588
vero Kristovo. In vzpodbujeni, osrčeni bodo po našem junaškem napadu, in zatrdno bode še marsikdo prihitel pod našo zastavo. In da bode uspeh vsaj kolikortolikšen, nam bode pomagal danski kralj Sven. Poslušajte moj načrt!
Gojnik naj odpotuje na Dansko, koder ve in zna, da bode varnejše prišel tja, pa naj sporoči kralju, da vojvodič Magnus sedaj ne more Budimiru priskočiti na pomoč, ker bode najbrže že v kratkem moral braniti svojo lastno kožo. Bodo pa sami Bodriči, kar jih je zbranih v Bardeviku, in teh je še precej, spomladi prešli Labo in poizkušali osvojiti in zasesti kaj obmejnih trdnjavic. Jaz mislim, da bi najprej zasedli Senčin, dedno mesto Gotšalkove rodbine; tam nas bodo Bodriči
najmenj pričakovali, ko je ravnokar Magnus bil tam."
„Krasna zamisel!" so vzkliknili vsi trije poslušavci.
„Torej naj Gojnik reče kralju Svenu, naj o Veliki noči pripluje s svojim brodovjem s severa in napade ali Ljubek ali Velegrad ali Roztok: toliko naj gleda, da bode Kruta kar se da begal in ga zadrževal, da ne bode mogel tako hitro priti na jug, ki ga bodo med tem časom oni napadli. Ali vam ugaja moj načrt?"
„Izborno."
„Torej pa pojdimo o Veliki noči na vojni pohod. Za troedinega Boga, za svobodo, dom!"
„Za troedinega Boga, za svobodo, dom!" (Dalje.)
CVETKO SLAVIN
ZAPOJTE MI!
Z,are planine .. . Bratje dragi moji, zapojmo pesem si o mladih dneh, o gorski devi, ki sem gorko ljubil jo z vami enkrat v tistih sladkih dneh...
Ah, glejte, bratje dragi — v dušo mojo za hip prišlo je nekaj mehkega, da bi se zjokal, kakor dete malo, in plakal ob spominu kraj grobov.
Li še stoji, kot spomenik pobožen, na grobu dragem križec tih, svetal ? Li še cveti tam, kot nedolžnost krotka, v smehljaju rahlem bleda lilija? Li plava še črez grob, kot up posmrtni, v dan jasni rožmarina mehki vonj?
Zapojte pesem mi o gorski devi in o zvonovih, ki zvonili so  — in v jasnih glasih vaših duša moja se raztopila bode v tih vzdihljaj, ki plaval bode z vonjem rožmarina črez grob zeleni v upa sveti kraj . .
A^
^^K