rdi
mariborska óiuizijska goöba.
Í3
III. simfonični koncert
poč uaöstuom kapelnika Ferdo Serzoga.
SPORED:
Reörirh Smetana: „(Tla ulast“ („ÍTloja öomauina“).
Hhlus simfoničnih pesniteu.
1 „Uysehraö.“
II. „Ultaua.“
III. ,,Šarka.“
1U. „Z českých luhtíu a hajitu.**
U. „Tábor.*
Ul. „Blaník.“
It. Smetana (roj. 1. 1824.), eden največjih čeških skladateljev, je ustvaritelj češke narodne glasbe, predvsem pa slovanske narodne opere („Prodana nevesta“) Poln pesniškega vzleta, izražajočega se iz vseli njegovih, del, je nedoSe-
V V V
Má vlast.
Vyšehrad.
Ob pogledu na častitljivo vyšehradsko skalo, pomnik davne preteklosti, objame pesnika spomin na Lumirjevo harfo. Pred njegovimi očmi se dviga Vyšehrad v svojem nekdanjem sijaju, kronan s svetimi, v zlatu se lesketajočimi in ponosnimi bivališči přemislidskih knezov in kraljev, poln bojne slave. Ob svečanem glasu trobent in pavk se shajajo tu na gradu junaški vitezi k slovesnemu posvetu, se zbirajo bojne čete k zmagoslavnemu pohodu, in njihovo orožje se bliska v solnčnem svitu.
Vltava.
Dva studenca izvirata v senci šumavskih gozdov, eden topel in bister, drugi mrzel in miren. Njuni veseli valčki se družijo, zvene v jasnih glasovih, zadevajoč se ob kremenasti prod in se bliskajo kakor srebrni v blesku solnčnih žarkov. V brzem teku naraščajo v potoček Vltavo in se napotijo po čeških pokrajinah, šumeč toliko močneje, kolikor bolj se oddaljujejo. Tečejo skoz temne borove gozdove, iz katerih se odziva veseli pogon z jasnozvokimi lovskimi rogovi, šumijo med sočnimi njivami, odkoder se glasi poskočna godba, naznanjajoč ples in svatovsko ve-
V V V
žen mojster modernega orkestra, ki ga suvereno obvlada. Ciklus simfoničnih pesmi „Má vlast“, napisan v «lotili 1874—1879, je monumentalno delo v glasbeni literaturi, polno prelepih slik in opisov.
Ves Vyšehrad se trese ob glasu svečanih himen in navdušenem kriku zmagovalcev. Vtap-Ijajoč se v davno minulo vyšehradsko slavo, vidi pesnik tudi njegov propad. Razpasle strasti ljutih bojev porušijo nebotične stolpe, užgejo sijajna svetišča in razdenejo ponosna knežja bivališča. Namesto zmagonosnih spevov pretresi) Vyšehrad divji bojni krik.
Besni boji so utihnili. Vyšehrad ostane nema in pusta slika nekdanje slave. Z razvalin se glasi žalostno tožeč odmev davno onemele pesmi bajeslovnega pevca Turnirja.
selje. Ponoči, v mesečini, plešejo vile povodkinje in rusalke kolo na valovili, oblitih z zlatom, v katerih se zrcalijo resni gradovi, priče davne viteške in bojne slave V šentjanških brzinah grmi Vltava v mogočnih vodopadih navzdol, prodira med skalnimi stenami utesnjena dalje, razbijajoč svoje valove na silnih skalah.
Potem pa se njena struga razširi ; v mogočnem t.eku se vali Vltava proti Pragi, kjer jo pozdravlja staroslavní Vyšehrad. Tukaj, v svoji največji 'sili in slavi, se umika reka pesnikovim pogledom in izginja v nedogledni daljavi.


Sarka.
Sarka, prevarana v svoji ljubezni, divja maščevalno proti celokupnemu moškemu spolu, s katerim se baš bojujejo Amacone na življenje in smrt.
Vitez Ctirad jezdi s svojo bojno družino nanje; na daleč in široko se razlega njegov veseli pohod. Nenadoma se začuje pretresljivo togo-vanje ; zasledujoč tožeči glas, najde Ctirad krasno deklico, privezano k drevesu ; to je Sarka, ki se dela, kakor bi bila po svojih tovarišicah izpostavljena poginu. — Ctirad ne more okreniti pogleda od njene lepote; vedno bolj in bolj ga
V	V
Z Českých luliův a hájů v (S čeških lok in gajev).
Krasnega poletnega dne stojimo v prostrani češki pokrajini, katere cvetni kras, kipeče življenje in vonjavi vzduh preveva navdušeno razpoloženje. Iz vsesplošnega vzhičenja se glasi sveži in naravni glas kmetskega zadovoljstva.
Oddaljujoč se od človeškega vrvenja, stopimo v senčen in miren log. V lahnem vetru šepečejo vejice in listi, dokler se ne oglasi ves širni gozd
V	V
»
Tábor.
„Kdož jste boži bojovnici!“ Tako se je razlegal po celem krščanstvu spev husitskih bratov, ki so hodili v boj iz svoje trdnjave Tábor. Tam so si zgradili utrjeno bivališče, nudeče zaščito njihovim vojnikom, obenem gorišče in sejališče njihove vere. Navdušeni koral je razvnel Táboříte
V	V
Blaník.
Junaki slavnih husitskih bojev počivajo v tihi notranjosti pravljično-zamišJjenega Blaníka, čakajoč onega časa, ko zgrabijo iznova za meč.
V svetlem zelenju brsli nad njimi Blanikovrvrbu-nec in pastirji gonijo po njem veselo poskakujoče črede -- mirna pokrajina ne sluti, kaj skriva
prevzema ljubezen, dokler se končno ne vda popolnoma svojim čustvom ter je oprosti njenih vezi.
Vsa družina poleže po trati in razvije se nezadrževano veseljačenje. Pri sladki medovini pozabijo vojniki na vse nevarnosti in pijejo do pozne noči. Šele, ko so vsi trudni in opijanjeni, umolkne njihov divji hrum. Drug za drugim utih: e, padajoč v trdno spanje. Končno zasnuje poslednji. V tem hipu da Sarka znamenje z rogom, tovarišice ga odvrnejo in ponovijo ter se zgrinjajo od vseh strani skupaj.
Ko so zbrane vse, planejo nad speče vojnike ; v morenju slavi demon osvete svoj okrutni praznik.
V
z vršanjem, družeč ga z radostnim petjem gozdnih pevcev. Mehko odmeva v to himno narave iz oddaljene šume sanjavi glas gozdnih rogov. Močnejši sunki vetra prekinjajo to slovesno tišino, prinašajoč na naša ušesa vsak hip radostne glasove kmetske veselice. Zvoki se bližajo z veliko brzino. Naenkrat nas obda i azigrana spomladanska slavnost: s petjem in plesom se veseli češko ljudstvo življenja, in njegova blaženost se izraža v obliki češke narodne pesmi.
V
k junaštvu, kadar jim je bilo iti v boj, vlil pa je vanje tudi pobožno zavest, da bo njihova, šveta stvar vsikdar zmagala. Ali tudi v najbolj divjem boju je zazvenel koral, vzbujajoč grozo v sovražnikih, oznanjujoč jim, da husiti ne popuste od svoje božje resnice, če bi tudi morali umreti zanjo.
hrib v svojih globinah. Ali nad češki narod přihraje nesreča nad nesrečo in pomoč, ne dojde od nikoder. Tedaj se zbude speči blaniški junaki iz sanj, zgrabijo za svoje staro orožje, prihrume iz odpirajočega se hriba in rešijo svoj narod. Z njimi se povrne davno zginula sreča in slava zemlje češke zažari v novem sijaju.

Po tretjem delu („Sarka“) daljši odmor.
M1