Issued tri - weekly every Tuesday, Thursday and Saturday.
Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3-50. For City of Chicago $3.50.
LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, 1919, AT POST OFF! CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd i87g.
'J^fagsloga tlači/
STEV. (No.) 37.
CHICAGO, ILL.,
TOREK, 28. MARCA 1922.
LETO (Vol.) VIII,
HYLAN PROTI MEDNAROD-NIM BANKIRJEM.
KAKO JE V RUSIJI?
RAZNE NOVIGE.
Newyorski župan Hvlan, ki je imel zadnjo nedeljo daljši govor na banketu Kolumbovih Vitezov v La Salle hotelu o priliki vpeljavanja članov četrte stopnje, je s svojimi zbranimi besedami temeljito ožigosal mednarodne bankirje, katerim na čelu je znani oljnati kralj Rockefeller. Ožigosal je tudi pogodbo, ki jo je senat Združenih Držav ratificiral zadnji teden, med Anglijo, Francijo, Japonsko in Ameriko. Ta pogodba ogroža neodvisnost Združenih Držav, katera je bila kupljena z dragoceno krvjo ameriških sinov Washingtonove dobe. Celih 146. let smo čuvali ta zaklad neodvisnost nase dežele, sedaj pa je zapravljen in naša dežela bo morala prisotstvovati pri vseh mednarodnih homatijah, ki jih bodo povzročali sebični narodi Evrope in Azije. Tako se je izrazil župan Hvlan o sprejeti pogodbi med štirimi velesilami v Pacifiku.
O mednarodnih bankirjih se je takole izrazil: "Rockefeller takozva-ni oljnati kralj, načelu je najbogatejši inkorporaciji na svetu, ki ima po vsem svetu svoje podružnice in s svojim kapitalom gospodari na vseh petih delih sveta. Za njimi pridejo mednarodni bankirji, ki so tekom zadnje vojne mobilizirali kapital celega sveta in ga vtaknili za oklopne zatvornice na Wall Streetu. Vse to je združeno v eno samo telo, ki ga imenujemo kapital. Ta kapital pa je danes organiziran in je stegnil sedaj ko se je nažrl zlata in srebra med vojno po Evropi, svoje kremplje, kakor velikanski zmaj tudi po naši deželi, katera že čuti posledice tega tajnega delovanja kapitalističnih kraljevašev na Wall streetu. Kremp-' Iji tega kapitalističnega zmaja pa segajo-še dalje, v svojih rokah imajo vse vodilne kroge naše državne politike. Ako bi jih ne imeli, nikdar bi ne mogli ljudje, ki se imenujejo praktični Amerikanci sprejeti pogodbe, ki uklepa v okove roke naše neodvisnosti. Zato prijatelji, deluj-mo z vsemi svojimi močmi, da si rešimo naše^ deželo iz krempljev tega zmaja in dajmo ji nazaj neodvisnost, katero so kupili sinovi Washingtonove dobe s svojo krvjo."
Tako govori newyorski župan Hvlan, ki je uzoren katoličan.
Na to vprašanje najbolj značilno odgovarja Enima Goldman znana a-narhistinja, ki je predno je bila deportirana v Rusijo živela v Chicagi. (Ako je bila v tesni zvezi z la\vn-dalskimi koritarji, nam ni znano.) Sedaj, ko se je navžila vseh sladkih dobrin ruskega boljševizma, je odšla na Švedsko. Ona pravi: "Ruski boljševizem, to posinovljeno dete socijalizma ubija sam sebe. Socija-lizem je vse nekaj drugega v praksi. kakor pa se zrcali v teoriji. V teoriji se zdi človeku, da bi bila soci-jalistična doba predhodnica pravih nebes na zemlji. V praksi pa je socijalizem v resnici predhod pekla na zemlji. Vsaj tako se je pokazal v Rusiji." Tako torej Emma Goldman! In ali niso to trdili vsi pametni ljudje ? Ali tega ne trdijo trezni elementi tudi danes? Da. da socijalizem se sveti v teoriji, kakor kaki "spneani kujavi konjiček", na pogled je lepa stvarca, ko ga pa vprežeš, ti le brca in ne spraviš ga naprej. Enak je socijalizem. Še povsod se je sam sebe ubil v praksi in se tudi bo povsod, ker socijalizem ni nič drusresra
o o
kakor utopija — sanjarija ljudi, ki postanejo ošabni in uporni, autori--eti in Rogu. Želeli bi le, da bi se *:"rr.ilil Uncle Sam lawndalskih komarjev in jih poslal na počitnice v ^.aženo Rusijo, kjer vladajo njih vredni bratci po geslu: "Kar je. tvojega je moje. kar je mojega je moje!" Bog ve, ali bi se očka Zavrtnik potem še ogrevali za socijalistična nebesa ?
SLUČAJI INFLUENZE POJE-NJUJEJO.
Springfield, 111. — Zdravniški department države Illinois je podal svoje poročilo, kjer naznanja, da slučaji influenze pojenjujejo. V tednu med 26. februarjem in 5. marcem je influenza dosegla svoj višek v tem letu. Zadnji teden pa pravijo, da je bilo v državi Illinois zaznamovati samo 765 slučajev influenze.
BOMBAŽARJEM ZNIŽUJEJO PLAČE.
Lawrence, Mass., 27. marca. — V bombažnici znani pod imenom New England Cotton Mill, so danes znižali za 20 odstotkov plače 1200 delavcem, ki so zaposljeni pri tej družbi. —
ŽIVELE VRLE PREKMURSKE ŽENE IN DEKLETA.
Naš poziv pred kratkem na Prekmurske Slovence glede podpornih društev, ni bil brez vspeha. Vsa prekmurska možka društva so se zdatno pomnožila. Naše Chicaške prekmurske žene in dekleta so si pa kar svoje posebno društvo ustanovile v Chicago. Mrs. Kolenko in Mrs. John Horvvath sta se zavzele takoj po tem oklicu za to miselj in začele agitirati in preteklo soboto sta sklicali ustanovni sestanek, na katerim se je društvo res ustanovilo. Shod je otvoril in mu predsedoval Chicaški župnik Rev. Kazimir Zakrajšek. Društvo se je priklopilo KSKJ. Jed-noti in se imenuje društvo S. Ane.
Več o tem poročamo prihodnjič.
NOVE GROZOVITOSTI KU-KLUXKLANOVCEV.
Dallas, Tex.—Tukajšni poslovodja Etheridge znane tvrdke z lesom je bil pred par dnevi napaden od 5. maskiranih s klukluxklanovsko masko in odpeljan izven mesta, kjer so ga pričeli pretepati in trpinčiti. Sedemnajstletna hčerka Etheridga, je prihitela svojemu očetu na pomoč, toda, razbojniki so jo pretepli na strahovit način. Ali ni čudno, kje
je pri takih-le slučajih roka oblasti in pravice?
KAJ ZMORE KATOLIŠKO ŽEN-STVO.
V Milwaukee so se navdušene kat. žene združile v takozvano "Misijonsko Združenje, katoliških žen". To društvo ima namen podpirati pred vsem razne misijone po poganskih deželah. Te dni smo dobili letno poročilo, da so preteklo leto več kakor $100.000 poslalo v razne poganske kraje.
Čast takemu ženstvu!
Slovenske žene, ali bi se ne mogle tudi ve združiti za kaj koristnega in velikega?
DELO NA FARMAH SE ODPIRA.
Farmarska centrala v državi Iowa, poroča da so farmarji po južni Io\vi pričeli s setvijo radi ugo'dnega vremena. Nad 4000 delavcev se je najelo v službe za razna farmarska dela, predzadnji teden po državi Iowa.
SEDEM SODOV ŽGANJA UKRADLI.
V	deželi blažene prohibicije in sicer, v mestu Peoria, 111., so pred par dnevi prišli tatovi wiskeva in odpeljali na svojem avtomobilu, kar sedem sodčkov najboljšega še starega žganja. Oblasti, ki nimajo o teh tatovih še nikakega sledu, nevedo, ali bi tem poštenjakovičem čestitali, ali bi jih zasledovali.
PREVEČ DELA ZA $10.00.
V	Reynolds, 111., so 22. marca vlomili zlikovci v oklopno blagajno ta-mošnjega poštnega urada. Ko so blagajno odprli, so našli v njej celih $10.00. Pri odprti blagajni so zlikovci pustili napisani listek s pripombo: "Žal nam je, da smo odprli blagajno za samo borih $10.00. Naše delo je več vredno, kakor to."
OBLAK SE UTRGAL.
Burlington, Kans., 26. marca. — \ čeraj med hudimi nalivi se je utrgal oblak v bližini tukajšnega mesta, in poplavilo je skoro vso okolico. Škoda, ki jo je povzročilo po-pl a vi jen je se ceni nad $750.000. Dve osebi ste zgubile svoje življenje med h u dour jem.
CERKVENE NOVICE.
Rev. Father B©nvenut je odšel v
Lorain, O., kjer bode imel ima ta teden sveti misijon v ondotni slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda, pri gospodu Krakerju. Želimo mu obilo vspeha!
Rojakom v Virden, 111., naznanje-mo, da pride prihodnjo nedeljo, 2. aprila zvečer v ondotno slovaško cerkev Rev. Kazimir Zakrajšek, ki bo ostal tam tri dni. Imel bo slovaške govore pri štirideseturni po-božnosti. Slovenci iz Virdna in okolice se morejo udeležiti svete spovedi v slovenščini.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
Naš prijatelj nam pravkar piše: "V naši bogati Jugoslaviji nekateri stanovi v resnici že od gladu umirajo, n. pr. duhovščina. Cez 800 kron mesečno nima skoro noben duhovnik v dušnem pastirstvu. Vsaj 200 kron mora plačati postrežnici in ji še skrbeti za hrano. Tako stradata oba. Pač pa na drugih straneh meče država proč denar skozi okno ven, kakor otroci ali norci. N. pr. za policijo, za detektive in konfidente. Ko je bil še g. dr. Kukovec minister, sta ga celo v Celju, kjer vendar ni ne boljševikov ne nihilistov ne anar-hi stov, spremljala kar dva detektiva pred njim in dva pa za njim, kadarkoli se ie pokazal na ulici. Koliko jih čuva kakega Pribičeviča?! In ti ljudje so krasno plačani! Žalostno to! Se žalostnejše pa, da je kaj takega treba v Jugoslaviji, kjer je ob uj edin j en ju bilo vse od nau-dušenja, kar pijano. Danes pa je vse s srdom zastrupljeno. Tako nas vladajo iz Belgrada!
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Zgodnje maškare v Kostanjevici.
Ne vemo, kje ima pristojna oblast oči, da noče videti in preprečiti dogodkov kot se je zgodil v nedeljo, 19. februarja v Kostanjevici. V ženo in moža^našemljeni, a dobro znani individuji so javno sramotili na javnem trgu s skrajno nesramnim obnašanjem in govorjenjem v navzočnosti mladine zlasti materinstvo na tako brezstiden način, da si ne upamo niti zdaleka opisati. Kje morejo spričo takih dejstev vzgojno vplivati gospodje učitelji in duhovniki, ko se mladina na lastne oči prepričava, kaj se vse more javno in brez kazni počenjati. Oblast, tu je polje za delo!
LEWIS DOLŽI LASTNIKE, DA
SO KRIVI PREMOGARSKE STAVKE.
Predsednik Lewis premogarske u-nije, je minulo soboto v svojem govoru odločno zavračal krivdo pribil-žajoče se premogarske stavke na lastnike premogorovov. Dokazoval je, da lastniki imajo nakopičenega na sto-in-sto-tisoče tonov premoga po svojih skladiščih, da bodo to spravili v denar in to po visoki ceni, hočejo stavke. Stavka bo trajala najmanj dva meseca, ker premoga je dovolj po skladiščih za celih 5. mesecev. Napolnjena skladišča s premogom so njih utrdbe, s katerimi mislijo razbiti premogarsko unijo, toda, premogarski baroni se motijo, ako računajo nato. Premogarji bodo branili svojo organizacijo do zadnjega, pa naj pride karkoli hoče. Za posledice, ki znajo mogoče prizadeti javnost, so odgovorni lastniki in ne premogarji. Tako izjavlja Lewis predsednik premogarske unije.
ŽELEZNIČARJI ZASTAVKAJO.
Washington, D. C., 27. marca. — i Po zapadni Virginiji in v državi Maryland groze železničarji s splošno j stavko. Vodja železničarske unije izjavlja, da železničarji bojo podpirali premogarje, ki nameravajo po tamošnjih neunijskih premogorovih oditi prihodnji teden na stavko. A-iko se to zgodi, bo takoj ustavljen ves tovorni promet po tem okrožju.
OBRATOVANJE BO VSTAVLJENO V 6000 PREMOGOROVIH.
Ako se situacija ne predrugači glede pretnogarskega vprašanja, bo Po zgledu Ljubljane je tudi občin- [prihodnji teden vstavljeno vsako o-
ski svet v Karlovcu sklenil pobirati davek po 1 krono od vsake osebe, ki se po 10. uri nahaja v javnih lokalih. Kdor bi te naredbe ne izpolnjeval, se kaznuje z globo od 20 do 20.000 kron.
jbratovanje v nad 6. tisoč premogorovih, v katerih so zaposljeni unij-j ski premogarji. V Združenih Državah je nekako 7500 premogorovov. V 6. tisočih so zaposljeni unij ski premogarji, v ostalih pa neunijski.

SE
DENARNE POŠILJATVE.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Vcerajšne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:
Italijanskim liram:
50 lir ....................$ 3-io
100 lir ................... 5-75
500 lir ..........• • •...... 27.00
500 kron ...............$ 1.90
1,000 kron ....••......... 3.70
5000 kron ................ 17-50
~ 10,000 kron................ 34-00 1000 lir .................... 54-00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75-O0 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po 1 c in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street	Chicago, 111.


EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. _____Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
1849 W. 22nd Street,
Telephone: Canal 98.
Chicago, 111.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. __under the Act of March 3, 1879.
Pod novim gospodarstvom.
Glas Svobode je bil največje prekletstvo za Ameriške Slovence glede njih vere in morale, pa tudi glede njih splošnega napredka. Bil je to strup, ki je razkrajal naše javno življenje in ga okuževal kakor kačji strup zastruplja telo, kakor mrhovina okužuje zrak, kjer gnjije. Moža, ki je bil ta naša narodna nesreča, je Bog poklical na račun k sebi. Tega toraj ni več. Ostale so pa posledice. Njegovo delo bo še dolga leta rodilo isti sad zastrupljevanja in okuževanja, kakor za časa tega nesrečnega moža, ki je bil nekdaj dober katoliški mož. Konda je šel v večnost. List Glas Svobode je pa ostal. Prevzela je njegovo vodstvo in izdajanje njegova žena. udova Marija Konda. — Slabji. kakor je bil ta list do sedaj, ne more biti Bolj satanjsko, kakor do sedaj, ne more napadati ne Boga in ne njegovih stvari tu na zemlji. — Mi s tem apeliramo na Mrs. Konda, na njeno žensko srce, naj nikar ne nadaljuje gonje in fanatizma, katerega je gnal njen nesrečni rajnki mož! — Fanatizem je sramotna bolezen! Konda je zelo bolehal na nji! Toda je grda bolezen, je bolezen, ki prihaja samo iz podlega fn pokvarjenega in posatanelega srca, je bolezen, ki prihaja vsikdar samo in samo iz grdih značajev ali norih glav. Blag, dober in plemenit značaj ne pozna fanatizma, pozna samo ljubezen, pozna samo navdušenje in gorečost. Bo Mrs. Konda s svojim listom šla pot svojega rajnkega nesrečnega moža? Si bo Mrs. Konda na svojo vest kopala isto strašno odgovornost. kakor si jo je njen mož? — Dal Bog, da ne! Naj pomisli, da bo tudi za njo prišel dan smrti, dan ko je ne bo več in sicer za večnost ne več. Se splača potem za teh par dni toliko prekletstvo tisočev vzeti nase, da bodo preklinjali njen grob, oziroma njen pepel, kakor bodo preklinjali pepel njenega moža? — Strašna zmota bi bila. — Radovedni čakamo, katero pot bo krenila Mrs. Konda s svojim listom.
"Naš prapor
d
Tako je naslov novemu katoliškemu listu, katerega je začel izdajati v Collin wood u v Clevelandu, Ohio, Rev. Jos. Škur. — Naslov je: 15155 Holmes Ave., Cleveland, Ohio, in stane $2.00 na leto.
Silno smo se zveselili tega našega novega bojevnika v vrstah katoliškega časnikarstva! Je to sicer še pol-mesečnik. Vendar kakor vse kaže, ne bo ostal pri polmesečniku, temveč bo napredoval, da se bo razvil v krepkega junaka, ki bo vsaki teden nesel prapor križa in njegovih naukov pred vsem med Collinwoodske Slovence in pa tudi kot krepki so-bojevnik z ostalimi katoliškimi časniki, po drugih naselbinah.
Da, bil je čas, ko je malenkostna politika vaškega korita uničevala naše katoliško javno življenje, ko ni bilo mož, ki bi nastopili z visokimi in širokimi idejami, in s širokim obzorjem, ki bi se takoj ne, zbali, ako so kje le najmanjši katoliški pokret opazili. Hvala Bogu, to stališče je med nami ameriškimi Slovenci premagano! Vedno širše in širše prodira med naše mase ideja skupnosti, ideja bratske vzajemnosti in bratske sloge. Vedno širše in širše prodira prepričanje, da bomo katoliški Slovenci v A-meriki zmagali le, ako bomo delali skupno vse naselbine enako, vsi duhovniki v istem duhu, vsi katoliški možje v isti smeri in vsi katoliški listi v isti smernici, ako se zavemo, da katoliška zavednost ene naselbine koristi katoliški zavednosti druge, sosednje, da New Yorku ne sme biti vse jedno, kako napredujejo ali nazadujejo katoliki v San Francisco, Chica-žanom ne sme biti vse jedno, kako se gibljejo v Clevelandu, da Jolietski katoliški napredek ni na trdnih nogah, ako se po drugih naselbinah ruši. Hvala Bogu za to! To pomenja pomlad, to pomenja probujo, to pomenja \relik napredek.
Zato nas silno veseli nov napredek v katoliškem časnikarstvu v Co-1 in wood u in prisrčno pozdravljamo svojega novega bratca, ker vemo da bo pomagal v tej smeri.
Ko bi še Range in zapadne države dobile vsaka po svoj lokalen katoliški list! Še to bo potreba! Če se še to doseže,.potem je pa naša koneč-na zmaga zagotovljena, kajti na ta način bode toliko luči po slovenskih naselbinah, ki bodo razsvetljevale vse naše naselbine, da se bodo kmalu vsi rdeči "kakaruči" in druga golazen poskrili. Ti životarijo samo tam kjer je zarukanost in zaslepljenost doma, kjer je podivjanost. Kjer prodira lnč prosvitljenosti. kjer prodira gentlemanstvo, kjer se širi značaj-nost, kjer se širi lepo družinsko življenje, tam se pa širi krščanstvo.
,Zato pozdravljena, nova svetilka "Naš Prapor" v Colinwoodu !
Rojakom pa ta novi list kar najtopljeje priporočamo! Posebno Collin woodu, O.
ju poslušali. £ato je pa sedaj že prepozno! Eden jo je odkuril v Evropo z nabranimi tisočaki, drugi se je pa "skuril" v Chicago. Zato nam sedaj ne bo kazalo drugega, kakor o-stati "nazadnjaki", kakor smo bili do sedaj in na kar smo ponosni. In posebno sedaj bo to lažje, ko botno dobivali vsako nedeljo potrebnih na ukov, da bomo vedno "nezavedni" za rdeče neumnosti. Med tednom imamo vsako jutro sveto mašo ob pol devetih. Sedaj v postu imamo vsaki teden v sredo in petek rožni venec in blagoslov. Ob nedeljah i-mamo dve sveti maši, jedno ob o-smih in drugo ob desetih, popoldne ob treh pa križev pot. Krščanski nauk za otroke se vrši vsako soboto po sv. maši in ob nedeljah ob 2. popoldne. Krsti se vrše ob 1145 ure popoldne ob nedeljah. Te vrstice sem napisal zato, da se farani vedo ravnati. G. urednik ,zelo me veseli, ako morem kaj veselega sporočati, zato prosim potrpljenja, ako še nekoliko sporočam, kako so farani in katoliška društva požrtvovalni za ustanovitev fare. — Društvo "Srce Marijino", KSKJ. si je omislilo malo stvar v korist cerkve. Dar je dobila družina župnije. Čistega je prineslo $25.00. Hvala jim! Društvo "Sv. Jožef" štev. 110 KSKJ. je tudi nekaj ukrenilo v korist župniji,i čemer sporočam pozneje. Tukajšno samostojno Dramatično društvo bo-<ie priredilo igro "V Ljubljano jo dajmo!" v korist slovenski cerkvi. Igra, kakor čujem, se bo vršila meseca maja. O tem več, ko dobim na-tanjčneje sporočilo. Vidite tako je tukaj j>ri nas. da se kar med seboj "fajtamo", kdo bode več naredil v korist cerkve. Zato naj bo Pavle kar tiho od svojih glasov in naj se ne baha o svojo zmagi, kajti tukaj imamo večjo zmago in jih je več, ki so glasovali in ki tudi delajo za našo župnijo. No, ker pa človek lahko 4 vota" tudi na drugo stran, pa še za Pavleta glasujem. Zatoraj. Pavle, le korajžo in nič se ne boj, če te tvoj "editor" tako postrani gleda. \ eš kaj, če bo preveč siten, 11111 pa kar gudbaj reci pa pridi k meni na "košto" mislim namreč, da bi prišel sem v Barberton samo zjutraj, zvečer bi se pa spet domov peljal tvojega editorja dražit, ki je tako 4kun-šten.' Toraj te pričakujem. Koprive sem že posadil, da jih bova kisle v salati jedla. Tudi trnje že poganja. da bo malo priboljška h kopri-vovi salati. Zato bodi pripravljen na to, da se ne boš potem kregal.
Ravno ko to pišem, sem dobil brezžični brzojav, da se vrši nocoj "opična predstava" na public skver. Vstopnina prosta. Začetek točno ob 24* uri. Prigrizek bo prost. Tudi Rozinov Jaka bo tam. Faran.
Forest City, Pa. — Dne 15. marca popoldne sem srečno dospel v Forestcityško naselbino. Ustavil sem se pri naši marljivi zastopnici M rs. Gerchman, kjer sem bil od nje in od Mr. Gerchmana in od cele dmižine nadvse prijazno sprejet. Vsi Gerchmanovi so zelo veliko pomagali pri agitaciji za naše liste. Mr. Štefan Gerchman sin Mr. Gerchma-nove družine me je vodil po vseh bljižnih naselbinah, kakor Vandling in Braunzdale jtd. Zato sem jim dolžan prisrčne zahvale, ker če bi mi ne bili tako vneto pomagali, kakor so mi, bi mi bilo bolj teško doseči v spe h, kakoršnega sem ž njihovo pomočjo. Število naročnikov na naše liste, posebno na Edinost se je zdatno povečalo. Da se je pa vse to doseglo sem dolžan pa tudi zahvale č. g. župniku Rev. Mihelichu, ki so me pri obeh sv. mašah tako iskreno priporočili svojim faranom, zato so' se tudi rojaki tukaj tako pridno naročali na naš list Edinost. List Edinost postaja dan za dnem bolj in bolj priljubljen med .našim ljudstvom.^ Radi njegovega vsikdar odločnega nastopa za resnico in pravico, ga ljudstvo vedno bolj čisla, ker ljudstvo spregledava, kako strašansko je bilo varano od razvpitih socialističnih voditeljev. Vse, kjerkoli sem hodil, preklinja te izkoriščevalce, ki so pod pretvezo za rešitev domovine in za reveže skubli 11-boge delavce za milijondolarski fond. Ko včasih premišljam, kako! je mogoče, da je narod tem zapeljiv-cem vrjel, da so jim sledili, se vprašam, ali ni mogoče, da bi se narod podučilo, da bi takim stvarem več ne sedal na limance? Da je mogoče, samo katoliški Slovenci delajmo solidarno. agitirajmo vsi vprek za katoliško časopisje, ko bo enkrat močan katoliški tisk, pa bodo takile sleparji. ki so varali dosedaj naše ljudstvo zgubili svoja tla. Močan katoliški tisk je edini, ki bo pregnal te klativiteze. ki begajo naše ljudstvo. Zato še enkrat ponavljam, katoliški Slovenci po Ameriki, agitirajte za močan katoliški tisk. da dobimo čim-preje svoj katoliški dnevnik, pa ga naj izdaja kdor hoče. samo da bo v resnici katoliški list. ki bo razširje-val nauke našega Boga, v katerega j vsi verujemo in čigar služabniku1
smo. Če kdo ne ljubi te ali one osebe, ali bomo raditega pa tudi sovražili njegovo delo? Ne, ne glejmo na osebnosti, pač pa na delo in pomagajmo ga vršiti skupno, pa ne bojo imeli rdečkarji toliko prilik begati naše nezavedno ljudstvo s svojim od sveta že čestokrat zavrženim so-cijalizmom.
—	Ko sem prišel v Forest City, ravno tisti dan je ubilo dva premo-garja. Bila sta tujerodca in po veroizpovedi protestanta.
—	Delavske razmere še niso tukaj tako slabe, kakor so pa drugih na-selbiuah, dela skoro vsak. Le z velikim zanimanjem pričakujejo tudi tukaj, kaj jim bo prinesel 1. april. Tukaj kopljejo samo trdi premog.
Vsem skupaj posebno pa družini Gerchmanovi, kakor tudi družini Svete se najlepše zahvaljujem za njihov trud in gostoljubnost. Isto-tako se prav iz srca zahvaljujem č. g. Rev. Mihelichu, ki so me tako lepo priporočali pri sv. mašah in še celo v lokalni angleški list so dali notico, da sem dospel, kot zastopnik naših listov na agitacijo za naše liste. Bog Vam plačaj vsem skupaj, kar ste storili za me in za katoliško časopisje te dneve ! Vsem skupaj prisrčni pozdrav in Bog Vas živi!
Leo Mladich, pot. zastopnik.
Johnstown, Bon-air, Pa. — Cenjeno uredništvo: — Priloženo Vam pošiljam naročnino, ki sem jo izko-lektala od tukajšnih naročnikov. Lista Ave Maria in Edinost tukaj zelo radi berejo vsi Slovenci. Da, v resnici so vse hvale vredni v teh burnih časih, ko tako pogumno nastopajo proti svojim sovražnikom. Tukaj imamo katoliško šolo angleško, vendar, ker živimo predaleč od te šole ne hodim tja. Hodim pa v Ca-thermans Business College. Neza-merite. ker pišem bolj slabo slovenščino. ker to je moj prvi dopis v slovenskem jeziku. S spoštovanjem.
Angela Pristavec.
Zastonj plačuješ cerkvene kolekte, če ne boš dal del tudi za obrambeno ozidje te cerkve, ki je katoliški časnik.
Katoliškega časnikarja tepo, ker ne morejo doseči onih, katere bi radi nate-pli.
Vsa naša moč je — katoliški časnik.
Katoliki, zavedite sef Podpirajte svo-?e časopisje ,da bo močno!
Iz slovenskih naselbin.
Barberton, Ohio. — Kar se dela tiče tukaj v Barbertonu, je ravno tako, kakor po drugih naselbinah. Nekateri delajo, drugi ne. Upam, da se bodo počasi razmere zboljšale. Bog daj! Gotovo ste radovedni gospod urednik, kako je z našo župnijo. Povem Vam, da je O. K.! Kakor čujemo iz zanesljivih virov, se bode kmalu začelo z zidavo slovenske cerkve, kar farani Že težko pričakujejo, za kar tudi prispevajo, kar
največ morejo. Zares tukaj je dobra slovenska naselbina. Ako ravno nismo imeli do sedaj svoje cerkve in že dolgo ne lastnega duhovnika, vse jedno smo držali svojo vero in svoje prepričanje. Da pa nismo šli "z duhom časa" — kakor nam očitajo nasprotniki, je pa naša krivda, ker nismo ata Kristana in Kondata poslušali. Ko bi jih bili poslušali, bi danes gotovo že vsi njiju molitvice molili t. j.- kleli kakor delajo vsi, ki so
SHEBOYGANSKE NOVICE.
—	O delavskih razmerah danes ne bom poročal, ker se v delavskih krogih ni ničesar spremenilo, odkar sem zadnjič poročal.
—	Smrt je pobrala pred kratkim soprogo od Mr. Antona Zaman v starosti 62. let. Doma je bila iz Šent-Jernejske fare na Dolenjskem. Pokopana je bila na North Side pokopališču. Pogreb se je vršil iz slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda. Ha je bila Mrs. Zaman priljubljena med tukajšnimi rojaki, je zlasti pričal njen pogreb in številno vencev, ki so jih položili na krsto njeni znanci in prijatelji v zadnji pozdrav. Pokojna je bila članica Altarnega društva. K drugim društvam ni spadala, ker je bila že bolj v letih, zatorej se ni mogla zavarovati za slučaj nesreče ali smrti. Pokojna Mrs. Zaman je bila vzor krščanske žene in matere, rada je tudi podpirala katoliške stvari med temi tudi katoliško časopisje. Bila je dosmrtna naročnica lista Ave Maria. Pokojna zapušča žalujočega -moža in enega sina, ter več sorodnikov. Pokojno priporočamo v molitev, ostalim pa izrekamo naše sožalje!
Poročevalec.
U
Holy Name možje in fantje, boste ta mesec roke križem držali? Boste slaker-
J»!
NAZNANILO
IZ URADA
STAVBINSKEGA DRUŠTVA
"SLOVENSKI DOM
V CHICAGO, ILL.
SE NAZNANJA:
Da ho izdana 55. nova serija delnic stavbinskega društva "SLO\ ENSKI DOM", dne 4. aprila 1922. v cerkveni dvorani na Lincoln ulici in 22nd Place.
Delnice oddelek "A" so 25 centov.
Delnice oddelek "B" so iiJ/2 centov.
Delnice oddelek "C" se plačajo enkrat $75.00 in zadnje iztečejo približno v petih letih.
Društveno premoženje znaša $220,000.00.
Ali ste vi gospodar? Gotovo, kakor vsakdo, tako tudi vi boste rekli, da sem gospodar. To pomeni dobro, da je nekdo, ki dela za nas. Ali ni to špasno, da vsaki človek na svetu hoče biti v vrsti gospodarjev?
* * *
Da, vsaka razumna oseba da od svojega zaslužka nekaj na stran, za svoja stara leta ali slabe čase. In od tega je on gospodar, to je njegov denar čez katerega je on gospodar in kateri mu nosi obresti.
♦ * *
Koliko časa boste še vi delali? Ali veste ako boste čez leto ali dve še v stanu delati? Imate kak dokaz zato? Ali vi vse potrošite sproti ali hranite in napredujete? Zato v vašo lastno korist bo, ako nas ubogate in začnete hraniti takoj! Vzemite si par delnic pri našem Posojilnem in stavbinskem društvu "SLOVENSKI DOM'' in postanite gospodarji Vaših dolarjev za katere morate težko delati. Začnite hraniti vaše dolarje in vlagajte jih na pravo mesto, da bojo oni delali za vas!
Za stavbinsko društvo "Slovenski Dom", Frank Grill, predsednik. Joseph Zupančich, tajnik. Louis Duller, podpredsednik. John Teršelich, blagajnik.
_
____
_
V NEDELJO POPOLDNE.
TEDENJSKI KOLEDAR.
April.
2.	Nedelja. — Sv. Frančišek Pav-lanski. — Tiha nedelja. Danes se za-grnjejo vse podobe in vsi križi po cerkvi v znamenje žalosti, kajti z današnjo nedeljo se začne spomin na trpljenje in smrt gospodovo. Krizi ostanejo zagrnjeni do velikega petka, podobe pa ao velike sobote. Sveti čas beži! Ali si že opravil sveto spoved? — Kjer je popolno uveden nov cerkveni zakonik, se še le z današnjo nedeljo začenja čas 2a velikonočno sv. obhajilo. — Sv. Evangelij pripoveduje, kako so hoteli Judje Jezusa kamenjati, pa se jim je skril.
3.	Pondelek.—Sv. Benigen. spozn.
4.	Torek. — Sv. Izidor.
5.	Sreda. — Sv. Vincencij Fer.
6.	Četrtek. — Sv. Viljem.
7.	Petek. — Žalostna Mati Božja.
8.	Sobota. — Sv. Adalbert.
9.	Nedelja. — Cvetna nedelja.
ČETRTI ČLEN VERE: KRISTUSOVO TRPLJENJE.
"Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen." Kristus je trpel muke trpljenja in muke smrti, smrti na križu, da bi nas odrešil in zadostil za naše grehe. .
Sv. vera nas uči, da je človeški rod zgubil vsled Adamovega greha božjo ljubezen, da smo vsled Adamovega greha vsi brez izjeme grešniki. Toda Bog, ki bi nas bil lahko kaznoval, kakor je kaznoval uporne an-gelje, nam je hotel pokazati svoje usmiljenje in nam odpustiti naše grehe. On bi nam bil lahko greh kratkomalo odpustil, toda On je hotel, da se greh zadosti. £a to pa je bila potrebna žrtev, ki je imela neskončno vrednost, za to je bilo potreba, da se je Bog-Clovek daroval za človeški rod. To je vzrok Jezusovega trpljenja in njegove smrti.
Naš Gospod je trpel pod Poncijem Pilatom, to se pravi, ko je ta rimski uradnik vladal nad Judejo kot namestnik kralja Tiberija Cezarja.
Umrl je na Veliki Petek, dne 25. marca v devetindvajsetem ali, kakor trd i j o drugi kjronologisti, v triintridesetem letu ^ašega štetja.
Večer pred svojo smrtjo — to je na Veliki Četrtek — je šel s svojimi učenci v jobedno dvorano, tam postavil Presv. Rešnje Telo, daritev sv. maše kot Spomin krvave daritve, katero je imel darovati prihodnji dan.
Iz obednice je šel na Oljsko Goro, kjer je prestal vse muke smrtnega boja in potil krvavi pot. Tu ga je izdal Judež Iškarijot s poljubom, izročil ga roke njegovih sovražnikov, ki so ga peljali pred sodišče k Kaj-fežu. Pred Kajtežom so ga krivično tožili, krivo zoper njega pričevali, narodni juddvski svet ga je obsodil k smrti. Pljiivali so mu v obraz, bili ga. trpinčili Iga na vse mogoče načine.
Od Kajfežia so ga peljali k Pilatu, ki ga je pa takoj poslal k Herodu, kralju Galileje, ki je pa ravno takrat bival v Jeruzalemu. Herod je ravnal z božjim jetnikom kakor s kakim norcem, dal mu je obleči belo oblačilo v zasmehovanje, potem ga pa poslal nazaj k Pilatu.
Pilat je bil prepričan o njegovi nedolžnosti, toda ni si upal, da bi ga oprostil. Vsled njegove strahopet-nosti postavljen je bil Jezus Kristus na isto stopinjo z razbojnikom Ba-rabom, bil jet bičan, s trnjem "kronan, in konečno obsojen k smrti nrflesižu.
Sam je nesel svoj križ na Kalvari-jo, kjer je bil križan in kjer je umrl za nas med dvema razbojnikoma. Bilo je to ob tretji uri popoludne.
Okoli pete ure sneli so njegovo truplo iz križa.
Pokopan je bil na veliki Petek proti večeru. Bila je postava pri Judih, da so morala biti trupla teh, ki so bili obsojeni na smrt in ki so bili križani na Kalvariji, sneta raz križe pred soboto, ki se je pričela s solnčnim zapadom. Ker sta bila razbojnika še živa, zlomili so jim vo-
jaki kosti, da bi hitreje umrla. Pri Jezusu tega ni bilo potreba; bil je že mrtev. Vendar je en vojak pre bodel s sulico njegovo stran, iz katere je pritekla kri in voda.
Kaj so storili z Jezusovim truplom ?
Božja Previdnost je poskrbela za dva častitljiva moža, da bi Jezusovo truplo dostojno pokopala.
Jožef Arimatejec in Nikodem sta dobila od Pilata dovoljenje, da smeta vzeti Jezusa iz križa in ga pokopati. Preskrbljena z vsem, kar sta potrebovala, sta snela Jezusa s križa, ga mazilila, zavila v tanjčice in ga položila v nov, iz skale vsekan grob, kamor še nikdo ni bil položen. Pred vhod pa sta zavalila velikansko skalo. Ta grob je videti še dandanes v baziliki Božjega groba, kakor je bil takrat, ko so Jezusa položili v grob.
Ko so pa delali priprave za pokop, pa tudi Jezusovi sovražniki niso mirovali. Celo noč so premišljevali, kaj se lahko vse pripeti; šli so k Pilatu in zahtevali od njega, da grob z močno stražo dobro zastraži, grob sam so pa zapečatili (Mat. XXVII.)
Tako so storili vse v svoji previdnosti. kar so mogli, da bi učenci ne ukradli in odnesli Jezusovega trupla. Bog je hotel v svoji Previdnosti in Modrosti, da bodo sredstva, katerih so se posltižili Jezusovi sovražniki, pričevala za njegovo resnično vstajenje od mrtvih.
Kristusov pokop je bil samo predigra njegovega veličastnega vstajenja; On je bil pokopan samo, da zopet vstane. Ravno tako bo z nami, če bo naša smrt sveta, kakor je bila Jezusova smrt: položili nas bodo v grob, da bomo iz njega čez malo časa zopet vstali in pričeli novo življenje.
ali je duhovnik znal ali ni znal za to. Najbrže ne. Kaj pravite na to?
Naročnica.
Odgovor:—Glede zadnjega stavka, da je bil civilno poročen a vendar cerkveno pokopan, se je zgodilo, ker najbrže duhovnik ni vedel za to Prav ni ravnal, ako ni vprašal, kake narodnosti je in bi bil lahko poizvedel od g. župnika. Vendar ljudje v takem slučaju velikrat ne povedo resnice duhovniku.— Glede Va šega strahu, bi mu jaz ne pripisoval velike važnosti. Da je "truga" pokala, to je mogoče, ker je bila lesena. Les pa poka, posebno v zimskem času. Truga je bila najbrže preje na mrzlem v kakem skladišču. V sobi se je razgrela in potem pokala. Zu naj na porču je pa tudi lahko les pokal. Dihanje je bil pa veter. Ako bi bil duh, bi se prav nič ne prestraši!, ako je kdo vrata odprl. Ropot na strehi je pa lahko povzročil veter. Ali ste bili že kdaj v kaki hiši po noči popolnoma sami? Kako je vse pokalo. Nikdar ne tako, kadar ste bili vsi doma. Samo, ko ste bili sami. Ko je človek nekoliko nervozen, čuje vsako najmanjšo reč, katere drugače niti ne opazi ne. Tako je bilo najbrže tudi tukaj. V strahove, v duhove, da bi hodili nazaj in take enake stvari pameten človek ne veruje. Strahovi dandanes so sami hudobni ljudje, roparji in tatovi, katerih vse mrgoli.	Urednik.
Krall 50c, Frances Janežich 50c» Martin Shukle $1, Angela Krivec 50c, Anna Sa-rich $1, Judge Wm. Maylan $1, Carl Bach $i, Frank Jaksa 50c, Domenic Jerome 50c. Ursula Katze 50c, Anton Fritz 50c, Matt Snidarsich 50c, Jim Verhovick 50c, John Gregorich 25c, Charles Trček $1, John Agnich 50c, Joe Agnich 25c, Antonia Steblay $1, Paul Junke 50c, Jo-hana Kostelc 50c, John Movern $1, Anton Lessar $1, Louis Rigler $1, John Skriner 50c, Barbara Cerjance 50c, Marco Junke 25c, Matt Primozich $1, Frank Intihar 25c, Kate Lusin 50c, Agnes Ko-chevar 50c, Marija Bozecovic 25c, Anton Boubon 50c, Neza Musich 50c, John Le-bon 50c, A. Gornik 50c, Andrew Merkel 50c, Mary Kuslan 50c, Mary Lenich 50c, Peter Junke 25c, Tony Kocevar 25c, J. Pogachnik 50c, Kate Stipetich 50c, John
Sedey 50c, John Kukar 25c, Val. Jagu-nidh 25c, Aug. Paciotti 50c. Skupaj $50, Darovalci iz Soudana in Tower-ja, Minn., so darovali kakor sledi: Mihael Music $1, Katarina Korelc $1, John Zobec $1, Anton Gornik $1, Anton Stefa« nič $1, John Matjašič $2, Marija Vajda $1, Katarina Bajnk $1, Maria Špolar $1, Frances Loušin 50c, Anie Gottlieb 50c, Barbara Schweiger 50c, Frank Zupančič 25c, George Nemanič $5.25.
Skupaj se je nabralo na Soudanu
n Tower ju.....................$17.00
Skupaj se je nabralo na Evele-thu . . , .................
50.00
Vsega skupaj . . ............... $67.00
Vse skupaj najlepše zahvalim in pozdravim	George Nemanič,
Box 741, Soudan, Minn.
DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven^.
Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio.
Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici.
Moje delo je zanesljivo.
f*

POIZVEDOVALNI KOTIČEK.
Želim izvedeti v poizvedovalnem kotičku, kako mislite o tem-le resničen! slučaju: Umrl je tukaj mož, katerega smo po noči čuvali. 13. decembra je bilo to. Kmalu po dvanajsti uri je začela "truga" čudno pokati in sicer trikrat. Takoj na to je pa nastal čuden ropot na "porču" zunaj pred hišo. Vsi smo mislili, da mora biti zunaj kak pes. Takoj na to se je pa culo na oknju tako sope-nje kakor iz dna prs. Ako je pa kdo vrata odprl, je pa jenjalo. Ni bilo nič čuti. Pes ni mogel biti. ker je potem to čudno sopenje šlo na streho in tam zopet ropotalo nekako pol ure. Odprli smo vrata in gledali, pa nismo nič videli. Ravno tisto noč je sneg padel. Ako bi bila kaka žival ali kak človek, potem bi se v snegu sledi poznale. Pa ni bilo nič. Mi smo bili štirje ljudje. Gledali smo drug drugega prestrašeno in se vsi malo bali. Ta človek ni bil cerkveno poročen, pa ga je vendar nemški duhovnik cerkveno pokopal. Ne vem
Te dni se je zglasila v našem u-redništvu Miss Mici Bramor, doma iz Zgornje Šiške, do sedaj kuharica pri Rev. Father Smoleyu. Je na potu v staro domovino, kjer nemarava prevzeti pri svojih priletnih stariših
- -	v
v Zgornji Šiški trgovino. — Miss Bramor želimo srečno pot!
ZAHVALA.
Vsem darovalcem, ki so darovali za zvonove za cerkev sv. Marije Magdalene na Božjakovem se jaz nižje podpisani iz srca zahvalim v imenu vseh občanov občine Božjakovo. Naj Vam Bog in sv. Marija Magdalena patrona naše Božja-kovske cerkvice na tem in na drugem svetu poplača dragi darovalci. Zapomni te si dobro, da kar darujete za božjo čast1 ne bo nikdar zgubljeno, ker Bog je ne-^ skončno pravičen in zvest. Tudi Vas, predragi rojaki ne bo pozabil, ki ste darovali in žrtvovali za njegovo čast. Naj-J bolj se pa zahvalim Mrs. Mariji Brine iz Eveletha, ki se je toliko trudila, da je nabrala tako lepo svoto med Evelethški-mi rojaki, namreč celih $50.00. Bog ji stotero povrni za njen trud!
Ako bi kateri izmed darovalcev zapazil kako napako, je prošen da naj to me-j ni naznani, da se bo stvar popravila, ker nič bolj kakor pravilnosti se želi.
Darovalci iz Eveletha, katere je obiskala Mrs. Mary Brine, so darovali kakor sledi:
Mrs. Mary Brince $3-75» Miss Mary Brince $1.00, Mr. Joseph Brince $1.00, Mr. George Brince $1.00, Mr. A. C. Ne-manich $3.00, Mr. John Sijc $1.00, Mr. Anton Kinkella 50c, Mr. Anton Truden 50c. Joseph Planensek $1.00, Mike Bo-lich 50c, Sam Press 50c, Matt Mirosla-vich $1.00, George Branovick $1.00, Ra-dakovic 50c, John Maurine 50c, Tony Kozar 50c, Jos. Zbasnik 50c, Mary Jane 50c, Anna Rudman 10c, Anna Malerich $1, John Fugina $1, Rev. Anton Lesko-vic $1, Marka Malkovich 50c, Ely To-misich 10c, Angela Deberc 50c, Peter
SLOVENCI NA EYELETHU IN OKOLICI POZOR!
ZA NAJBOLJŠO KVALITETO DOBRIH OBLEK ZA MOŠKE IN MLADENIČE OBIŠČITE MOJO NOVO KROJAČNICO.
Priporočam se č. gg. duhovnikom za naročitev mašnih talarjev, povrhnih sukenj in solonskih oblek, kakor tudi vsem Slovencem in Hrvatom na Eveleth in okolici. Po naročila pridem sam na dom, ako
se zeli.
Na vseh oblekah znižane cene. Čistim, likam, predelujem in popravljam obleke.
JOHN KUHELJ
422 Pierce St. zraven slovenske cerkve Eveleth, Minn.

£
&
A
£ &
& &
PRODA SE Zidana hiŠa Z dvemi stanovanji vsako z 4 sobami. E-
Iektrika, gas, garage za dve kare. Mesečno nosi $4500; blizu slovenske cerkve. Kupec potrebuje le $2500.00. Cena $4500 .00. Nadalje imamo na prodaj saloon in 4 sobe odzadej; 10 sob v gornjem nastropju, elektrika in gas, zidanica, garage, keglišče. Mesečno nosi $90.00. Kupec potrebuje $5200.00 gotovine. Cena $6500.00.
MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street,	Chicago, 111.
er
gr
ŠT P*
r
ŠT

Brezplačno en mesec
bom poučeval piano tiste učence oz. učenke, ki se bodo začele pri meni učiti še v mesecu marcu.
TRI MESECE BREZPLAČNO pa poučujem tiste učence, ki naročijo pri meni nov piano. Imam zveze z vsemi velikimi piano-tvornicami v Chicago.
KDOR ŠE NIMA DOMA PIANO, mu dam svojega na
razpolago, da se vadi nanj.
POUČUJEM V ANGLEŠKEM JEZIKU. Za lekcijo računam Slovencem samo 50c. Ako se jih uči več iz ene družine še ceneje.
Šola pri meni je sicer stroga, vendar pa vam vseh mojih dosedanjih 17 učencev lahko priča, da je na drugi strani tudi prijetna in vse občinstvo, ki je bilo prisotno na prvem koncertu mojih učencev ve, da vsi izvrstno napredujejo. — Kdor želi kakih pojasnil, sem mu na razpolago vsak dan od 6. do 8. ure zvečer.
IVO RAČIČ
1847 West 22nd Street Chicago
VVVWVWllVkiVtTVI
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI ODVETNIK Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago.
Naslov pisarne v So. Chicagi: 9206 Commercial Avenue.
Telephone: So. Chicago 0599.
Uradu jemo na So. LaSalle St. Soba: 1101-19. Telephone: Central 8610.
i
S
Za sestanek se obrnite telefonično na So. Chicago 0599.
W. F. KOMPARE
SLOVENSKI NOTAR
Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino.
9206 Commercial Ave.,	So. Chicago, I1L
Phone: So. Chicago 0599.

THE MINERS NATIONAL BANK EVELETH, MINNESOTA.
CAPITAL AND SURPLUS $63,000.00.
TO JE BANKA, kjer lahko opravite vse v svojem lastnem jeziku. Imamo zaposljene uradnike, ki govore vaš jezik.
AKO ŽELITE hraniti denar, pridite k nam, da Vam pomagamo. Mi pošiljamo tudi denar na vse dele sveta, po najnižjem dnevnem kurzu.
AKO ŽELITE potovati v staro domovino pridite k nam po pojasnila. Pri nas dobite vsa pojasnila, ki se ga rabi glede potovanja. Mi vam prodamo tudi vozni listek za vsako parobrodsko črto skozi katerokoli želite potovati.
KADAR ŽELITE zavarovati svoja posestva, hiše ali karkoli že, pridite k nam da Vam zavarujemo proti ognju, poškodbi, ali uničenju. Mi zastopamo nazanesljivejše in najsi-gurnejše zavarovalninske družbe.
NAŠA BANKA naj bo vaša družinska banka, kamor povabite tudi svoje prijatelje. Mi smo vedno hvaležni in veseli, kadar vidimo vas.
Bančni uradniki:
Jas. A. Robb, President.	J. C. McGilvery, Vice-Pres.
R. M. Heskett, Vice-President. L. E. Johnson, Cashier.
F. S. Malley, Assist. Cashier. A. Nelson, Assist. Cashier.
4

i
_ '^iL
........_ _ . _ m .	. fe______: ______________________________
_________
"Glejte, učenjaka", pravi Kariklej, "ki celo zdravnike prekosi! Vi ste pa res zavidanja vredni mož, tribun. Tu sedite popolnoma mirno in niti ne zapazite, kaj razburja celo mesto. Kaj ne veste, da je bilo ravnokar glavno posvetovanje pri Tiberija zaradi včerajšnje ustaje čet, ki so govorile, da je dal Tiberij šiloma odvesti plemenito deklico in da hoče Ger-manik sam poučiti Avgusta o tem?"
"Pri Marsu, kakšna novost!" In Paterkul se je smehljal neverjetno gostu. "Je pa li res kaj resnice na tem? Ali je res uropana kakšna mlada plemkinja?"
Kariklej je videl za gladko krinko, zato pravi gorko: "Hinavščina vam ne stoji dobro vitez! Ali veste morda manj, kakor jaz? Ali morete misliti le en trenutek, da sem prišel k vam, da bi vas izdal? Nekaj popolnoma drugega me je privedlo k vam. Dobro veste, da živim z2 družino, ki je tako hudo prizadeta že leta v tesnem prijateljstvu. Rešil sem mlademu Pavlu življenje, za katerega drugega se ne bi podal na daljno pot in se gotovo ne bi iz postavljal nevarnosti, češ, da zanemarjam Tiberija, ko vem, da mu ni naklonjen. {Zdaj sem storil isto njegovi sestri, pa prisegam vam pri vsem, kar mi je sveto, da sem premišljal, ali bi ne bilo bolje, da bi ji dal strupa in jo tako rešil vsega hudega."
Te besede so pretresle Paterkula do dna duše. Vendar je pa še poskušal premagati svojo razburjenost. Vstal je in je meril z dolgimi koraki sobo, nezmožen kakšne besede.
"Tu je naš duhoviti rojak Dionizij, katerega vendar poznate in ki bi rad dal življenje, da bi rešil sestro svojega prijatelja, — tu sem jaz, ki sem rešil obema življenje in ki dobro vem, kako je z vami, — pa vendar mi hočete skrivati svoja čutila."
"Če s tem delam krivico vam, jo delate meni tudi vi, ki mi to očitate", odvrne naposled tribun. ";Zdaj je previdnost bolj potrebna kakor kdaj. E-na beseda zadostuje —"
"Da pade vaša glava, gotovo", izpopolni Kariklej. "Ali mislite, da je moja zame kaj manj vredn^. Ali stvar je preresna, da bi človek to premišljeval".
"Pridite, doktor, in premisliva celo stvar mirno —M
"Sedaj ste vendar enkrat povedali", odgovori Grk. "Zdravniku se redko more vse prikriti in <£e vam je to v zadoščenje, vedite, da ubožica, katero sem moral na zapoved Tiberija obiskati in ki živi v tisočerih brit-kostih — da ta ubožica neprestano kliče vaše ime, kakor da ste vi edini rešitelj, na katerega more miisliti."
"Dobro", pravi Paterkul, več kakor enkrat menjaje barvo, priznat moram, da ljubim vašo rojakinja, čeravno je tako različna od drugih rimskih žena, z vso močjo svojega srca. Če mi ljubezen vrača ne vem. Ker pa ravno nič ne ve, da se je že povrnil njen brat, pričakuje pomoči najprej od mene. Pa kako naj bi ji pomagal?"
"Počakajte, da vam vse povem", nadaljuje zdravnik. "Našel sem jo v objokovanja vrednem stanju. V resnici, pričujočnost Plancine jo je najprej brezmejno razburila, kar je bilo vzrok globoke omedlevice. Najprej sem odpravil njo. Kjo se je zopet zavedla, padla mi je okoli vratu, me prosila in zaklinjala naj jo rešim. Storil sem, kar sem mogel, da bi jo potolažil. Obljubil sem ji osvobojenje. Povedal sem ji, da bodo njeni domači brez odlašanja prihiteli v Rim in storili vse, kar je za njeno rešitev mogoče. Jokala je in se smejala v istem času. Dionizij je svetoval, naj bi ji nagrdil obraz z kako strupeno tekočino, ako ona v to dovoli."
Paterkul bolestno vzdihne.
"Pa tudi to bi bilo že prepozno."
"Doktor", zakliče tribun in obstoji kakor okamenjen, ter prestrašen strmi vanj. "Kaj jo je grozovitnež dal umoriti?"
"Vi ne veste, kaj je bilo sklenjeno ravnokar v posvetovanju", odgovori Kariklej z pomenljivim pogledom. Rekli so, da ni ugrabljena nobena plemenita deklica in kdor dvomi o tem, je povabljen v kalpurnijsko hišo .da se prepriča vsak sam o neotemeljitosti govoric, ki jih je raztrosil — Germanik — med četami."
"Bogovi! In Agato, kam so odvedli njo?"
"Po mojih mislih tje, kjer ne potrebuje več mojih zdravil. Tibera je globoka."
Celo lahkomišljeni Rimljan se je stresel. "Kdo je bil v svetu?" vpraša tribun smrtno bled s težavo. "Ali je bil Sejan zraven?"
"O njem ne vem nič. Ali bil je tam Ligd, pošasten človek, ki prereže vrat možu za en zlatnik, ženi za en srebrnik in otroku še ceneje."
" Molčite za bogove, doktor! — Agato moramo rešiti še ta trenutek—"
"Tako pravi tudi Dionizij. —- Ali kako!?"
"Ha! Bodite potolaženi! — Jaz imam sredstvo! — Jaz srečni!" zakliče Paterkul in veselo upanje mu poživi obledela lica. "Ne vprašujte, ampak pustite me delati! Jutri zveste vse!"
* 'Bogovom hvala, če je tako, kakor pravite! Dobro, da ine je dobra sreča pripeljala k vam. — Sedaj vas pa zapustim takoj, samo da morete nemudoma na delo. Bogovi blagoslovili vaše delo!"
Po teh besedah Kariklej zapusti sobo.
Ko je bil Paterkul sam podal se je kakor prenovljen nemudoma na delo. Kakor iz neba, padla mu je nenadoma rešilna misel in sedaj je imel ves načrt izgotovljen v glavi.
Poklical je enega izmed sužnjev Ergazila po imenu, ki je bil vešč pisanja, pa še nikdar ni pri njem opravljal tega dela. "Tukaj", pravi mu in mu pokaže na sedež. Poišče list papirja posebne vrste in nadaljuje: "Piši. kar ti bom narekoval."
Potem narekuje, kakor sledi:
"... pošilja svoj pozdrav . . ."
"Poznaš priloženi pečatnik. Kakor hitro ga ugledaš, vzemi toliko svojih čet, kolikor se ti zdi primerno in hiti brez odloga v t . . Polasti se tamkaj ... in jo izroči s pečatnikom vred . . . Zdravstvuj!
Ko je bil Ergazil gotov, ukaže mu gospodar, naj se tekom dveh ur pripravi na pot v Neapol. Naroči mu vzeti zelo dobrega konja iz hleva, katerega naj jezdi. Na njegov miglej suženj odide.
Komaj ta izgine, vzame tribun drugi list istega papirja in napiše nekoliko vrstic svojemu prijatelju v Neapol, Hegio, po imenu. V pismu ga prosi, naj sprejme v dar konja, katerega mu privede Ergazil, zato naj pa sužnju preskrbi službo na krovu kakšne proti Afriki jadrajoče ladje. Do odhoda ladje naj ga pa ima v svoji hiši. Potem pa zapre pismo, v katerega priloži svoj lastni pečatnik.
Ko je bilo to urejeno, začne tribun izpolnjevati prazne prostore v pis-
mu, katerega je napisal suženj, pri čemur se je trudil, da je natančno posnemal njegovo pisavo. V prvi prazni prostor je zapisal: Avgust imperator, potem pa po vrsti: prefektu Sejanu, —- v kalpurisijsko hišo — mlade Agate, — vojnemu tribunu Pavlu.
SRŠENI.
Meni se "Glas svobode" in rdeča tetka "Prosveta" s svojim panker-tom "Proletarcem" v dno "srca" smilijo, ker jih noče nihče več pod streho. Prav rad bi jim na kak način pomagal, pa ne vem kako. Križa nočejo, niti tacega, ki se samo podnevi vidi, še manj tacega, ki se tudi ponoči. Svetlikajočega rogača bi jim svetoval za reklamno sredstvo, pa se ga najbrž nikjer ne dobi. Kaj pa, če bi vsakemu, ki jim pridobi kakega novega naročnika, obljubili en Kondatov prašek. Jaz mislim, da bi ta dragocena relikvija vlekla, zlasti če bodo njih agitatorji znali ljudem dopovedati, da je to najboljše sredstvo zoper "črno kugo."
Škoda, da clevelandski "Čas" ne izhaja kje v Turčiji, ker bi bil spričo svojih zaslug za napredek in kulturo gotovo odlikovan, ne samo z redom polmeseca, ampak polne lune.
Dični Mr. Oberinežnar! V Cleve-landu se je pojavil en enako dični ministrant. Zdaj vam je treba še enega podobnega fajmoštra, za katerega tudi ne boste v zadregi, potem pa lahko "štiftate" novo cerkev z Ahnen-recte gorilakultom ter rokovnjaško poroko. Boste videli, kako se bo to obneslo. Vsi ta rdeči, ki d oz d a j nimajo nobene vere in vsi. ki jim dosedanji zakonski jarem ne paše, kakoršnih ni malo, bodo drli v vašo cerkev.
Kako dobro srce imajo nekateri glavni uradniki S. N. P. J., znači posebno zadnje letno zborovanje uradnikov SNPJ. Prejeli so prošnjo za "mladinske domove." Ker pa zato prošnjo slučajno nabira darove "katoliški duhovnik", se je gl. odbor S. N. P. J. tako-le izrazil: "SNPJ. je pripravljena podpirati le take zavode, v katerih se vzgaja mladina v smislu prvega odstavka načelne izjave SNPJ." O, ti srčkana "Mole-kova rezolucija", kako izvrstna o-porna palica si, lawndalskim kori-tarjem!
* * *
Tako je, ako ljudje spe tedaj, ko sovražnik seje ljuliko. Na milwau-ški konvenciji so tedaj nekateri naši dobri katoličanje spali, kakor po navadi mevžarji delajo. Nasuli so jim peska v oči, "Molekovo rezolu-cijo" so oblekli v nedolžno krilce in prodali so jo katoliškim možem, kot nedolžno in dobro stvarco. Kupčija
se je završila in mevžarji so kupili mačka v žaklju. Čez več dni in Ietot je tudi ta maček postajal vedno bolj siten. Praskal je in praskal bolj ii* bolj in marsikateremu izpraskal vero slovenskih očetov in mater iz srca. Danes, je SNPJ. že tako razpra-skal, da je sirota vsa "rdeča", kakor škrlat. Ne gane jo pomankanje trpeče dece na slovenski zemlji, tudi če od glada umira in se potaplja v neizmerna močvirja nemoralnostL Ne gane jo na stotine gladnih o-tr/>k, ki odpira svoja usta po vsak-dajnem kruhu. Ne, "Molekova rezolucija" je več, kakor domovina, za katere bedno deco slučajno nabira darove naš brat Slovenec duhovnik. To velja, da si zapomni sleherni Slovenec tukaj v deželi Uncle Sama in v starem kraju za vse svoje žive dni! Lawndalski koritarji najrajši nabirajo kakšne ruske fonde, ki pa ne gredo dalj, kakor v njih lastni žep.
* * *
Slovenec, katoličan ki je član te jednote, pa vse to gleda molče, tak ni ne krop ne voda! Taki člani so bojazljive i in možke hlače so jim samo v nečast!
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJ
••17 ST. CLAJ* AVBKUt CLEVELAND. O
priporoča s« nakup MOŠKE IN DBŠKK OPRAVK lu> MO SJf OBLRXJE po nar^Uu to*mo ta
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim naročnikom naših li stov, kakor tudi vsem rojakom pc slov. naselbinah v državi New York, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Lee Mladich, ki je pooblaščen pobirat naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki sc v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom kakor tudi vsem rojakom ga najto pleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu ši riti naše liste!
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
JOHN GOTTLIEB.
Prvi in edini slovenski
DRY GOODS STORE
1821 W. 22nd St., Chicago, 111.
Slovenci! Svoji k svojim!
J. KOSMACH.
i8°4 W. 22nd St., Chicago, I1L
Rojakom se priporočam pri nakup> raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znr traj. pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
& &
-a
&
&
* * +
FOREST CITY, PA.
Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupo-anju razne zelezmne in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne zelezmne, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v staL nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne zelezmne. kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street,	Foregt City? Pa
FRANK TOMAŽICH
SLOVENSKI GROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker %mo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom.'' Pridite in se prepričajte!
1858 W. 22 nd Street
Phone: Canal 2910.
Chicago, IU.
gr
ŠT
r gr gr
w
ŠT
V
m
+
*
DP,. RICH'i'ERS
"PAIN- J
yy
Dobro zdravje je vredno zlata, vsak plačilni ček je potrdilo dobrega zdravja. Preganjajte mučne bolečine z genijalnim Pain-Expellerjem starim družinskem prijateljem. Zahtevajte na flaški znak sidra.
Cena 35c in 70c v drugarnah. P. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4th St. Brooklyn, N. Y.
Prepričajte se!
Da mi resnično izdeluje-.. mo najkrasnejše ženitovanj-!Z ske slike.
Da imamo na razpolago J za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa de!a točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. '
Phone: Canal 2534.