nec agrarne stranke. Pokojni dr. Srdinko je bil eden izmed najbolj znanih poslancev agrarne stranke. Današnji »Venkov« prinaša njegov govor, ki ga je imel pred nekaj dnevi. Praga, 21. decembra. Danes je umrl v Pragi bivši ravnatelj Narodnega gledališča Gustav Schmoranz. Praga, 21. dec. Včeraj je prispel v Prago bivši jugoslovenski poslanik dr. Angjeli« novic. Jugoslovenski koncert v Varšavi Varšava, 21. dec. V petep je priredila varšavska filharmonija koncert jugosloven« skih pesmi. Dirigiral je Krešimir Barano* vič, sodelovala pa sta čelist Kalčič in oper« ni pevec Vraga. Kompozicije jugosloven« skih avtorjev m umetnikov so bile spreje« te od varšavske publike z največjih raz« umevanjem im odobravanjem. Koncert je prenašal varšavski radio po vsem svetu. Po koncertu se je vršil banket za 100 oseb. Skladatelja Baranoviča in čePsta Kalčičaje pozdravil predsednik poljsko^jugosloven« ske lige Hilarovič ter podpredsednik var» savske občine Vladislav Visnjavski, v ime« nu Male antante tiska pa urednik Eisals. Za vse pozdrave se je zahvalil Krešimir Baranovic. Grški politiki o pomenu Marinkovicevega po- seta v Atenah Tesnejše sodelovanje med balkanskimi narodi naj uresniči balkansko unijo Beograd 21. dec. »Pravda« priobčuje iz Aten več izjav, ki so jih njenemu dopisniku podali razni politiki, glede na zadnji poset našega vnanjega ministra dr. Ma-rimkoviča v Grčiji. Bivšrt predsednik grške vlade in vodja napredne straake Jurij Kafandaris se je izrazil zelo ugodno o naši državi ter je poudarjaj veliko korist poseta dr. Marin-koviča, ki pomeni manifestacijo grško-jugoslovenskega prijateljstva. Kafandaris je navdušen pristaš balkanske unije ter se zavzema v 9vrho rešitve nerešenih političnih in gospodarskih vprašanj za ustvaritev balkanskega parlamenta, s katerim bi se obnovila balkanska zavest ne samo med balkanskimi narodi, temveč tudi med oanimi, ki vodijo balkanske države. Predsednik grške vlade Venizelos je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je mogel dokazati uglednemu jugoslovanskemu držav- niku dr. Marinkoviču prijateljstvo grške vlade in grškega naroda do Jugoslavije. »Z njim se nismo imeli ničesar posebnega razgovarjati,« je izjavil Venizelos, »ker sem vse že prej uredil, ko sem bil v Beogradu. Zaradi mojega poseta v Ankari so se pojavili razni komentarji, toda vsi so bili netočni in prazne domneve. Ne bi želel, da bi se poset jugoslovenskega vnanjega ministra v Grčiji komentiral drugače, kakor se je poudarjalo ua banketu v zdravicali vnanjih ministrov. Mi smo dve prijateljski državi na Balkajiu z istovetnimi interesi in povsem aaravuo je, da nas položaj na Balkanu neposredno inte-resira.« Venizelos je koneuo izjavil, da se bo na potovanju v inozemstvo ustavil v Beogradu, kjer si hoče ogledati lepo jugoslovensko prestolnico, ki jako lepo napreduje. Pri tej priliki bo posetil tudi kralja, predsednika vlade in vnanjega ministra. Položaj po padcu Rykova Hud udarec za desničarsko opozicijo - Nadaljnji ukrepi Moskva, 21. dec. Osrednji izvrševalni odbor Sovjetske unije je razrešil predsednika sveta ljudskih komisarjev Rikova njegovih dolžnosti na lastno prošnjo ter imenoval za naslednika Molotova. Novi predsednik sve- kljub imenovanju za šefa vlade ni bil odpoklican s starega mesta. Kakor znano, je Molodov navdušen zagovornik komunistične propagande v evropskih državah, posebno v Angliji in njenih kolonijah. V sploš- Unšliht predsednik vrhovnega gospodarskega sveta, ki ga je odstavil osrednji izvrševalni odbor v Moskvi. ta ljudskih komisarjev Vjačeslav Molotov je bil rojen 1. 1890 kot sin trgovca v gu-berniji Vjatki. šolo je obiskoval v Kazanu, v Peterburgu pa univerzo. L. 1908. je stopil v boljševiško stranko ter je bil pod carskim režimom šestkrat v ječi, dvakrat pa v pro-gnanstvu. Po oktoberski revoluciji je zavzemal celo vrsto visokih mest v sovjetih. Od 1. 1922. je bil tajnik osrednjega odbora komunistične stranke Sovjetske unije, nazadnje pa član političnega urada in predsedstva osrednje eksekutive. Varšava, 21. decembra. Listi poročajo iz Moskve, da odstop Rykova ni napravil nobenega vtisa, ker so ga že dolgo pričakovali. V zvezi s tem je sedaj jasno, da so bile vesti o sporazumu z desničarsko opozicijo neresnične. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da novi predsednik sveta ljudskih komisarjev Molodov in dosedanji predsednik izvrševalnega odbora tretje mternacionale Aleksej Rykov nem računajo, da bo imelo njegovo imenovanje posledice tudi na vnanjo politiko Sovjetske unije. Pariz, 21. decembra. Tas poroča, da so podpredsedniki vrhovnega sovjeta Gura« nov, Tamsani in Osiski odstavljeni z dose« danjih mest. (AA). Sovjetski Božič Varšava, 20. decembra. Tukajšnji »Do« brv Vječor« poroča iz Moskve o velikih protiverskih demonstracijah za božične praznike. Zveza ateistov zahteva zatvori« tev 150 cerkva. Razen tega namerava prire« diti velik protivrski propagandni obhod, ki naj bi šel v slavni samostan Lavro Pe« čersko ter gnesel iz njega sveinje. Okoli 100 profesorjev visokošolskih zavodov bo priredilo protiverske tečaje. Slično bodo preurejeni tudi programi moskovskih gje« dališč in brezžičnih oddajnih postaj. Za protiversko propagando so pritegniU tudi otroke. Prdajanje in kupovanja božičnih drevesc se kaznuje kot protirevolucijonar* no delo. Ostra zima in viharji v Italiji Vihar na Jadranu — Tržaška tržnica zgorela — Nalivi v Albaniji Trst, 21. decembra. Zaradi velikih viharjev je bila onemogočena plovba po Jadranu. V Trstu se je vnela tržnica in veter je ogenj tako hitro razširil, da je poslopje popolnoma pogorelo. (AA). Milan, 21. decembra. Nnenadoma je ua-stopil strašen mraz v Južnih Alpah. V Dolomitih je temperatura v nedeljo padla na 23 stopinj pod ničlo. (AA). Rim, 21. dec. Zima, ki je zadnje dni pritisnila v Italiji, traja z nezmanjšano stro- gostjo dalje. Dočim je pričelo v severni Italiji "ob hudem mrazu zopet snežiti, divjajo v južni Italiji močni viharji na morju. Nad Palermom se je utrgal oblak. Neka ribiška ladja se je potopila, dva ribiča sta utonila. Tirana. 21. dec. Ogromni nalivi so povzročili poplave v Beratu in v okoliških vaseh. Prebivalstvo je v strahu pobegnilo na bližnje griče. Povzročena škoda znaša nad 100 tisoč zlatih frankov. Človeških žrtev ni bilo. Podrobnosti o katastrofi v Vzhodnem morju Kapitan „Oberona" se je rešil, njegova žena in hči pa sta utonili — Zakaj se ni rešilo več potnikov pri nesreči v Vzhodnem morju znaša dose« daj 48. Zdi se, da blodi še več rešilnih čolnov potopljenega parnika »Oberon« po morju, vendar je malo upanja, da bi jih mogli zaradi goste megle najti. Kapitan »Oberona« se je mogel rešiti, dočim sta njegova žena in hči utonili. Poveljnika obeh ladij, ki sta trčili, sta bila brata. Danska vlada je dala na razpolago 6 letal, ki pa se zaradi goste megle še niso mogla dvigniti. Pomožne ladje niso opra> vile ničesar, ker ovira megla vsak razgled. Zaradi megle se tudi številni potniki, ki so poskakali v morje, niso mogli rešiti, ker niso videli rešilnih čolnov. Čudno je, da so bili izmed 36 potnikov rešeni samo štirje potniki, dočim je večji del posadke ušel smrti. Eden izmed rešenih potnikov pri po« veduje, da je prišlo do tega zaradi tega, ker so bili potniki ob času katastrofe več i« noma v kabinah in niso mogli dovolj hitro na krov, ker se je pamik potopil v treh minutah. »Ponedeljek« It 60 PttMMJek 22. XXL 1980 Ustanovitev napredne starešinske zveze Pomembno zborovanje v Ljubljani — Lepa manifesta« cija napredne inteligence za konstruktivno jugoslovensko delo Ljubljana, 21. dec. V dvorani ZKD v Kazini se je danes dopoldne vršil ustanovni občni zbor Zveze jugoslovenskih starešin bivših in sedanjih naprednih akademskih društev. Številna navzočnost, še bolj pa potek zborovanja sta pretvorila ta zbor v prelepo manifestacijo, ki ji ni mogoče oporekati velikega pomena za vso Slovenijo pa tudi za Jugoslavijo, saj so se danes zbrani napredni akademski starešine in delegati složno strnili v enotno falango s trdnim sklepom, da zastavijo vse sile za zmago velike nacionalne ideje in da v tem pravcu po-vedejo v bodočnost vse mlade napredne akademske generacije. Zborovanje je ob 1020 otvoril predsednik pripravljalnega odbora odvetnik g. dr. Egon Stare, ki je toplo pozdravil predstavnike akademskih društev »Jadrana« in »Triglava« in njunega starešinstva ter vse navzoče tovariše, ki so prispeli iz vseh krajev, od Brežic preko Ceija in Maribora vse tja gori do Murske Sobote ter od Kočevja in Novega mesta do Kamnika in Kranja. Po prečitanju nekaterih izjav je dr. Stare najpreje podal poročilo pripravljalnega odbora ter je sporočil, da so bila pravila Zveze od banske uprave odobrena dne 18. oktobra. Radostno je poudaril predsedujoči, da se je število članstva pomnožilo v obeh starešinskih društvih, nato pa je v tehtnih besedah razvijal smernice bodočih nalog, ki jih bo imela izvršiti nova starešinska zveza kot vrhovni akademski forum v Sloveniji. Prečital je brzojavko g. dr. Bogumila Vošnjaka iz Beograda, predlagal pa je obenem, da se odpošlje dvornemu svetniku g. dr. Jakobu Toplaku v Mariboru, predsedniku »Trigla-vovega« starešinstva pozdravni telegram, kar je bilo sprejeto s plošnim odobravanjem. Delegat starešinske zveze »Triglava« odvetnik g. dr. Šnuderl je v lepo zasnovanem govoru poudaril, da prinaša »Triglav« v novo zvezo delo 55 let svojega obstoja in poznejše delo njegovega starešinstva. — V imenu starešinstva »Jadrana« je g. primarij dr. Zalokar govoril o idejnih utemeljitvah naprednega akademskega pokreta ter o njegovih nalogah v novi, rege-neracijski dobi Jugoslavije. Opozarjal je na posvet Jugosiovenske akcije, ki sklicuje za 17. in 18. januarja sestanek v Ljubljani. G. ing. Mačkovšek je nato prečital pravila, g. dr. Stare pa spremno pismo banske uprave. Pravila so bila sprejeta od delegatov soglasno, ob odobravanju ostalih starešin. Pri volitvah je bil za predsednika nove napredne starešinske zveze soglasno izvoljen svetnik kasacijskega sodišča v p. g. dr. Mihajlo Gabrijelčič, ki je takoj prevzel svoje mesto: pre-srčno se je zahvalil za veliko zaupanje in z močnimi poudarki obljubil, da bo po vseh svojih tnočeh delal za procvit te odlične nove organizacije. Dal je duška radosti, da se je pokazala tako skladna enotnost v mišljenju in postopanju starešin naprednih akademskih društev, kar je pač le dokaz močnega vživetja v zmisel kraljevega manifesta z dne 6. januarja 1929. V odbor so bili nato po proporcu izvoljeni zastopniki starešinstev »Triglava« in »Jadrana«. V daljšem govoru je g. dr. Kramer pozdravil ustanovitev nove zveze in predlagal, da se predsedniku pripravljalnega odbora g. dr. Staretu v zapisniku izrazi zahvala za veliko zaslugo, ki si jo je pridobil s svojim trudom in smotrenim prizadevanjem. Današnje zborovanje je izraz popolne solidarnosti napredne slovenske inteligence in akademske omladine. Govoreč o vlogi inteligence med narodom in o pokretu duhovne elite je g. dr. Krarner nagla-sil. da postaja jugoslovenska ideja splošno narodna, vendar mora biti tu četa, ki skrbi, da ta ideja ne zastane, marveč da postane življenska ideja celotnega jugoslovenskega naroda. V novi starešinski zvezi so zbrani inteli-genti iz vseh bivših naprednih društev v prijateljsko enoto, preveva jih vez tovarištva. Posebno važno je za novo starešinsko organizacijo, da ne izgubi stika z mlado generacijo, glede katere starešine ne smejo biti prestrogi sod-dniki, marveč morajo gojiti razumevanje za vse mlade struje, ki se običajno pojavljajo med kipečo mladino. Zveza naj takoj pristopi k pregledu svojih izgledov. Današnjemu študiju omladine na naših univerzah manjka sistemati-ke, zato bo treba poskrbeti, da se bodo moči pravilno delile po strokah, vzgojiti pa bo treba tudi čut potrebe, da mlada naša inteligenca ne ostane vezana na ozke granice ožje domovine. Sinovi smo velikega jugoslovenskega naroda. Jugoslavija je naš dom. Ob zaključku je dr. Kramer izrazil željo, da bi se v? 'ko leto enkrat našla prilika za sestanek celotnega starešinstva, kjer naj bi se črpale nove pobude za nadaljnje delo in za poglobitev prijateljstva. Načelnik g. Ribnikar je omenil, da mora nova starešinska zveza imeti svojo osrednjo pisarno. Kot predsednik akademskega Volegija je g. Ribnikar povabil stareShisko zvezo nad se utafoo- ri v kolegiju, kjer so že zdaj složno združeni pod eno streho akademiki raznih akademskih društev in iz vseh delov našega naroda. To vabilo je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem. Soglasno je nato bila sprejeta tudi resolucija g. dr. Sajovica iz Kočevja, s Katero se naroča novemu odboru starešinske zveze, da najde prostor in sredstva za ustanovitev velike skupne čitalnice. V imenu akademikov-članov »Triglava« je podal daljšo izjavo g. Piškur, v imenu »Jadrana« pa njegov predsednik g. Branko Alujevič. Obe izjavi sta bili sprejeti s prisrčno simpatijo. S tem je bil oficijelni del zbora končan. O. dr Zupanič je predložil, da se ob uspešno dovršenem delu poklonimo vrhovnemu zaščitniku vsega dela za duhovno in materijalno obnovitev naroda. Z navdušenjem je bila sprejeta sledeča brzojavka: »Nj. Vel. kralju Aleksandru. Beograd. Zveza jugoslovenskih starejšin bivših in sedanjih naprednih akademskih društev izraža s svojega današnjega ustanovnega občnega zbora Vašemu Veličanstvu nepoko-lebljivo zvestobo, vdanost in pripravljenost, da zastavi vse sile za zmago nacionalne ideje.« Po razgovoru o nekaterih aktualnih zadevah je g. predsednik Gabrijelčič zaključil zborovanje z zahvalo za udeležbo m z izrazom zaupanja v plodonosno bodoče delo. Takoj nato se je novi odbor konstituiral naslednje: namestnik predsednika g. Gabrijelčiča (Jadran) je podpredsednik finančni svetnik Ivan Volčič (Triglav) tajniški mesti sta poverjeni Jadranašema prof Radu Pavh-č u in dipl. pravniku Marijanu Z a J C U. dočim sta oba blagajnika Triglavana g. Miloš R i b a r in prof Luka B r o 1 i h. odborniki pa dr Zalokar (J), dr. S n u d e r l (T) direktor R e i s n e r (J). Revizorja sta dr. Sajovic (J) ta dr. Drago Hočevar (T). Carinska voina med ČSR in Mavrsko Budimpešta, 21 decembra MTI poroča Ker je trgovinska pogodba med Češkoslo« vaško in Madžarsko 15 t m potekla, je finančni minister izdal odlok, da se počen« si s 25. t. m smejo nekatere vrste blaga iz Češkoslovaške uvažati samo s posebnim dovoljenjem ministrstva To velja zlasti za les, papir, usnje, čevlje, porcelan i. t. d. (AA). Izoopolnitev Steecrove vlade Pariz, 21. decembra »Matin« poroča, da bodo novi člani Steegovega kabineta dolo« čeni jutri in postavljeni v torek po seji mi« nistrskega sveta Kolikor se more doznati, so to osebe, ki so jih že dalj časa omenjali. Za ministra pokojnin bo imenovan polkov« nik Picot (AA). Avstri isko-madžarska priiateliska nosrodba Berlin, 21. dec Pr5 posetu madžarske« ga ministrskega predsednika grofa Bethle* na na Dunaju bo podpisana prijateljska in razsodiščna pogodba med Avstrijo in Ma» džarsko Dosedanja razsodiščna pogodba med obema državama bo razširjena po zgledu pogodb severnih držav v prjatelj« sko pogodbo Načrt pogodbe je že izde« lan in bo po končni redakciji predložen zveznemu n-TedsedmVu Miklasu v odobre« nje Po njegovi odohritvi jo bosta podpi« sala madžarski ministrski predsednik in av« strijski zunanji minister. Vzroki sv^ovne gospodar- Zborovanje veterinarjev dravske banovine Lepo obiskan občni zbor v Celju — Dve zanimivi predavanji — Zahteve naših živinozdravnikov ^ .... Celje, 21. dec. I ki vsebuje naslednje peticije: Dane* se je vršil tukaj redni letni občni 1. da se izpopolni mesto mestnega trž» nega nadzornika v Ljubljani s veterinar« zbor Jugoslovenskega veterinarskega zdru« žeoja, sekcije za dravsko banovino. Zbor je vodil v odsotnosti obolelega predsedni« ka podpredsednik g. dr. Veble. Po otvo« ritvi je g. prof. dr. Kern, šef držav, bak« teriološkega veterinarskega zavoda v Ljub« ljani, predaval o zatiranju nalezljivih bo« l°znih perutnine glede na najnovejša r&zis* kovanja. Izredno zan.miva izvajanja je pod« piral predavatelj deloma s prakt.čnimi de« monstracijami, deloma z raznimi slikami in fotografskimi posnetku Sledilo je predavanje banovinskega ve« terinarskega inšpektorja g. Frana Cerneta, ki je obširno govor.l o živinoreji in vlogi, ki jo igrajo naši veterinarji pri izbiri in vzgoji dobrih Ln našim krajem primernih plemenskih živinskih pasem. Podčrtal je tudi težave, ki ovirajo ponekod živino« zdravnike v izvrševanju njihovega življen« skega -»oklica, kar je seveda le v škodo kmetovalcem. Po predavanjih je sporočil predsednik občnega zbora dr. Veble zahvalo bana dr. Marušiča za izražene čestitke ob imenova« ni" za bana, nakar je očrtal delo organi« zacije v preteklem poslovnem letu. Sekci« ja je priredila letos dve uspeli zborova« d" prvo 21. marca v Celju, drugo pa 7. septembra v Ljubljani Svetovnega veteri« narskeca kongresa v Londonu sta se udele* žila od uaših veterinarjev dr. Kern in rav» natelj mariborske mestne klavnice dr. Rojko. V septembru se je vršil v Zagre« bu občni zbor združenja, na katerem so b« sprejeti številni važni sklep ki bodo izročeni pristojnim činiteljem v Beogradu in na banovin:.*ih sedežih. Nato je občni zbor sprejel posebno spo« "■'co. ki bo noslana banu dr Marušiču in jem; 2 da se bano vinski veterinarji name« ščajo enako kakor bivii deželni veterinarji z gotovim delokrogom in zagotovitvijo eksistence ter pravic; i da se uredi sode« lovanje veterinarjev kot živinorejskih refe« rentov v okrajih, kjer sedaj to funkcijo vrše izključno samo agronomi; 4. da se zagotovi nabava mikroskopov in trihmo« skopov na sedežih okrajnh načelstev iz banovinskih sredstev in da se mikroskopi uporabljajo kot službeni instrumenti, ker si pač vsak veterinar ne more nabaviti lastnega mikroskopa V savski banovini je to že storjeno. Ta nsbsva je izredne važ« nosti zlasti pri izvozu mesa v inozem« stvo; 5. okrajni desinfektorji naj se priteg« nejo tudi k razkuževanju objektov, okuže« nih no živinskih kužnih boleznih Izdatki za to naj se krijejo iz banovinskih sred« stev. Prihodnje leto se bo vršila v Beogradu velika slavnostna veterinarska razstava, za katero že sedaj prinravlja glavni odbor z vso živahnostjo potrebno gradivo. Vsi, ki bodo naDrošeni za sodelovanje, naj se po« zivu gotovo odzovejo. Po odobritvi tajniškega in blagajniškega p-roč la je btl izrečen odboru absolutonj. nakar so se po kratkem opoldanskem od« moru vršile volitve, pri katerih ie bil iz« voljen dosedanji odbor z izpremembo. da je odstopil agilni tajnik veterinar g Koc« jan in jc bil v odbor izvoljen aaraestu njega eterinar g. De Gleria Vršila se je še obširna debata o razn;b stanovskih in strokovnih veterinarskih vprašanjih, nakar je bil pet ur trajajoči občni zbor zaklju« cen. Jutri premiera! ZEMLJA SOLEČA Elitni kino Matica Leharteva opereta z fti«*fiar vračal z avtomobilom v '-Testo. o-'-?a! if vrč strelov, vendar majorja ni zaUel. Atentatorja so prijeli. Finančna sanacija Romunije S štedenjem v državnem gospodarstvu se je uravnotežil proračun — Priprave za najetje velikega inozemskega posojila BukureSt, 21. dec. Notranjeipolation! politični polofcaj v Romuniji se je v poslednjem času znatno popravil. Stališče Miro-nesoove vlade, ki se je zdelo precej slabo, se je znatno izboljšalo po izjavi kralja Karola, da jii popolnoma zaupa. Samo iz tega razloga je vlada mogla preiti k delu za zmanjšanje in stabilizacijo proračuna, kar je bilo potrebno že zato, ker išče vlada v inozemstvu posojilo, za katerega se zahteva uravnoteženje proračuna. Pri znižanju proračuna jc vlada naletela na velike težkoče, ker so se proti zmanjšanju posameznih postavk Izjavile mnoge parlamentarne skupine, ki so zagovarjale interese državnih uradnikov. Vse so poudarjale potrebo štedenja, vendar pa ni moglo priti do s^vorazuma. Toda šte-denje se je moralo tovestl, čeprav so se v nekaterih resorih, kakor n. pr. v vojnem ministrstvu, tedatkd še povečali. Zmanjšanje večjih uradniških plač za 3000 lejev ua mesec ali za 10 do 22% je omogočilo redukcijo proračuna na 31.5 milijard lejev Kralj je podpisal zakon o štedenju ter je v posebnem pismu predsedniku vlade predlagal, naj se njegova civilna lista zmanjša za 22%. Ta kraljev skleip je napravil globok vtis ter je znatno olajšal delo vlade za zmanjšanje proračuna Listi hvalijo kraljev vzgled ter omenjajo, da je tudi pokojni kralj Ferdinand omogočil izvedbo agrarne reforme s tem, da je prvi dal na razpolago svoda lastna posestva ter tako razorožil lati fun d is te. Po omenjenem Sklepu kralja Karola je tendenca za zmanjšanje uradniških plač postala splošna. Govori 6e tudi o znižanju poslanskih dnevnic in redukciji oficirskih plač, tako da bo mogoče proračun zmanjšati na 30 milijard lejev, kakor je svetoval finančno-tehnlčni svetovalec vlade v vprašanju stabilizacije Anglež Roger Au-godn. V zvezi z izboljšanjem notranjega političnega položaja in uravnoteženjem proračuna je večja skuipina francoskih bank z Banque de Pariš na čelu že izdelala načrt za emisijo posojila v višini 60 do 70 milijonov dolarjem. Večji del te vsote bi porabila vlada za Investicije tn pomoč kmetijstvu, kar bi imelo ugodne posledice tudn za splošno zboljšanje gospodarskega položaja države. Po udušitvi zarote na Španskem Madrid, 21. decembra. Policija je aretirala socialistična voditelja Caballera in Fer-nandeza de los Rios s tremi oficirji, ki so blii zapleteni v zaroto v Jaci. V Bilbau je bilo aretiranih v9epa 84 oseb. Od nikoder ne Doročajo o novih nemirih (AA). Madrid, 21. dec. Posebno vojno sodiš?« vodi preiskavo o uporu na letališču >Stiri strani nebat. V preiskavi je 52 oseb. (AA). Svetovna zgodovina v rokah treh kitajskih deklet Navaden človek ve o zmedah na Kitajskem komaj to, da je tam množica generalov, čijih imena si ne more zapomniti nihče še manj pa ve o kitajskih ženskah, ki vodijo »svetovno politiko«. Svetovna novinarska potnica grofica Drummond Hay poroča, da so tri kitajska dekleta, sestre, hčere učenega očeta v zadnjih letih monopolizirale v svojih malih rokah ves ženski vpliv na državno politiko Sestre so hčere bivšega kitajskega trgovca Song Hseuh Haua. ki je pozneje dovršil v Ameriki visokošolski študij ter se je potem vrnil v šanghaj kot krščanski misijonar. Najstarejša, Al Ling, se je poročila z diplomatom, politikom in učenjakom doktorjem Kungom, o katerem pravijo, da je Konfucijev potomec. Druga je postala žena dr. Sunyatsena, ustanovitelja kitajske republike in ustvaritelja moderne Kitajske. Oba moža sta se pokristjanila. Najmlajša, čarobna Mel Ling, ki je bila prav tako moderno vzgojena v Ameriki, se je pred tremi leti kljub vsem opominom kitajskih in ameriških prijateljev poročila z najmogočnejšim možem na Kitajskem, z maršalom čangkajšekom. Lahko si predstavljamo, kako je bilo nekdanji ameriško vzgojeni deklici pri srcu, ko je stopila kot »tretja postranska žena« v hišo kitajskega konservativnega mogotca. Toda mala Mel Ling je dobro vedela, kaj hoče. V decembru 1927 se je poročila — m prif<> ii ie bil n«k; amrriSki ndmlrr;! in 28. oktobra 1930 jc prestopi! cuagkajiclt v j siikcii. -življenj« in svet« izhaja tedensko krščanstvo. In »tretja postranska, ienac je I in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se postala ia pnml I upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Tako se je zgodilo, da je postala kitajska vlada ne samo »krščanska«, temveč tudi neke vrste družinsko podjetje. Poleg Cang-kajšeka vlada njegov svak dr. Kung kot trgovinski minister, nečak dr. Sun Fo, Sun-yatsenov sin pa je prometni minister. Mlada maršalka se sicer ne vmešava direktno v politiko, vendar je znano, da upošteva kitajski diktator nasvete svoje male žene, ki jo čuvajo kitajski vojaki v njenem podeželskem dvorcu in kjer preživi generalissimus vsako prosto minuto. Tako plete ženska roka svetovno zgodovino tudi na Kitajskem. Drugačnega mnenja pa je sloviti ameriški univerzitetni profesor H. A. Miller, ki je po svojem povratku iz Kitajske, kjer je proučaval kulturne razmere, izjavil, da bo po končanih zmedah zmagal na Kitajskem Konfucij s svojo etiko, ki je vkorenlnjena v Kitajcih. Njegova izvajanja bo priobčila novoletna številka ilustrovane tedenske revije ^življenje in svet«, ki izide že ta teden. Nadalje bo vsebovala novoletna številka: Podaljšanje življenja. — Jugoslovensko-ro-munska razstava v Pragi. — Kontrolor Ka- j lister (vsilvesterska zgodba«). — Pomlajevanje evropskih mest. — Kako izdelujejo porcelan. — Zdravnik, ki je opisal svojo smrt. — Kdor išče, najde (povest). Tolstoj o Sebi. — Spomini zadnjih Rimljanov v Po-donavju. — Zanimivosti iz kirurgije. — Stare anekdote. — Greta Garbo kot senzacija. — Tedenski jedilni list. — Karikature. — Hnrrnr v 'cah. — Moderno dekle. — Zan-številka bo bogata tudi na Smrtna bosa Iz Norega mesta ns— poročajo, da je ▼ soboto po mučni bolezni preminul g. Joško Tomšič, ki je še lan« svež in čil oprsvljal svojo težavno in odgovorno službo pro« ®etnega uradnika na postaji Pragersko. Pokojnik je bil znan kot nacijonalist. ki je z veliko memo sodeloval v nacionalnih orgsnizacijah. Nenadna smrt priljubljene« ga Joška je hudo prizadela njegove starše, njegovo zaročenko in njegove prijatelje. Bod: mu ohranjen blag spomin! Smrt človekoljubnega zdravnika Brežice, 21. decembra. Pred črrri je trmrl v Gradeu g. dr. 1-fans Holler, bivši primarij tuk^nje bolnice. Pokojnik je bil rojen N*emec, vendar je s Slovenci prav lepo izhajal, saj ie živel med nan^ več desetletij. Vsi pacijenti. ki jib Je zdravil, ga imajo v najlepšfim spominu, ker je bil izredno človekoljuben mož. Znan ie bil zlasti kot kirurg in porodničar in ga je biki mnogokrat videti, ko se je peljal na kmetskem koleslju v tukajšnjo okolico ali pa v Hrvatsko Zagorje reševat kakšno porodnico. Premnogokrat je kr.ki stari žcnici dal namesto recepte nekaj desetič, češ: >Juhica vam je potrebna!« Pokojnemu požrtvovalnemu zdravniku in blagemu človeku, ki je Često pomagal našim ljudem ne da bi in.el od tega najmanjšo ma*erijalno korist, bodi ohranjen časten spomin; Smrtna nesreča ob tovornem avtu Krani. 21. decembra. Sinoči se is pripetila v bližini Kranja na cesti, vodeči skozi Naklo, huda ne« sreča, ki jo je po dosedanjih ugotovitvah , r v"'l fr\r>f* He"1^" ilknK^I le že tako da morajo biti plačilne sobote pri nas oškropijene s krvjo, pa naj že krvavitev povzroči nož, kol ali pa nesreča zaradi vinjenosti. Okoli 20. se je vračal tovorni avto tu* kajšnjega veletrgovca g. Andrašiča, ki ga je vodil šofer Ivan Kušar iz Koroške Bele, proti domu. Ko je avto že pasiral vas Nas klo, je v bližini Police, kjer so trije mali ovinki, šofer opazil v svitu luči, da se mu bližajo trije moški, od katerih sta dva imela kolesi. Na znamenje s hupo se je trojica ločila tako. da sta dva krenila na levo, drugi kolesar pa na desno stran So« fer, ki je vozil z brzino 30 km, je hitrost še zmanjšal in krenil bolj proti sredi ce« ste, da se trojici izogne Nesreča t>a je ho« tela drugače. Eden izmed dvojice se je za« del v sprednji rob »kišre«, kakor imenuj*1;« jo tovorni del avtomobila, in se smrtno ponesrečil. Šofer, ki je čutil v volanu mal tresljaj, je tovorni avto takoj ustavil. Par korakov stran od avta je ležal na cesti ponesrečeni France Bejželj, kurjač v tovarni »Vul« kan«-, doma iz Naklega. Šofer in ponesre« čenčeva tovariša so žrtev takoj naložili na avto in jadrno odrinili v Kranj. Poklican? zdravnik ni mogel nuditi nikake pomoči, kajti ranjenec je bil že v zadnjih zdihlja« jih, saj ga je avto močno zadel v desno scnce. h. reševalne postaje so ponesrečen* ca pripeljali na dom, kjer je kmalu nato izdihnil. Uvedena je bila takoj preiskava na kraiu nesreče in zaslišana sta bila tudi to« variša nesrečne žrtve Oman in Baje, ki sta izpovedala, da je bil ponesrečenec nekoli« ko vinjen in da sta ga še sama opozarjala, naj pazi na bližajoči se avtomobil. Svarilo pa je bilo zaman, ker sc je Bajželj v orno« tiči nagnil proti avtu in je bila nesreča ne« izoč'bna. Nesrečni dogodek je tem bolj vreden obžalovanja, ker zapušča pokojnik družino sedmih otrok. Smrt delavca na cesti Celje, 21. decembra. Davi okrog 4. so našli na robu ceste na Spodnjem Lanovžu pri Celiu mrtveca 72-letneoa Viklorja Lafeta, delavca v tovarni zlatnine in srebrnine >Pacchiaffo - Knez in dr.« y G a ber ju. Snoči ob 19. je Lafe končal službe v tovarni in odšel domov na Ostrožno št. 44. Ker ga do 4. zjutraj ni bilo demov. je njegov sin vstal iz postelje in v bojazni za očetovo usodo odšel po običajni ce«ti, po kateri je oče prihajal domov proti Gaberju. V bližini Weinbergerjeve tekstilno tovarne pa je nenadoma opazil ca robu ceete mogko truplo, čegar noge so ležale v jarku polec ceste. Posvetil mu je v obraz in prestrašen spoznal svojeca očeta. Takoj le prišla na mesto tudi policija, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Pokojni Lafe se je najbrž zadržal zvečer, ker je bila sobofa, nekoliko dlje v kaki gostilni v prijateljski družbi, nato pa je v temi zgrešil pot. zašel v jarek in padel. Mn8-nost. da bi bil vzrok smrti zločin, policija izključuje. Tragična smrt nos^stnika Studenice prf Poljčanah. 21. dec. V petek sc je razširila po Studenicah raz* burljiva vest, da je šel prostovoljno v smrt priljubljeni in spoštovani gostilničar in po* sestnfk VVirth, ki je bil daleč na okrog znana osebnost Zadnje čase je bil VVirth zelo potrt in zamišljen, vendar temu čudnemu obnašanju ni nihče posvečal večje pozornosti, ker je bil mož od nekdaj bolj samotarski Večkrat se je zaprl v sobo. kjer se je vdajal razmiš* Ijanju in ga ni bilo po dalje časa na iznre* gled. Zato se tudi na večer pred tragičnim dogodkom domači niso čudili, ko ga niso videli. Zjutraj pa se jim je le videlo čud« no. zakaj se nič ne prikaže, in zato «o ga začeli iskati Naposled ga je n^šel sin obe« šenega nad klavnico. Tracični dogodek ie hudo prizadel ne samo domače, temveč vse, ki so ga poznali. Vsem je bilo tudi jas« no, da je mož izvršil samomor v hipnem omračenju duha. Pokojnik je bil čislan kot razumen mož doma in v okolici. Z neutolaž'tivo ugledno rotlbino, ki jo je tako nepričakovano zadel ta hud udarec, žaluje vsa soseska. Tudi naše iskreno so« žaljc! Smrt na ulici Zagreb, 21 decembra. Ob 11 dopoldne se je peljal preko Ilice s tramvajem *agreb» ški odvetnik dr. Dragurin Falkovič Pr Bre« govlti ulic* je izstop-l iz tramvaja, ker mu je postajo slabo m odše' prori av»om*tske« nru buffetu M*d potjo pa se \e zgrudil mr« tcv r-1 7 ••'•.*•- <5-?-.- !-■--> Prva smučarska tekma v Planici Smučarski klub Ljubljana je otvoril smučarsko sezono s tekmo smučarskih štafet na 20 km, na kateri je njegova staSeta odnesla zmago — Skupščina JHS v Zagrebu Prazniški nogomet drugod Planica, 21. decembra. smučarski klub Ljubljana je priredil danes v Tamarju smučarski stafetni tek na 20 km, in sicer v progan po 4X5 km. Proga je bila izvedena v norveškem stilu in je bila deloma pretežka, ker je vodila skozi preveč gost gozd, ki je bil na nekaterih mestih brez snega in precej skalnat. Organizacija je bila z ozirom na to, da je bila prva letošnja prireditev, dovolj zadovoljiva. Opaziti je bilo pomanjkanje kontrol na progi. Start je bil pred kočo v Tamarju. Proga je tekla od koče v Tamarju pod vznožjem Ponce proti kuloarju, odtod pod Slemenom proti Ratečam in nazaj proti cilju _ pred kočo v Tamarju. Prijavilo se je 10 štafet, in sicer 3 štafete smučarskega klubs Ljubljana, 2 štafet: smučarskega kluba »Dovje-Mojstra-na.« ter po 1 SK Ilirije, smuškega kluba ?Maribor«, SK Bleda ter štafeta izven konkurence iz Mojstrane Na cilj je prispelo 5 štafet, dočim so bile 4 diskvalifi-ciiane, ker so zgrešile progo. Rezultati štafet so bili naslednji: 1. Smučarski klub Ljubljana I. (Deč-man, Frank, Jakopič, Brvar) 2:08:16. 2. SK Ilirija (Ljubljana) (Zuccato, Ilo-var. Marchiotti, Banovec) 2:34:14. 3. Smučarski klub Maribor (inž. Kou-delka, Jurič, Neumann, Pintar) 2:19:42. 4. Smučarski klub »Dovje-Mojstrana« 2:19:57. 5. Smučarski klub Ljubljana II. 2:20. Rezultati posameznikov: 1. Jakopič Albin (smk. »Dovje-Mojstra-na« 28:35; 2. Dam.ianovič Ivan (isti) 29; 3. Plemelj Pavel (ŠK Bled) 29:44; 4. Jakopič Avgust (sm. ki. Ljubljana) 30:29; 5. Lakota Ciril (sm. ki. »Dovje-Mojstra-na«' 3:37; 6. Brvar Stane (sm. ki. Ljubljana) 31:31; 7. Banovec Tone (SK Ilirija) 31:44. Po tekmi so bili v koči pri Tamarju razglašeni rezultati in razdeljene nagrade. Nogometne tekme Beograd: BSK : Sparta (Zemun) 9:0 (6:0). Beograd: Jugoslavija : Jedinstvo 4:0 (3:0); Soko : Grafičar 3:1 (1:0). Slabo vreme in siafco igrišče. Zagreb: Sokol : Sparta 0:0. Dunaj: WAC : BAC 3:1 (1:1); Slovan : Libertas 4:2 (3:0); Sportklub : Metallum 7:2 (2:2); Simmering : Neubau 4:4; Ha-koah : Victoria 2:0; Hertha : Frem 5:2. Lugano: Rapid (Dunaj) : FC Lugano 4:0. Monakovo: Vienna (Dunaj) : FC Ba-yern 3:1 (2:0); Munchen 1860 : DSV Miinchen 2:0. Praga: Slavia : DFC 4:3 (3:1); Sparta 5 Bohemians 2:2 (0:1). Budimpešta: Nemzeti : Vasas 2:0 (1:0). Berlin: Hertha : Siidstern 4:0. Monako: FC Prostjejov : A3 Monaco 5:3 (3:3). Rennes: Viktorija-žižkov (Praga) : AS Rennes 2:2 (2:0) Foageres: Meteor-Liben (Praga) : AS Fougeres 4:4 (3:2). Glavna skupščina JHS Opozicija zapusti skupščino. — Sprememba pravil. — Izvolitev dosedanje uprave. Zagreb, 21. dec. Danes popoldne se je vršila v beli dvorani »Novinarskega doma« redna letna skupščina JHS, ki je bila zaradi znanih razmer v savezu zelo dobro obiskana. Skupščini so prisostvovali delegati skoraj nad polovice včlanjenih klubov. že prva točka dnevnega reda je dala opoziciji priliko, da je svoje zahteve ust-meno in iz oči v oči podprla pred večino Kakor znano, je lanska letna skupščina JHS med drugim sklenila, da je treba spremeniti pravila tako, da se dosedanji podsavezi kot orgam saveza likvidirajo, namesto njih pa se ustanovita samo dva podsaveza, in sicer vzhodni in zapadni. Meja obeh podsavezov naj bi bila na črti od Broda do Splita. Ko ie bilo treba po skupščini te sklepe izvesti, so Dokazali klubi kakor tudi bivši podsavezni funkcionarji veliko nedisciplino. Savez je moral končno poseči po drakoničmL rred-stvih ter kratkomalo oblastveno razpustiti podsavezite uprave Razumljivo je, da je v teh prilikah jugoslovenski bazenski šport trpel veliko škodo, kar se je pokazalo tekom leta v njegovem notranjem razvoju kakor tudi v maloštevilnih nastopih v inozemstvu. Skupno s hazeno je tr- Ivan Podržaj: Zlata nedelja Poleg stražnika z dresirano strogim obrazom, v črni suknji in s sivimi rokavicami, je stopical droben deček s široko čepico na glavi, brez suknje, v razeefrani obleki in skoro bos, kajti čevlji, ki je drsal v njih po mrzlem tlaku, so bili komaj še podoba človeške obutve. Deček, ki ga je stražnik ošinil vsako minuto s črnim pogledom, je gledal boječe v izložbena okna in vselej, ko je videl v njih bogate igrače, je še bolj stisnil ročice v hlačne žepe in se stresel od mraza. Suh kašelj, sličen pihu iz tenke cevi, mu je sklanjal drobno glavico, ki je štrlela iz telesca nalik okroglemu ročaju športne palice, na katerega je bil gizdalin poveznil svojo objestno kapo. Tako sta šla po Glavni ulici mimo bogatih trgovin s prižganimi žarnicami sredi svetlega dne in sta prišla do Mestnega vrta, kjer so stale za ograjami lepe krmilne utice za ptice. Pred utico na križišču se je deček ustavil, privzdignil glavico in videl na pločev nastem pladnju sredi utice med ptičjo krmo kos potice Potegnil je roko iz žepa in jo stegnil v utico. — Stražnik! je zaklicala v bližini dama v toplem kožulSu in v lakastih škornjih. pela tudi ženska lahka atletika, ki je skoraj pri vseh klubih s hazeno tesno vezana. Opozicijo sta predstavljala na današnji skupščini Bugarski (Zagreb) s tremi in Baltesar iz Ljubljane s štirimi glasovi. Večino je zastopal Nikolič iz Beograda s 17 glasovi. Po štiriurni debati zaradi verifikacije pooblastil sta končno predstavnika opozicije Bugarski in Baltesar zapustila skupščino. Ostali del zborovalcev je nato sprejel spremembo piavil, določil termine in način odigranja podsaveznih ter državnih prvenstev ter končno izvolil vso staro upravo % dr. Prebegom in Čuvajem kot tajnikom za bodoče poslovno leto. (Ker o stališču, ki ga je zavzela na skupščini opozicija, nimamo točnejših podatkov, se zaenkrat ne moremo spuščati v presojo, ali bo rešitev, ki je padla na današnji skupščini JHS, v resnici popravila škodo, ki jo je zaradi sporov med vodilnimi faktorji trpel lepo napredujoči ha-zenski šport v naši državi. Op. ur.) Nemški prvaki v umetnem drsanju. Včeraj so se vršile v Berlinu tekme za državno prvenstvo v umetnem drsanju, na katerih so zmagali med damami Flebbe (BSC), mestna številka 3, točk 158.02 — med seniorji Bayer (BEV), mestna številka 3. S. K. Ilirija, smučarska sekcija. Sestanek sekcijskih članov, ki se bo vršil danes ob 20. v klub. sobi kavarne Evrope. Vsi in si« gumo. — Razpisani tečaj za lclubove člane pod vodstvom g. Joška Janše se bo vršil od 26. do 31. t m. v Ljubljani, če bo dovolj snega, sicer pa v Dovjem. Prijavnine ni. Interesenti naj se v svrho natančnih infor» mac j sigurno udeleže današnjega sestan» ka. S. K. Ilirija. Za ljubljansko siromašno mladino štiri lepo uspele božičniee Ljubljana, 21. decembra. Dane« se je vršila v Ljubljani cela vrsta božičnic, na katerih je bilo obdarovanih več sto siromašnih otrok, obrtniških vajencev in vajenk in drugih. Naša karitativna društva, na čelu jim Kolo jugoslovenskib sester. so bila uvedla nabiralno akcijo in z neumorno požrtvovalnostjo nabrala daril za prav lepo vrednost Razmeroma znaten odziv trgovcev in tudi zasebnikov je pokazal, da usmiljenje še ni popolnoma zamrlo Prav tako je mestna občina uvedla človekoljubno akcijo za siromašno deco. Dopoldne se je vršila v telovadnici tehnične srednje šole v Ljubljani božičnica Kola fugoslovenskih sester pod vodstvom agilne predsednice in za-ščitnice revne mladine, dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve V telovadnici 6e je obralo nad 100 otrok, božičnici so pa prisostvovali poleg članic Kola tudi zastopnik mestne občine svetnik g. Likozar in razni drugi predstavniki javnosti Ga Tavčarjeva je pozdravila navzočo deco. jo vzpodbujala k pridnosti in jo opozarjala naj se zaveda svojih dolžnosti napram šoli. roditeljem in domovini. V imenu Kola se je toplo zahvalila za izkazano pomoč banovini. Kmečki posojilnici in Trboveljski premo^okopni družbi. Učenke šentjakobske meščanske šole so nato zapele najprei himno »Bože pravde*, ki so io navzoči poslušali stoje, nato pa še nekaj božičnih pesmi. V imenu obdarovane mladine se je vsem dobrotnikom zahvalila učenka III. razreda meščanske šole pri Sv. Jakobu Mirtičeva, nakar pa je pevski zbor zopet zapel več pesmi. Kolašicam se je pa toplo zahvalila neka učenka V. razreda za požrtvovalno akcijo. V imenu mestne občine je izrekel zahvalo Kolu svetnik Likozar. Sledila je razdelitev daril in je bilo obdarovanih okrog 100 podpore potrebnih otrok z obleko, blagom za obleko, čevlji in je vsak otrok prejel tudi vrečico sadja, peciva in bonbonov Popoldne z začetkom ob 16. je bila v veliki dvorani hotela Uniona božičnica mestne občine na kateri je bilo obdarovanih 430 najbed-nejših in najpotrebnejših otrok. Vsa dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička in tudi galerija je bila polna Božičnici so med drugimi prisostvovali župan g. dr. Din-ko Puc in številni občinski svetniki, med njimi dr. Fettich, Jeglič in Likozar. Na odru je bilo postavljeno lepo božično drevo, košata jelka, okrašena s pestrim božičnim nakitom in sijajno razsvetljena. Ob drevesu na odru so bila razstavljena izredno številna darila. Ob 16. je g. župan z lepim nagovorom pozdravil mladino. Godba »Zarje? je pod vodstvom svojega vodje Dolinarja zaigrala dva komada, nato je pa sledila ljubka božična alegorija; izvajali so jo otroci iz vad-nice in iz otroškega vrtca pod vodstvom gdč. Vencajzove, ki je z veliko ljubeznijo izučila in opremila svoje male diletante. Nastop Marije, Jožefa in Jezuščka v jaslicah je bil res prav srčkan, posrečen pa tudi ves ostali aranžma, ziasti skupine angelčkov in betlehemskih pastirčkov. Pod vodstvom g. Sedeja, referenta mestne občine za socijalno skrbstvo, je nato sledila razdelitev daril. Istočasno kakor v Unionu se je vršila prav lepa božičnica Zveze obrtnih zadrug v Mestnem domu za obrtniške vajence in vajenke. Prostrana dvorana Mestnega doma. Stražnik se je ozrl in videl, da kaže dama proti utici. V istem trenutku je opazil, da ni več dečka ob njegovi strani. Urno je skočil k utici, prijel dečka za rokav in ga potegnil k sebi. Držeč ga za suho ročico, ki jo je pokrival raztrgan rokav komaj malo čez komolec, sta šla naprej mimo kavarne z velikimi okni, za katerimi so sedeli gospodje in dame v prijetni toploti. Dama, ki je bila poklicala stražnika, je vsa srečna gledala za njima. Na voglu ulice, ki se sprehajajo po njej mladi meščani in elegantne meščanke, je stalo troje fantičev s sankami, v toplih oblekah in zdravih, polnih lic. Ko so zagledali stražnika z dečkom, je eden izmed njih pokazal s prstom nanj in vsi so za-vpili: — Tat, tatič! Deček je šel mirno s stražnikom naprej, le njegove koničasto drobne oči so se razširile in se zapičile v praznoto. Nenadno se je iztrgal iz stražnikove pesti in skočil nazaj proti fantičem, ki so ga zasmehovali. Ko je prihitel stražnik, se Je fantič, ki je bil prej s prstom pokazal nanj, že držal za lice in vpil: — Udaril me je, baraba! Ko je privedel stražnik dečka pred komisarja in mu povedal, da ga je trgovec , zalotil pri kraji, se je deček vzravnal ln | v kateri je stalo mogočno božično drevo, je bila za toliko množico skoro premajhna; zbralo se je tam okrog 500 mladih m nadebudnih naraščajnikov. Prisostvovali so božičnici tudi bivši minister g. dr. Kramer, zastopnik Zbornice za TOI g. dr. Pretnar, načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek, predsednik odseka za vajenska predavanja g. Milko Krapež, načelniki obrtnih zidrug gg. Bricelj za stavbenike, Batjel za kovinarje, Pristou za slikarje in pleskarje, uian za kleparje, Mežnarič za peke, potem gg. obrtniki Iglič, Urbas, Vilman, Mehina, tnnogo soprog naših obrtnikov in tudi mnogo pomočnikov. Božičnico je otvoril g. Krapež, ki je toplo pozdravil vse navzoče, zlasti pa mladi naraščaj, nato pa je imel prisičen nagovor na mladino predsednik g. Rebek, poudarjajoč. da so se prvič pod božičnim drevcem, simbolom miru in ljubezni, zbrali mojstri in vajenci. Pozival je tudi obrtnike, naj podpirajo stremljenje organizacije, ki je mnogo na tem, da dvigne našo obrt, obrtnega gospodarja in pomočnika, s tem vred pa tudi njihovo blagostanje in boljšo bodočnost. Za njim je prelepo govoril g. dr. Pretnar v imenu TOI, nato se je pa oglasil k besedi g. dr. Kramer, ki je poudarjal važnost obrtniškega stanu v naši državi in pozival vajence, naj se z ljubeznijo posvečajo svojemu strokovnemu delu in splošni izobrazbi. Od napredka, deLivnosti, solidarnosti in sposobnosti našega obrtniškega stanu je v mnogi meri odvisna tudi srečna bodočnost našega naroda. Dr. Kramer Je želel obrtniški ondadini srečne in zadovoljne praznike. Vsi govori so bili burno aklami-rani. V imenu vajencev se je v tanoenem tovoru zahvalil .odboru, ki je priredil božic-nieo, elektrotehniški vajenec Lombar. Nato je sledila razdelitev daril. Vsak vajenec m vsaka vajenka sta prejela spominsko knjigo. ki jo je izdala Zveza obrtnih zadrug ob priliki svoie 251etnice, poleg tega pa vrečico s sadjem, pecivom, notesi in drugimi dobrotami. Gospe naših uglednih obrtnih mojstrov in obrtnice so ljubeznivo razdeljevale darila. Obdarovanih je bilo okrog 500 naraščajnikov. Zveza obrtnih zadrug je s tem činom pokazala, kako ji je pri srcu briga za naraščaj in božičnica je pokazala najlepše odnošaje med mojstri in vajenci. Z začetkom ob 11. dopoldne se je vršila pod pokroviteljstvom mestne občine akademija gojencev državnega konservatorija v prid mestni ubožni deci in kot prispevek za božičnico mestne občine. V Filharmonifi-ni dvorani se je zbralo precej občinstva. Spored je bil pester in bogat Gojenci državnega konservatorija so zopet pokazali, da so res v izvrstni šoli in da je med njimi mnogo izrazitih talentov. Zelo je ugajal ua klavirju Valens Vodušek iz šole prof. Ravnika. Imponiral je prav tako Drmelj, ki je igral na violi. Drmelj je iz šole prof. Je-raja. Izredne tehnične sposobnosti je pokazal na klavirju Rajnhold Gallatia, ki je zaigral dva Schubertova komada. Tudi Gallatia je iz šole prof. Ravnika. Velik talent in eden najboljših učencev je mladi Pfaj-fer iz šole prof. Šlajsa; odigral je dva Men-del&ohnovg komada v E-molu. Pri klavirju in kot dirigent se je izkazal nadarjeni Marjan Lipovšek. Konservatorijski orkester je z vevo zaigral 3 komade, 2 pod Lipovško-vim, 1 pa pod Mfillerjevim vodstvom. Oba mlada dirigenta, Lipovšek in Mfiller, *ta lt dirigentske šole prof. Skrjanca. Ugajale so tudi vse druge točke in je občinstvo mlade in talentirane glasbenike večkrat nagradilo s priznavalnini aplavzom. Zlata nedelja v mraza Ljubljančani so kupovali le praktične predmete — Policija je Imela mir — Kronika nesreč Ljubljana, 21. decembra. Današnja nedelja Je bila po koledarju zadnji dan jeseni in je torej popolnoma ▼ redu, da je zima ie čvrsto uveljavila »voj režim. Tudi malo snežilo je danes, posebno proti večeru. Barometer je zvečer nekoliko oadel in zlezel na 774, živo srebro v toplomeru pa je zdrsnilo na —1. Ljubliana ]e nudila običajno sliko kakor med delavniki, kajti večina trgovin je bila ves dan odprta. Bila je tako zvsna zlata nedelja in zato je bilo pač treba izrabiti konjunkturo, ker manjkata samo še dva dneva do božiča. V splošnem je bilo opažati, da so ljudje spričo sedanjih gospodarskih težav veČin om» nakupovali le praktične predmete. Popoldne je bilo okroe trgovin še precej živahno, vendar pa ni bilo tiste živahnosti, kakršno smo poznali ob zlatih nedeljah minulih let Posebnih dogodkov v mestu ni bilo. Na policiji so imeli popoln mir, pač pa je bila bolj zaposlena reševalna postaja. Huda nesreča v Mengšu Okrog 14. se je pripetila v Mengšu večja inotociklistična nesreča. Delavec France Burger, zaposlen v opekarni v Mengšu in doma iz Loke, je sedel na motorno kolo m se odpeljal proti Mengšu. Vozil je precej naglo in se je po neprevidnosti s tako silo zaletel v stopnišče župnišča v Mengšu, da se je motor razbil, a Burger je odletel z glavo v zid in si pretresel možgane. Reševalni avto iz Ljubliane ea je okrog 17. prepeljal v bolnico. Burgerjevo stanje je zelo re6no. Tri dni nezavesten Davi so prepeljali v bolnico tudi brezposelnega tesarskega pomočnika Cirila Poga-farja. Mož je bil v petek zvečer v gostilni pri »Sodčku« nn Žabiaku, kjer je nekoliko pregloboko pogledal v kozarček in v oka-jenosti začel nadlegovati goste, ki so ga nato precei trdo postavili pod kep. Poga-čar je prišel ponoči domov in legel v posteljo. Žena ga ziutraj ni hotela buditi, meneč, da spi. Odšla je na delo v tobačno tovarno. Pogačar se pa ves dan ni prebudil. Žena je ob povratku mislila, da mož še vedno spi. in ga ni hotela zdramiti. Ker se pa davi še vedno ni zbudil, se ji je ie Zveza kulturnih društev v Liubliani priredi mladinsko božično matinejo veselih zvočnih ftaloiger. Spored obsega naslednje točke: 1. Najnovejši zvočni Metro Goldwyn tednik: 2. Rantaplanov cirkus. Otroška zvočna humoreska, v glavni vlogi klub Rantaplan; 3. Rantaplan gre v šolo. Otroška šaloigra v dveh činih; 4. V pasjem baru. šaloigra v dveh dejanjih. Nastopajo dresirani psički, ki tudi govore! Senzacija; 5. Zvočna Miki-miška. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici: 25. t. m. ob 10. in 11. uri dopoldne; 26. t. m. ob 10. in 11. uri dopoldne; 27. t. m. ob pol 3. popoldne in zadnjikrat 28. t. m. ob 10. in 11. uri dopoldne. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■i brijejo se z britvicami „S0NDEKKLASSE" ker so priznano najboljše! — Zaloga pri ,JEKLO* Stari trg, Ljubljana Vlom v vinsko klet Semič, 21. decembra. Pred kratkim smo eitali v časopisju, da je prišel v roke pravice znani Mausir, tako zvani čaruga čmomeljskega okraja. Upali smo. da bo sedaj mir pred dolgoprstniki v našem okolišu, a smo se motili, ker je Čas rugov šc vedno dovolj med nami. Tako so neznini tatovi te dni vdrli v vinsko klet, last g. Jožeta Pluta iz Črnomlja. Tatovi so prišli skozi streho v sobo, kjer so vse preobrnili in odnesli nato vse perilo in vso kuhinjsko posodo. Nameravali so priti tudi do vina, kar pa se jim ni posre; čilo. Da so bili zlikovci skrajno predrzni, je razvidno iz tega, ker je klet 6koro v Semi» ču ob poti, ki vodi v Staro goro. Vlomilci so pri nas vedno bolj predrzni pač le zsra<$i tega, ker ljudje večine tatvin vobče ne pri* javijo, s čimer dajejo tatovom tako rekoč le potuho. rekel z visokim glasom: — Nisem kradel. — Kaj pa si delal v trgovini, saj nimaš denarja ? Deček je zaprl oči in rekel: — Gledal sem. — Kaj si gledal? Igrače? — Ne maram igrač. — Kaj pa si gledal* — Gospo v sivem kožuhu. — Zakaj si jo gledal? Ali Jo poznaš? — še nikoli je nisem videl. — Zakaj si prišel v mesto? — Kar tako. — Da bi kradel, kaj? — Ne. Nisem tat. Rekli so mi, naj poskusim srečo... Deček je prenehal govoriti. — Kal-Sno srečo? In kdo ti Je rekel? — Ljudje. — Kaj pa si hotel? — Rekli so, da je danes v mestu zlata nedelja. — In ti si prišel krast, kaj? — Nisem tat. Nisem kradel. — Zakaj si šel potem ▼ trgovino T — Rekli so, da so danes v mestu vsi ljudje dobri. Komisar si Je pokril obraz z desnico is rekel: — Torej povej, kaj si hotel? Hotel sem najti dobro gospo — Katero? — Dobro. Vse niso dobre. — Da bi ti kupila igrače, kaj ne? — Ne maram igrač. — Zakaj pa? Deček je žalostno gledal v križ na uradnikov} mizi in rekel: — Mama je bolna. Lačni smo. Za Božič bi Ji rad pomagal Komisar je za trenutek umolknil, potem pa Je rekel: — Vprašali bomo, če je res. — Res. vse je res. Stražnik je omenil prizor pred ptičjo utico in udarec po fantiču. — Za mamo sem hotel potico. Tat pa nisem. — In zakaj si udaril dečka? — Ker nisem tat. Komisar Je ukazal, naj dečka pripro, dokler se ne izve resnica. * Že drugi dan so sporočili orožniki, da je izginil desetletni Jožef Ferfolja, ki je pobegnil najbrže v mesto. Pristavili so, da Je družina siromašna, da leži mati te več mesecev, oče pa Je v umobolnici. Družina ni na slabem glasu, samo o očetu trdijo, da Je Ml pijanec, česar pa ne morejo uradno potrditi, ker se je priselil tele po vojni in se mu Je kmalu potem omračil um. čudno zdelo in ga je hotela zbuditi. Vsa njeno prizadevanje pa je bilo zaman, Pogačar se ni zbudil. Bilo je torej očividno, da je nezavesten. Žena je obvestila o /.ado-vi reševalno postajo, nakar so Pogača rja, še vedno nezavestnega prepeljali v bolnico. V bolnici so ugotovili manjšo rano na glavi, ki najbrž izvira od padca, morda pa tudi od pretepa. Druge nezgode Danes popoldne 6e je dijak Zlatan Schtt-denfeld s Tržaške ceste sankal v Tivoliju, zavozil je pa tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Prepeljati so ga morali v bolnico. Precej huda nesreča se je pripetila včeraj tudi v Trbovljah, kjer je prišel med vagončke delavec Julij Kološ iz Bieerovcev v Prekmurju, zaposlen pri inž. Dukiču. Stisnilo ga je čez prsni koš do nezavesti. V bolnici se še ni zavedel in je njegova stanje zelo kritično. — Ob 19. je pred Figov-čevo gostilno na Dunajski cesti na polzkein tlaku spodrsnilo preddelavcu Francu Mihlu. Mihel je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v bolnico. Ljubljanska opera Za božične praznike bo izvajala opera zelo pester repertoar, tako da bo ustrerfno vsem tukajšnjim in zunanjim obiskovalcem in ljubiteljem g!edali?Č3. Izvajala se bodo naslednja dela: »Car in tesar«, »La Ma* scotte (Dekle sreče), »Grofica Marica«, »Carmen«, »Bohemc« in »Tosca«. Večino« ma vse predstave se bodo vršile pri zniža« nih cenah Vstopnice bodo v predpredaji, lahko ^a se tudi rezervirajo pismeno oz. telefonično (te'ef. štev. 2231). Bukova drva Trbovelfskl premog Angleški koks pri tt. »KURIVO«, Dunajska cesta 33 (na Balkanu) — Tel. ^4.34 Krvavi izgredi pobesnelega vojaka Pariš, 21. decembra. Pravcato krvopreliiie je povzročil v Perpingnanu neki pobesneli senegalski vojak. V vojašnici se mu je nenadoma omračil um. Vzel je puško in cel zaboj municije ter zdrvel na ulico. Tu je streijd ua vsakogar, ki ga je srebal. Ubi! je ra.pre.i neko starejšo žensko in mene-ga spremljevalca, nato dve služkinji, k; se vračali s trga, nadalje nekega vojaka, ki mu je hotel odvzeti puško, končn) je pobegnil izven mesta. Spotoma je smrtno ranil še dva seljaka. Ko so ga pričeli preganjati, se je zabarikadiral na nekih starih okopih, od koder ga ne morejo pregnctL Prišel je cel bataljon vojaštva, vendar pa mu ne morejo blizu. Poskušali so že z raznimi plini, da bi ga omamili, toda prc» gaT^ec jim soretno umika. Pariz, 21. decembra. Kakor poročajo iz Perpignana, je pobesneli vojak v teku obleganja ubil še tri osebe, dve pa smrtno nevarno ranil. Ko je v zapuščeni utrdbi, v ki-teri se je zabarikadiral, ponehalo streljanje, so vdrli vanjo in našli Senegalca mrtvega. Pognal si je kroglo v glavo. Albanski roparji zmrznili Skoplje, 21. decembra. Včeraj so vdrli PTeko albanske meje na naše ozemlje štirje albanski kačak-i ter »plenili neko obmejno naselbino. Odgnali so vso živino. Seljaki so sami organizirali zasledovanje albanskih roparjev in posrečilo se jim je, da so jim onemogočili povratek preko meje. Ko so roparji uvideli, da ne morerjo pobegniti, so pustili svoj plen in se umaknili ▼ gorovje. Seljaki so jih skupno z orofan-štivom obkolili. Davi so jih začeli iskati, a nažii so V6e štiri zmrznjene. Samomor pred cerkvijo Zagreb, 21. decembra. Včeraj ob 5. popoldne so našli pasanti pred frančiškansko cerkvijo na Kaptoiu mlado dekle, zvi-jajočo se v krčih, poleg nje pa steklenico s karbolno kislino. Odpremili so jo takoj v bolnico, kjer pa je umrla, ne da bi se zavedla. Samomorilka je 42-letna knjigo-veška delavka Zora Tušnjakova, ki je šla bržkone v smrt zaradi neozdravljive bolezni. Nov polet iz Anglije v Avstralijo London, 21. decembra. Kapetan Ma-thews, ki je učil Amy Johson letati, bo letel prihodnji teden iz Anglije v Avstralijo. Mathews je letel v Avstralijo že poleti. Na poti se mu je pa zgodila nesreča. ME5TNI-TH0 X K I X A ft & CE\E in na obročna odplačila. Edvard Dean Sullivan, Chicago Alkohol — nevarnejši od revolverja Kako Izdelujejo ln tihotapijo alkohol v Zedinjenih državah Je vprašaš danes v Zedinjenih državah kateregakoli »krčmarja«, kaj je prav za prav v njegovi pijači, boš le težko dobil pravi odgovor. Naj bo vtihotapljen alkohol še tako čist. vendar vsebuje končna pijača po tolikih »strokovnih« procedurah smrtne možnosti, ki jih povzročijo naglica, pomanjkljivo izkustvo in popolna brezbrižnost glede posledic Destilirana mačka Pri raciji v neki chicaški tajni destileriji nem videi. kako pripravljajo pijače v največji uma;anosti. Povsod so stale stekleni ce z lepimi etiketami, pripravljene za tajno prodajo i oda pijača, to se pravi, način, kako jo pripravljajo! V West Side je zasledovala mačka svojo tipično žrtev ter padla z njo vred v kad za izdelovanje žganja. Mačko in miš so destilirali in s pijačo napolnili steklenice, ki so jih potem prodajali pod imenom najfinejšega ameriškega whi-skyja po deset dolarjev komad. Ker nočem tu preizkušati želodcev, opustim nadaljnjo pripovedovanje. Samo to naj še omenim, da imajo v nekih mestnih delih stare oblek« čudno tendenco, da se rade izgube v raznih destilerijah — n. pr. nogavice. Četudi pride alkohol nepostavno iz trgovin, ali kljub temu da ga vtihotapijo iz inozemstva v originalnih zavojih še tako Čistega, vendar ne more biti konsument nikoli siguren, kaj pije. Tihotapec zredči alkohol do skrajnosti in potem mu mora doliti sam bog ve kaj. da dobi zopet močan okus. Lastniki destilerij se prav nič ne brigajo za hi-gijeno ljudi, ki jim izdelujejo pijače. Glavno je, da je pijaia narejena in da služijo težke milijone. Tako dolivajo v pijačo brex vsakega pomisleka umazano olje, kreozot, vsake vrste eter, celo aethy!a eter, ki ga rabijo samo za težke avtomobile. Ko je na ta način preskrbljeno za dober okus pijače, —— pravo >pristno< barvo z povzročajo popolnoma nov tip zastrupljenj. Stotisoči pivcev trpe dnevno na krčih in pogosto se zgodi, da jim nu more pomagati noben zdravnik več. Vedno češči so primeri duševnih bolezni, ki jih povzroča umazana in strupena pijača. Največ duševnih obolenj imajo na vesti tajne destilerije, ki destilirajo denaturiran alkohol. Marsikdo ne čuti posledic, toda v večini primerov zadostuje že mala množina, da človek oslepi. Močne narave trpijo tri do šest dni na težkem zastrupljenju, kdor pa zaužije preveč te pijače, mora plačati svojo strast ne glede na telesno konstitu-cijo v 24 urah s smrtjo. Tako je danes v Zedinjenih državah usoda vsakega pivca v rokah slučaja. Alkohol in morala V Chicagu sklepajo banditske tolpe z Izdelovalci žganja vse mogoče pogodbe. Včasi dobe izdelovalci potrebne aparate in 15 dolarjev dnevno, včasi pa imajo sami kotle ter prodajajo svoje blago po dva dolarja galon. Marsikdo zasluži na dan 50 do 100 dolarjev in ti ljudje so večinoma bivši postopači in kaznjenci »Alkohol« prihaja tudi v dobre hiše, v dobre možgane in v zdrava telesa in ta zločin presega vse druge. Kaj pomaga pridigati delavcu in siromaku moralo, če pa vidi, da žive okoli njega ljudje, ki imajo v nasprotju z vso moralo sijajne uspehe in si kopičijo denar? Še več: delavec in siromak vidita, kako se ti ljudje proslavljajo kot dobri vzgledi v razdeljevanju podpor, kako povzdigujejo njih patriotizem in kako so včasi spoštovani celo v cerkvi! Podkupljeni uradniki Poglejmo korupcijo, ki deluje pri transportu še čistega alkohola! Zasledujmo tovor, ki ima priti iz Windsorja v Chicago. Pri nakupu stane 50.000 dolarjev, toda še preden konča tihotapec svoj posel z razred-cenjem, zasluži za alkohol četrt milijona dolarjev. Pot za transport je treba natančno izdelati in pri tem je treba računati z zanesljivimi, podkupljenimi uradniki. Tako se zgodi, da pride za Chicago določeno »blago« čez Sirakuzo in New Vork! Tam nastavljeni »zanesljiv« uradnik informira prav takega tovariša v Chicagu, kar je zelo lahko in oba uradnika dobita vsak po 1000 dolarjev. Včasi se pa zgodi, da nepošten uradnik izve za prepovedan transport, ki ga pa ne naznani oblasti, temveč obvesti druge tihotapce, ki poskrbijo, da pride transport v njihove roke. Tudi v tem primeru dobi uradnik svojo »nagrado«. Alkohol se tihotapi tudi z avtomobili posebne vrste, ki so zgrajeni tako, da lahko prevažajo do 400 steklenic tekočine. Vsaka steklenica stane pri nakupu s podkupnino in prevoznimi stroški poldrugi dolar ali največ dva dolarja. V Chicagu pa dobi tihotapec zanjo šest do devet dolarjev! Tihotapec prevaža alkohol ponoči. Njegov avto drvi z velikansko naglico ter se ne ustavi nikjer in nikoli. Niti pred prohibicij-sko policijo! Avto rajši povozi vsakega, tudi policista. Pet do šest smrtnih žrtev je najmanj, kar ga more rešiti. Vendar ne vedno. Ce tihotapec ve, da je prohibicijski uradnik podkupljiv, ustavi avto in mu da »nagrado«. Včasi pa se tudi zgodi, da prohibicijski uradnik, ki se je dal mesece m mesece podkupovati, ustavi avto in ga 'jz-ropa. To se zgodi večinoma takrat, ce ve, da bo premeščen. Zastopniki državne oblasti ne poznajo časti, zato jih tihotapci tako spoštujejo... pooaus t>rcpuveOac tf^AR VMJg KRIMINALNI ROMAN Novak, ki je bil prej v Ljubljani in je slišal marsikaj o Lebano-vem družinskem življenju, čeprav sta oba zakonca skrivala vsak s svoje strani medsebojno oddaljevanje, se je v mislih začudil Le-banovi trditvi, ki se mu je zdela kljub naziranju. da ni treba človeku povedaci vsega, zlasti ne onega, kar je samo njegovo, nepoštena ter jo je baš hotel s primernimi besedami zavrniti, ko se je oglasil policist Andrejčič: »Pa res, zakaj je ne vzameš nikoli s seboj? Včasi, prva leta. ko sem bil prišel sem, je bilo tako prijetno v njeni družbi! Znala je povedati stvari, ki so nas vselej zanimale.« »Tudi iaz se je spominjam z veseljem«, je rekel Novak, »takih žen je danes malo ali pa nič.« »To bi se prevzela, če bi sJišaia, kako jo hvalite«, je dejal Ls-ban brezbrižno. »Kar je res, je pač res«! je rekel Novak in pomignil natakarici. »Tako pozno? je nagovorila Fanči profesorja Verbajsa, ki jo je gleda! v nekakšni zadregi. »Pozno?« je odgovoril profesor, »pozno? Saj še ni polnoč!« Fanti se je namrdnila in hladno vprašala: »Kaj bomo pa pili?« »Kozarček prinesi, dekle! Ali ne, gospod profesor?« je dejal policist. »Seveda, pa en liter boljšega!« je velel Loban. »Ne fantje! Nocoj bomo pa našega!« je rekel profesor Verbajs in poklical natakarico, ki je bila že odšla. »Takoj prinesem,« se je obrnila Fanči. »Fanči!« je zaklical Leban in se zadovoljno smehljal. Natakarica se je vrnila in Leban je naročil liter terana. »Ne, to pa ne!« je protestiral profesor. »Fanči, na moj račun, veš!« »Toreg liter terana? Kdo plača, to je vaša stvar«, je rekla natakarica in odbrzela. »Gospod Leban. to pa ni prav! Ukradli ste mi idejo iz glave,« se te pošalil profesor. »Saj še m bila patentirana,« je nerodno odgovoril Leban. Vsi so smejali in policist je rekel: »Pravijo, da je ukradena reč dosti boljša.« »O, lep mož postave!« je pripomnil profesor v šali. »Tako pravijo,« je potrdil policist svoje besede. »iz lastne skušnje?« je vprašal Leban. Policist je napravil resen obraz: »Vsak iz lastne. Ali še veš, kako sva kradla v lazaretu?« »Oho?« se je začudil v šali profesor. Tudi Leban je zresnil obraz: »Kako vendar govoriš! Nazadnje bo še kdo mislil, da je res!« »Saj je res, pa še kako res!« »Prosim te, ne govori budalosti!« je rekel Leban s skoro užaljenim glasom. »Saj je le šala,« je dejal profesor in prijeJ za roko Fanči, ki je prinesla terana in ga postavila predenj. »Kdo je Benjamin?« je vprašal policist. »Menda sem jaz,« je rekel Novak in segel po litru. Leban se je držal, kakor da ne sliši in je topo gledal policista, ki je z očmi občudoval domačo kapljico v litru pred Novakom. »No. kako je bilo?« je vprašal profesor. »Kako je bilo? Kakor sem rekel, pa konec in amen!« je upiral policist oči v kozarec s teranom. »Na zdravje, gospod Leban! Živeli vsi in naša lepa zemlja tam doli!« je povzdignil profesor svoj kozarec. »In gospa Jana!« je vzkliknil policist in izpil do dna. »Živela gospa Jana!« so trčili z Lebanom vsi. »Bog obvaruj!« je rekel resno in svečano profesor, »Zdaj pa znova. Živela gospa Jana!« »Pojdite z vražami k vragu!« je nejevoljno dejal Leban in postavil svoj kozarec na mizo. »Vraže, pravite, gospod Leban? Še vselej se je izpolnilo, kar se topot ne sme!« je rekel profesor in vprašal Fanči: »Ali ne?« »Kaj pa? Nisem slišala.« Ko ji je povedal profesor stvar s praznimi kozarci, se je nasmehnila. No, Fanči. kaj ne da ni res?« jo je vprašal Leban. »Res je, res. 2e večkrat sem slišal.« »Gostilniške race!« je zamahnil Leban z roko in izpil vino. »Jaz pa ~!«dim. da niso samo gostilniške. Kar gospo vprašajte!« se je zastn t.^ala natakarica in odšla v posebno sobo, kjer so jo klicali. »Le nič se ne bojte, saj smo popravili! Vaša gospa bo še dolgo živela m bo srečna! Na zdravje, gospod Leban!« je dejal profesor. »Ali sem mar rekel, da se bogrm? Zame velja samo to, kar je dckazano. Nimam časa niti volje za prazne vraže.« »Upajmo, da ti ne bo treba nikoli tega dokaza,« je pripomnil policist. »Tega gotovo ne, ampak ti si mi dolžan popolnoma drug dokaz. Le nikar ne misli, da sem pozabil.« Policist Andrejčič se je zasmejal: »Saj res! Tatvino naj ti dokažem? Malo sitna stvar, če jo taji sdina priča.« »Misliš name?« »Priča in sokrivec.« Policist je govoril v šaljivem tonu, Leban pa resno. »No, no, vendar se ne bosta sprla zaradi nedolžne šale,« je reke! Ncvak in pritočil vina v Lebanov kozarec. CENE MALIM OGLASOM. Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če ca je ogias priobčen ood šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492, 3492 JLor ho ce da se mu pomije po posti naslov ali &a&o drugo informacijo ticoco ee malih oglasov naj priloži v nnamtiah sicer ne ho prejel odgovora t Mm^smm CENE MALIM OGLASOM. ieniive in dopisovanja rer oglasi trgovskega in 'eklamnega značaja: vsaka beseda i Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem t naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. iluMiii' Stanovanje S sob. za februar i Me Sa-mobor. Vodmat, Zaloška c. it. 11. 54037-31 Stanovanje •abe. kuhit.jp in drvarnice, pritlično, na dvorišču oddam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54101-31 Dijaka • Stanovanje S »ob, kabineta ln pritiklin oddam takoj v najem sprejmem v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelkn blizu fcodnije. Naslov pove »Jutra«. 53857-31 oglaani oddelek »Jutra«. Gospodinjo Bče samski uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«. 53820-1 Točaja (Schankbur- • ty s kavcijo tprejmem ta'toj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53801-1 Pletiljo j Prodajalko popo-laoma samostojno vseh : bi bi pomagala tudi pri poslov pletiljstva, sprejmem gospodinjstvu, sprejmem ta-takoj v stalno službo s hra no in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru. Na slo-v pove oglasni oddelek »Jutra«. 54057-1 Učenca(ko) poštenih, boljših staršev, s primerno šolsko izobrazbo, nanujočega v Ljubljani — sprejme modna trgovina. koji — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54126-1 Boljše dekle ki zna perfektno šivati se sprejmf kot sobarica Ponudbe s fotografijo na: Deret.ič. Beograd Bitolj ska 20. irimgmb V*** r « M m«*.,* ' Natakarica l dobrimi spričevali, išče mest". Nastopi lahko takoj Naslov v oglasnem .jddelku »Jutra«. 54048-2 Kmečko dekle Trgov, sotrudnica 54001—1 20 let stara, želi službo za takoj. Cenj. ponudbe na Postrežnico mlajšo in ie!& snažno. ea- Naslov v oglasnem oddelku pridno, vajeno kmečkega »Jutra«. 53607-1 dela in malo kuhanja — sprejme Franc Konjedic, oglasni oddelek »Jutra« Gospodično ki ima veselje do vsega Stražišoe pri Kranju. Izurjeno pletiljo in učenko pod šifro »Sotrudnica 53983—2 Prodajalka mešane stroke i 3 letno pom. dobo išče mesta s 1. januarjem. Cenj. ponudbe mo vseb gospt dinjskih del gospodinjstva, sprejme sam zmožno iščem za ves 1an. ski gos/pod. Ponudbe pod . Naslov » oglasnem oddelku »Zaacajna« na oglasni od- sprejmem v Cegnarjevi al. : na oglasna oddelek »Ju »Jutra« 53970-1 delek »Jutra«. 53831-1 št 4. 54080-1 tra« pod »Urna« 53989—2 Žagar išče službu. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 40797—2 Kuharica Seli službo pomožne kuharice v hotelu ali kot samostojna v dobri gostilni. Naslov pove oglas, oddelek »Jatra«. 53694-2 Brivski pomočnik mlad, išče službo za takoj Lapa jt« Tomaž, Raskovec št. 306. Vrhnika. 51111-2 Trgovino Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, bii in mosta i S č e mirna i stranka. Ponndbe na 3gl. i oddelek »Jutra« pod šifro ' »Miroljubna«. 53913-31 dobroldočo b papirjem__ ln galanterijo v manj-j-—- dem mestu bivše mari- Stanovanje borske oblasti pod ugod- !K>tM, in k„hwje takoj od nlml pogoji prodam. Do- daln m