Gospodarski in političen list za koroške Slovence.
Izhaja vsako drugo soboto
v Krau ju (tiska Iv. Pr. Lampret izdaja konsorcij „Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoslav Mikuš).
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninam in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje ra enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 19.
V Celovcu, v soboto, dne 17. septembra 1910.
Leto Ul.
Žrtve za žrtve.
«Pri nas se črn razgrinja mrak, nebo zastira gost ob'ak in zvezde ni nobene ...»
Kakor sedaj, tako še niso nikdar znane krute sile pritiskale slovenstva. Stiskajo nas, a zatrli nas ne bodo. ,Izginiti mora črni mrak, razbline ž njim so gost oblak in solnce nam zasine.* Da se to^zgodi prej, delajmo neumorno in žrtvujmo! Najlepša prilika za to bodi ob obletnici nailh Žrtev. Tedaj naj vsak, ki mu je pri srcu ohranitev našega naroda in njegove mladine, daruje kaj za družbo sv. Cirila in Metoda ali za Branibor. Te obletne rodoljubne zbirke naj se vrše po vsem Slovenskem. Darovi, žrtvovani plemenitim narodnim namenom, izklešejo najlepši spomenik našim žrtvam — srečnejšo slovensko bodočnost.
Slovenski Branik.
Somišljenikom!
Mi hočemo živeti.
Mi nočemo umreti.
Ker mnogi, ki so s cor o potrebi drugega nared ae ga lista za koroške Slovence prepričani, odklanjajo sodelovanje pri našem listu, Ceš, da jim ni dovolj znano naše stališče, oziroma smer našega lista, Čeravno izhaja ta že tretje leto, bočamo danes »pregovoriti odkrito in jasno besedo.
V prvi vrsti hoCemo delati na to, da osvobodimo koroške Slovence nemškega jarma v narodnem in gospodarskem oziru. Radi tega hoč. mo
PODLISTEK.
Lov na srnjake.	8on«.
Kjer menjava zverina redno vsak večer in vsako jutro svoje bivališče, podnevno in ponočne, tam je najlažje ustreliti srnjaka. Lovčeva naloga je, da izkuša natančno izvedeti, kje da «topa srnjak zyečer iz lesa, oziroma kje da menjava zjutraj tvoje bivališče. Blizu tega kraja naj pričakuje lovec s puško srnjaka. Razume se pa, da ne na prostem, kjer bi ga pazljiva žival prehitro zapazila, ampak dobro skrit in zakrit. Ako je v bližini kak večji grm, stopi lovec lahko za njega, sicer pa ai napravi s zelenimi vejami, vtaknjenimi v zemljo, to, Ceaar mu ne nudi narava sama. Pri izbiranju tega prostora pa ae je brezpogojao ozirati na to, da piha veter v isti smeri, v kateri ima priti srnjak. Ako namreč vleče veter proti srnjaka in ne od njega, ovoha žival takoj lovca ter ne stopi na navadnem kraju iz gozda, ampak kje drugod. Tej nepriliki se sicer lovec lahko izogne, ako spleza na kako v bližini stoječe drevo, toda najmanj tri metre viaoko. Tedaj ae mn tudi pri zelo neugodnem vetru ni treba bati, da bi ga dobil srnjak na aoa j pa tudi zagledati ga žival ne more, ker gleda pred ae navzdol ali pa v vodoravni črti naprej.
zanesti narodno zamozavest med najširše sloje koroških Slovencev potom narodne izobrazbe.
Ker je izobrazba glavno sredstvo v boju za obstanek posameznega na»oda, bomo pospeševali napredek izobrazbe na vseh poljih in posvetili razvoju slovenskega šolstva na Koroškem posebno pozornost. Narod brez narodnega šolstva nima bodočnosti; zahtevamo torej za slovenski del Koroške slovenske ljudske, kmetijske in obrtne ter srednje šole in se bomo odločno bojevali zoper po-mmčevalni sistem šolstva na Koroškem. Posebno pa še zahtevamo za ljudsko šolstvo v slovenskem delu Koroške slovenskih učuih mož; upirali se bomo torej odločno nastavljenju nemških učnih moči na naših ljudskih šolah.
Splošno pozornost bo list po možnosti posvetil tudi narodnim šegam in navadam, pesmim in jezikom, »ploh vsemu, kar je pristno uaroduo-sloven-skega in v stanu, da krepi iu jači narodno samo-zavest.
V gospodarskem oziru hočemo, da se koroški Slovenci razvijajo samostojno, kolikor mogoče na-slanjaje se na druge izvenkoroške Slovence, posebno pa je treba, da se otresemo gospodarske nadvlade naših narodnih nasprotnikov in nemškega kapitala.
Glede nisprostva, ki ae namenoma goji od nemške strani med kmeti iu delavci, zastopamo in bomo vedno zastopali stališče, da je narodna in gospodarska osvoboditev mogoča le tedaj, če se oba sloja združeno bojujeta proti izkoriščanju po nemškem kapitalu, to pa je po našem mnenju tem lažje, ker se glavni interesi našega in delavca sploh ne križajo.
Glede svetovnega nazivanja izjavljamo, da nismo proti veri; spoštujemo versko prepričanje koroških Slovencev. Nasprotniki pa smo vsake zlorabe vere in verskega prepričanja v strankar-
Mnogi, zlasti mlajši, neizkušeni lovci grešijo često v tem, da se sicer dobro skrijejo pred živaljo, da se pa premalo pripravijo na trenutek, ko se srnjak prikaže. Namesto da bi kar pomerili in •prožili, pa morajo šele napenjati petelina, pri pomerjanju pa jih zopet ovira kaka veja ali pa kaj drugega, tako da jim navsezadnje uide težko pričakovani plen. Glavno je torej, da ai dobro skrit in pripravljen na strel.
Glede vprašanja, kdaj naj pričaknjemo srnjaka, velja vobče to, kar amo rekli zgoraj, v času, v katerem menjavajo srne svoja bivališča, samo da pričakujemo arnjaka zvečer lahko z večjo gotovostjo nego zjutraj. Kjer pa pasejo živino v pozni večer, stopi srnjak zelo pozno iz gozda, tako da ni več mogoče razločiti, imaš li pred teboj srnjaka ali kozo. Pri takih razmerah je pač najboljše, da čakamo srnjaka samo zjutraj, ako se nočemo izpostaviti nevarnosti, da ustrelimo v temni noči vsled kake pomote — gospo.
Ravno opisani način lova na srnjake je najuspešnejši drugo polovico meseca junija — lov na srqjake je dovoljen pri nas od 16. junija pa do konca meseca januarja — pa noter do avgusta. Posebno drugo polovico junija in prvo polovico julija se pasejo srnjaki stalno na istem kraju. V tem času čaka torej lovec srnjaka z največjim vspe-bom. Koncem julija iu avgusta pa menjavajo srnjaki vedno bolj avoje paše; taisti srnjak se pase
ske namene. Sicer pa mislimo, da ni glavni namen lista, ki se hoče bojevati za obstoj koroških Slovencev, boj za vero, ki ni v nevarnosti pri Slovencih, ampak boj za narodnost, t. j. slovenski jezik in slovensko posest, ki sla v resnici v največji nevarnosti.
Sledeče še, kar se tiče našega stališča nasproti «Političnem društvu» v Celovcu in njega glasilu «Mir»: Ako bo storilo «Politično društvo» oz. njega glasilo «Mir» kak korak, ki bi mogel biti v škodo koroškim Slovencem, tedaj se bomo oglasili z najboljšim namenom, da se zabranijo vsi narodu kvarljivi dogodki ter z dobrohotno kritiko, da se pregreški ne ponove več.
Nemško - klerikalni polom.
Več kot trije milijoni so izginili iz centralne kas«, v kateri so bile učlanjene nemško - klerikalne posojilnice. Ljudje se za glavo prijemajo in vprašajo, kako je to mogoče. Na zunaj dolžijo največ duhovnika Weissa, ki je pravočasno pobegnil in ušel roki pravice in pa monsignora Kayserja, katerega je roka pravice že zalotila. Da sta ta dva postopala na goljufiv način, o tem ni več dvoma. Čudno je samo, da drugi člani ravnateljstva centralne kase tega niso opazili. Ali mnosignor Pod-gorc, ki je tudi v ravnate j.trn, vsega tega ai opazil in zakaj te manipulacije ni mogel opaziti? Mnogo takih vprašanj se bo Sčasoma še rešilo. Toda danes hočemo obravnavati samo o tem, koliko škode imamo od tega mi Slovenci. Sedaj je pri tej centralni kasi samo še celovška hranilnica in posojilnica in ta menda tukaj nima nič denarja naloženega. Ce bi bila «Mirova» gospoda pustila posojilnico hitro revidirati in to javno razglasila, bi to najbolj pomirljivo uplivalo na vlagatelje. Jasnost je pri takih prilikah glavna stvar. Toda «Mirova»
«danes tukaj, jutri tam». Umljivo je, da je v tem (asu «piršauje» v ožjem pomenu besede najuspešnejši način na srnjake.
Sicer pa imamo v tem času drug način prav vspešnega lova na srnjake. Srne se gonijo koncem julija in začetkom avgusta; ako jih zalezuje srnjak, dado od sebe nekak potegnjen in milo doneč glas ali klic. Blizu kraja, kjer se drži navadno srnjak, naj ponaredi lovec ta klic s piščalko, in takoj se bo prikazal srnjak, meneč, da je v bližini kaka koza. Priskače ponavadi hitro, včasi pa prihaja tudi tiho in počasi. Vendar pa se lovec ne sme popolnoma zanesti, kajti pripeti se večkrat, da pride namesto srnjaka stara koza. Na klic gredo srnjaki v omenjem letnem času najrajše dopoldne od 10. ure naprej in popoldne.
Sa on način lovljenja srnjakov nam je omeniti, to je ono na brakadi; toda ta način ni baš priporočljiv, kajti v tistem času, ko prirejamo večje brakade, je srnjak navadno že brez rogovja, vsled česar se zelo lahko ustrelijo namesto srnjakov koze, namesto starih srnjakov, ki niso več velike vrednosti, pa mladi, ki so selo važni za pleme.
Ako torej hočemo, da se pomnoži število najimenitnejših živali naših lovišč, ne lovimo je brez prevdarka, ampak gojimo in negujmo je ter skrbimo za njo zlasti v hudi zimi. Artemida.
goipöda raj še zmerja na «Korošca» in pozabi to, kar je potrebno. Ti gospodje res mislijo, da se cel svet ustraši, Ce «Mir» in «Slovenec» zmerjata. Drugi dve slovenski posojilnici, ki sta bili še zraven, sta že meseca julija tega leta odstopili. Tudi v tem oziru bi bili gospodje dobro storili, Ce bi bili na podlagi Statut ia revizije dokazali, da te dve posojilnici nimate veC nobenih obveznosti. Tako pa se pavšalno vse taji, in ljudstvo, ki vendar nekaj izve, ne ve, pri Cern da je. Tudi tukaj se je pokazalo, da pozna «Mir» samo en recept za vsako bolezen in to je zmerjanje na te preklicane liberalce, katerih ni. Kdor ima svojo pamet in se upa po svoje misliti je pač liberalec in Ce se take ljudi uniCi, potem je po «Mirovem« mnenju tudi posojilnicam pomagano.
V denarnem oziru torej hvala Bogu ne bomo imeli škode. PaC pa v moralnem in narodnem oziru. Centralna kasa se je ustanovila v sporazumu s Slovenci, ki so tudi v odboru. Ustanovila se je v politične namene. Odkar so nastopili nemški krščanski socijalci kakor petelini in se obnašali, kakor bi bila cela Koroška njihova, se je propalost začela. Čeravno so bili tudi njihovi nacijonalci, smo jih vendar Slovenci po komandi «Mirove» gospöie morali pri vseh volitvah podpirati. Ta zveza je ostala ljudem v spominu, čeravno je v zadnjem času «Mir» včasih (nekateri pravijo samo na videz), četudi prav nesrečno bojeval se z nemško-klerikalnim listom «Kärntner Tagblatt». In kakršni so bili ti nemški petelini, taki so bili slovenski. Vsak kaplan je hotel imeti že več upliva, kakor starejši duhovniki in gorje tistemu narodnjaku, ki se ni takoj pokoril. Medtem, ko so bili prejšnji nemški konservativci napram nam bolj pravični in starejši slovenski duhovniki bolj prikupljivega, mirnega značaja in se razveselili vsakega poštenega Slovenca, so mlajši klerikalci v obeh taborih, kar divji. Tudi to si ljudstvo zapomni in si misli — «vsi so gib» I Zato bodo trpele sedaj tudi slovenske posojilnice. Ljudje niso navajeni, da vidijo v teh posojilnicah narodni inštitut, ampak samo duhovniški — klerikalni. Ker je zapihal veter proti nemškim klerikalcem, so morali občutiti to tudi slovenski klerikalci — na škodo narodne slovenske stvari. In to obžalujemo. Ge bi se boljše povdar-jala narodnost, kakor prej in ne hujskalo vedno proti slovenskim liberalcem, bi bilo vse drugače. Saj je samo «Mirova» gosp Ö Ja začela hujskanje proti Celjski zvezi, ki je ustanovila skoraj vse koroške posojilnice, in zakaj P Samo zato, da bi izvabila naše bogate posojilnice v kako klerikalno centralo. Dasiravno stoji Celjška zveza nad strankami in bi morali Korošci že iz hvaležnosti od nje Ustanovljene posojilnice tudi pri tej pustiti, se je hujskalo proti njej, da je liberalna in da mora ta denar v klerikalne zavode. Sedaj seveda pravijo : mi smo hoteli imeti vse v Šušteršičev! centrali v Ljubljani. To je vseeno. Hujskali so vendar in ljudje niso tako natančno razločevali. Tja moramo pristopiti, kamor ti gospodje hočejo; in ker
Smešnice.
Hvala. Letoviščar (gostilničarju): «Daje pri vas toliko muh; naj pridem v katerokoli gostilno, povsod jih je toliko, pri vas jih je pa vedno največ!»
Gostilničar: «O, te muhe dobro vedo, da je pri meni najboljša kuhinja 1»
Praktična uporaba. Tujec: «Saj ni tu še nič tujcev in vendar že vozi gorska železnica?»
Domačin: «Gotovo! — Sedaj vozi živino na planine.»
Oh, ta tuja imena, «Moj najstarejši brat je pri sodniji avskultanL»
«Da, da, vedno imamo sitnosti s sorodniki! Moj stric je pa arestant!»
V vojaški šoli. Desetnik: «Na kom poznaš generala?»
Vojak: «General ima zlat ovratnik.»
Desetnik: «Na še bolj važno znamenje ste pa pozabili, pomislite na noge!»
Vojak: «Da, da, slab je v nogah!»
Slabo plačilo. Priča (iznenađen): «Kaj samo eno kronco plačila za pričo? Ako bi to prej vedel, bi se tudi jaz pretepali»
Sodnik: Torej vi ste klofutnili vašega gospodarja, da je dva zoba izgubil.
Hlapec: Oprostite gospod rihtar, to je bil samo «drukfelar».
so na deželi večinoma duhovniki merodajni pri posojilnicah, so ljudje ta prestop tudi tako razumeli, da gredo k duhovniški ali klerikalni centrali. Sedaj pa je prišlo maščevanje! Ko so slišali ljudje od nemško-klerikalnega poloma, so si mislili, da mora to biti v zvezi tudi z našimi posojilnicami. To vedno zmerjanje na slovenske liberalce je torej krivo, da naše ljudstvo ne razločuje več Slovevcev od Nemcev, ampak samo klerikalce od liberalcev; in ker «Mir» vedno piše, da so slovenski liberalci ali Koroščanci še slabši od Štajer-cijancev. je bil zdaj učinek ta, da so nesli svoj slovenski deaar v — nemške zavode! Ker pa je «Mirova» gostota tako zaslepljena, da tega nikdar ne bo uvidela, pravi — da smo krivi — mi!! To je pač skoraj ravno tako, kakor če ubegli tat na cesti kriči — primite ga, primite ga — da bi drugi mislili, da on ni tat.
Od tega poloma imamo torej narodno in moralno škodo tudi mi tembolj, ker so tudi Slovenci v predstojništvu centralne kase. Kar pa se tiče Šušteršičeve gospodarske zveze v Ljubljani za danes samo to-le pripomnimo: Ge bo ta tako dobro gospodarila, kakor gospodari dr. Šušteršič v politiki, potem bodo tudi posojilnice oškodovane, kakor smo dosedaj vsled Šušteršičeve nezmožnosti v politiki O tem pa prihodnjič več, če «Mirovci» ne bodo nehali z zmerjanjem.
Dopisi.
Iz Zllske doline. (Vzorni župan.) Pred kratkim se je obnašal župan Fišer prav po pobalinsko. Nahrulil je ob 3. uri zjutraj v neki gostilni na Gajni več posestnikov, ter enega celo s zaušnico napadel. Šlo se je zato, ker so mu predbacivali nerodnosti v šolskih računih pri novih stavbah v Št. Jurju in v Grešnjah; da je sprejel od Sülmarke 100 K in zato izdal in prodal slovensko občino, sosebno pa zato, ker se je pustil podmazali od nekega gostirja, da mu ni bilo treba hoditi k orožnim vajam. No, ako je to vse res, potem pa imamo lepega župana, kateri je zlezel po slovenskih ramah na županski stolček, katerega pa zdaj tako nesramno skruni. Napadeni kmet pa ni bil prelen in potegnil je županu tako mastno, da še zdaj hodi višnjevega obraza in bo ča dolgo pomnil to birmo. Res, lepe razmere, katere je rodila Fišerjeva nasilna era.
Borovlje. Oieba srednje postave, ne preveč debela, pristne pragermanske krvi, vzbuja v zadnjem času splošno pozornost. Prišla je iz Bajtišč ter sliši na ime Trepotec. Po duhu je bolj uboga in trepasta, kar vsakemu že ime pove, ki je gotovo nekako eksotično. Trepotec je velik prijatelj Šimana Riegerja, a ker zadnjega fužinska gospoda ne mara, se je Trepotcu zgodilo, da je «avansiral», seveda nazaj. Ge bo še malo napredoval, bo lahko kmalu poprijel za kramp in lopato, in hajd k barabam ! Borovljanci zgubimo z njim duhovitega, velikega polika, a žalovati nam menda ne bo treba za njim, ker imamo mnogo takih, še skoro bolj, ali pa vsaj tako pametnih kakor je Trepotec.
Borovlje. Neka tukajšnja slovenska tvrdka je dobila po pošti zaboj, na katerem je bilo poleg naslova še sledeče napisano: «lese das erste Wort von lückwärts, so wirst du deinen Namen finden». Prva beseda od vzadi čitana se glasi «esel», t. j. osel. Prepričani smo, da se je ta bedarija napisala na zaboj na poti v Borovje, mislimo pa, da ne trdimo napačno, če kratkomalo rečemo, da se je to zgodilo na progi Sretnavas-Borovje, kajti tu «opravlja» poštna dela človek, ki je nekdaj bil pri Ogrizu, s katerega pomočjo je postal «Postesel» in kot tak kakor nalašč vstvarjen za stvari, ki so od zgoraj navedene «muštre». Sicer pa ta, čeravno tako neumna zadeva, jasno priča o «težkem» delu naših poštnih uslužbencev na železnici, ki imajo vedno dosti časa za reči, katere opravično imenujemo škandale!
Žvabek. Nekemu malopridnežu je zmanjkalo denarja. Ker se mu je zdela cerkvena blagajna «polna», je šel ponoči na kor ter se je s pomočjo vrvi od zvona —- ne obesil — ampak spustil v cerkev. Velika cerkvena vrata so bila zaprta. Tu je železno blagajno pri cerkvi «inšpiciral». Ker se mu pa ni zdelo vredno pustiti malenkost 40 K v blagajni, jih je vzel v svojo varno zavetje ter jo z dobrimi nameni zopet po nenavadni poti popihal, ne da bi se bil zapisal v protokol. Vsled tega še sedaj ne vemo njegovega imena. Ako pride zopet še enkrat, upam?, da bo vsaj cerkveno blagajno pustil celo, da ne bo imel naš kovač sitnih opravkov ž njo.
Dob pri Pliberku. Pred tremi tedni so uprizorile tukajšnje mladenke lepo igro. Nobeden udeležencev se ni kesal, da jo je poselil, kajti s tako spretnostjo se igra le v mestih. Mislili smo, da smo v deželi bajk, posebno ko so še nastopili ljubki angelci s peruti. Petje je bilo naravnost ubrano. Komadi vrlega Smihelskega tamburaškoga društva ter šaljiva pošta so do ranega jutra razveseljevali navzoče, Sploh pa želimo, da bi se v Dobu večkrat uprizarjale igre, ki so za propujo
okolice kakor nalašč. Želeli bi tudi, da se Žvabe-čanje vendar enkrat prebude.
Pliberk. (Fajerberska slavnost.) Dne 8. kimovca so praznovali Pliberčani 40 letnico svojega fajerberja. Bil je za pliberško mesto izreden dan. Calo mesto je bilo v zastavah. Poleg deželnih in cesarskih, so razobesili stebri pliberškega nemštva, kakor Metnic, dr. Herbst, Meier in še par drugih, črno - žolto - rdeče, hoteč pokazati tujim gostom, da je Pliberk deutsch-fortschritlich mesto. Pliber-čane so počastili pri tej priliki tudi sosedna fajer-berkarska društva. It Libuč, Ponikve, Prevalj, Grne i. t. d. so prišli požarni brambovci, ki so se zabavali med seboj večinoma le v slovenskem jeziku, kajti nemščina jim teče, vkljub vsem svetovno-znanim sredstvom, s katerimi se jim vbija v glavo, le pretrdo in gladkejše in lažje se pomenkujejo še v maternem jeziku. Le pri hajlanju niso zaostajali za svojimi nemškimi tovariši. Popoldne so opravljali slavnost na travniku za mestom in zvečer so «gasili» po raznih pliberških gostilnah ogenj hude žeje. Navdušenje se je polastilo vseh tujih in domačih gostov in tudi pliberški kaplan si ni mogel kaj, da ne bi pomagal parkrat zahajlati. Ne zamerili bi mu, ko bi bil rojen Nemec, ali kot Slovencu mu to ne moremo odpusti. Sicer se temu tudi ni preveč čuditi, kajti ou je baje velik domač prijatelj pri nekaterih zagrizenih nemško-nacionalnih rodbinah. Mi Pliberčanom nočemo odrekati in kratiti pravic, se zabavati in slaviti svoje štirideset-nice in druge slavnosti, ali tega ne moremo razumeti, kako oni vlačijo slovenske požarne brambovce na pomoč in se šopirijo kakor srake s tujim perjem. Slovenci, ki ste v nemčurskih požarnih hrambah, vam pa kličemo: Vzdramite se, kajti čas je, da spoznate svoje prijatelje, ki ne gledajo na drugo, kakor da vas pod krinko, sicer potrebnih in koristnih društev, poneumnujejo in vas imajo pri tem za norca, ker se jim, kakor se vid*, vsedate na lira rajši kot muhe.
Borovlje. Umrl je naš lekarnar in malo pred njim njegova hčerka. O smrti svoje hčerke ni zvedel. — Pri konsumu štrajkajo stari odborniki. Zato pa sta Rieger in Maurer ustanovila svoj konsudi, s katerim hočeta uničiti vse, kar jima ni pokorno, da, celo svoje lastne pristaše.
Žlhpolje. (Nesreča.) Pred par dnevi se je peljal posestnik Franc Pirman s svojo 41etno hčerko Elo proti domu. Blizu doma se je konj tako splašil, da je voz prebrnil. Mala deklica je padla s tako silo iz voza, da je vsled tega kmalu umrla.
Spodnji Rož. Nemški krščansko-socijalni list »Kärntner Tagblatt“ se je tudi že začel vmešavati v narodni boj v Rožu, posebno pa še v boj za borovski konzum. Da stoji ta list nemških duhovnikov na strani brezvernih-losvonromovskih nemčurjev, povemo samo mimogrede; listu samemu pa svetujemo, naj rajši pouči nemške klerikalne šparkase in zadruge, da se ne zgodi zopet kaj takega kakor zdaj v zadevi firme Kayser-Palese v Št. Vidu.
Spodjl Dravograd. Velikovški Tschebul je prodal svojo gostilno nekemu Jožtfa Kuri. V gostilni pa ostane vse pri starem.
Podružnica sv. Cirila In Metoda : za Kotmaraves In okolico :
priredi
v nedeljo, dne 18. septembra 1910 ob 3. nrl popoldne pri gosp. Matl]n Prosekarjn na Plešlvcn
veselico
pri kateri sodeluje
slooensho peosko In tambnralko drnituo „Strel“ In slon. tel. druitoo z „Sokol“ o Boroollah. ::
Vabijo se vsi rodoljubi in prijatelji Ciril-Metodove družbe.
Veselični odbor.
Narodne zadeve.
Z ozirom na naš zadnji dopis «Iz Spodnjega Roža», ki je trdil, da so pred leti Brejc-Podgorc-Krek delali na to, da bi spravili koroške slovenske posojilnice v nemško klerikalno «Centralo» v Celovcu, lojalno izjavljamo, da ne odgovarja resnici. Resnica pa je, da so imenovani gospodje z vsemi močmi delali na to, da bi naše posojilnice spravili iz «Celjske Zveze», ki ima za koroško slovensko posojilništvo velikanske zasluge, ▼ «Ljubljansko Zvezo», katere zasluge za nas nam dozdaj niso znane. Da se pa gospodje niso borili proti zvezi slovenskih posojilnic z nemško klerikalno «C ntralo» v Celovcu, temu je dokaz dejstev, da je Podgorc najprej ostal podpredsedaik te «Centrale». «Mirovo» očitanje, čel, da smo se zlagali, odločno zavračamo. Laže se, kdor vedoma govori
ali piSe neresnico. Mi tega Se nikdar nismo storili. V navedenem slučaja smo bili napačno poučeni iu smo lojalno to pripoznali. Drugače pa c Mir», ki je svoj čas vedoma pisal neresnico, ne da bi je preklical. Pečat lažojivost ostane torej na čelo utisnjen «Miru», ne pa nam.
Kakšne so «čisto slovenske šole» na Koroškem? V veliki bekStanjski občini ustanovi dežela v pobratimstvu s Schulvereinom Stirirazredno nemško šolo. Deželni šolski svet je namreč določil šolski okoliš ter sistomiziral javno šolo, denar — 52,000 K — pa da nemški Schulverein. V občini so že sedaj tri šole (Loče, Malošče, Brnca). Nemški listi poročajo, da bodo v novo schulvereinsko šolo prihajali otroci tudi iz teh šolskih okolišev, kjer «so ustrakvistične, pravzaprav čisto slovenske šole». Na vseh imenovanih šolah poučujejo, razven enega Slovenca, sami zagrizeni nemški nacionalci, deloma trdi nemški učitelji, a slovenščiva se uči le kot neobvezen predmet po dve uri na teden, la to so čisto slovenske šole, proti katerim se je moral deželni šolski svet zavezati s Schulvereinom I
Kaj je namen SQdmarke? Südmarka je nemško društvo, ki nabere vsako leto veliksnske svote denarja, s katerim kupuje med Slovenci posestva in naseljuje na teh posestvih Nemce. Nemško časopisje je to dozdaj vedno tajilo, češ, da je Sülmarke namen samo ta, da kupi nemška posestva, za katera ob&toji nevarnost, da bi prišla v slovenske roke, da je torej namen Sülmarke samo obramben, ne pa napadalen. Temu skrivanju in tajenju je napravil konec znani graški nemški «Tagblat», ki je v posebnem članku odkrito priznal, da je namen Sülmarke «narodao napadanje in zopetna pridobitev izgubljene nemške posesti». Da za «izgubljeno nemško posest» smatrajo Nemci tudi naše slovenske dežele, to je pa itak znano. Zato njihov trud z raznimi društvi (med temi je Sülmarka!) potom ponemčenja Slovencev spiaviti vse dežele do jadranskega morja pod nemško oblast. V tem delu jih pridno podpira ptujski šnopsarski, od Sü imarke vzdrževani «Štajerc».
Naselbinsko delo «Südmarke». Iz poročila dr. Zumtobla na občem zboru «Sü Imarke» v Gradcu posnamemo o naseljevalnem delu «Süi-marke» sledeče: V pretečenem letu 1908 se je nakupilo 140 oralov. Celotno poseduje «Sülmarka» sedaj 800 oralov (prej slovenske zemlje). Preteklo leto se je naselilo 6 rodbin s 36 otroki. Vsega skupaj je naselila S. dosedaj 28 rodbin s 170 otroci. V Sl. liju poseduje društvo 600 oralov, na katerih je naseljenih 22 rodbin s 136 otroci in v Marnberku 200 oralov, na katerih živi 6 rodbin s 34 otroci. Za naseljevanje je izdalo društvo do novega leta 1909 207 tisoč kron, t. j. četrtino vseh dohodkov društva I — St. Ilj in Marnberg sta na Štajerskem.
Narodni trgovci, pozori Zadnje čase zopet nastopajo Franckovi potniki s pretvezo, da se prodaja Franckova cikorija v prid naši C ril-Metodovi družbi. To je slepilo javnosti. Družba sv. Cirila in Metoda ima pogodbo edinole s Kolinsko tovarno v Ljubljani, ki je slovansko podjetje, daje zaslužek slovenskim delavcem in jako lepe prispevke Cril-Metodovi družbi in drugim narodnim društvom. Zato pa je naša narodna dolžnost, da podpiramo Kolinsko tovarno. Zavedni trgovci naj pouče o tem odjemalce, a Ciril-Metodovo podružnice naj skrbe, da bodo imeli vsi trgovci v zalogi Kolinsko kavuo primes. Redne odjemalke dobe celo leto brezplačno «Slovensko Gospodinjo» pri trgovcu. «Svoji k svojim» v našo narodno obrambo 1
Vsem podružnicam in prijateljem družbe sv, Cirila In Metoda Tolstovrško slatino pri Gu-štajnu na Koroškem je kupil konzorcij koroških Slovencev in sklenil, dajati del dohodkov v slovenske narodne namene, in sicer na ta način, da bo vsaki pošiljatvi pridejan kupon, za katerega plača kakemu slovenskemu narodu gotov znesek. Ker je «Družba sv. C rila in Metoda» v Ljubljani pač najvažnejše vseslovensko obrambno društvo, prosimo gostilničarje in zasebnike, da dajejo kupone Tol-stovrške slatine vodstvu «Družbe sv. Cirila ia Metoda» v Ljubljani Podružnice «Družbe sv. C rila in Metoda» pa poživljamo, da pobirajo v svojem področju kupone in jih nam pošiljajo. Tolstovrška slatina je. po mnenju «dravnikov-strokovnjakov izborna zdravilna in namizna kisla voda, ki je med najboljšimi planinskimi kislimi vodami. Ker po kakovosti Tolstovrška slatina ne zaostaja za drugimi kislimi vodami, in ker gre del dohodkov v slovenske narodno namene, je pač
vsakega zavednega Slovenci narodna dolžnost, da zahteva vsepovsod le Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska kisla voda. Za našo prepotrebno «Družbo sv. Cirila in Metoda» pa postane to podjetje lep vir rednih znatnih dohodkov. — «Svoji k svojim» v našo narodao obrambo!
Streljanje na srednjih šolah. Znano je, da se že dlje časa vrše priprave, da se upelje pouk v streljanju na naših srednjih šolah. Ravnokar je izdalo ministrstvo za deželno brambo «Program za fakultativni pouk v streljanju na srednjih šolah in sorodnih zavodih», obenem pa tudi «Določbe za pouk v streljanju». Na podlagi teh naročil in navodil se bodo ustanovili na gimnazijah in realkah «kurzi za streljanje», v katere se bodo mogli vpisati dijaki najvišjih dveh razredov. Pouk bodo vodili ofeirji; tam kjer vojaštva n', pa v streljanju izvežbani člani dotičnoga učiteljskega zbora. Vse potrebščine, posebno pu?ke in municijo, preskrbelo bo brezplačno imenovano ministrstvo.
Tamburaški odsek „Sokola" v Borovljah napravi dne 18. septembra veselico s tamburanjem in petjem pri g. Prosekarju na Plešivcu. Bratje Slovenci, pridite v najobilnejšem številu 1
Svetovna politika.
Priprave sa parlamentarno laiedanje Ministrski predsednik baron Bieaerth se je zadaji teden pogajal z voditelji parlamentarnih strank, kako omogočiti redno zasedanje parlamenta na jesen. Predvsem se gre za redno poslovanje češkega deželnega zbora. Konference se bodo preložile iz Dunaja v Prago.
Katollikl shod v Inomoatu. V petek se je v Inomostu pričel VII. avstrijski katoliški shod. Navzoči so samo Nemci in Italijani. Slovanov ni, razen visokega češkega plemstva in nekaj škofov, nič Največ je Tirolcev, tako, da ni niti govoriti o splošnem avstrijskem katoliškem shodu.
Naknadno volitve v bosanski sabor. Izvoljeni so pristaši Mandičeve stranke dr. Jankievvicz, dr. Katičič in Nikola Curić, med Somogyijem in dr. Periš ćim odloča žreb.
Obisk nemfekega cesarja. Nemški cesar obišče 16. t. m. nadvojvodo Ferdinanda na svojem posestvu pri Mohaču. Dne 19. t. m. se pripelje nemški cesar na Dunaj, kjer bo gost našega cesarja.
Atentat na ruskega carja. Ruski car se nahaja sedaj na obisku pri sorodnikih svoje žene v Friedbergu. Nemški Hiti so sedaj razglasili, da se je nameraval izvršiti na njega atentat. Brščas pa vest ni resnična in izvira le iz pretiranega strahu nemške policije.
Rmki minister annanjih del Izvolsky je imel 8. t. m. z dr. M lovaaov.ć .m, zunanjim ministrom Srbije, daljši razgovor.
Canalejai vztraja pri svoji drsedanji polit ki. Ministrski svet španski se je posvetoval 24. m. m. o odgovora na vatikansko noto. Poročajo, da je Canalejas trdno odločen vztrajati pri svoji dosedanji politiki.
Vabilo.
Pozori Slovenke In SlovenciI
TelmađM ttlm „Sokol" r Borovljah
priredi
v nedeljo, dne 9. oktobra 1910. leta ob pol 3. nrl popoldne v dvorani pri Clngelcu
SS55S5S3 na Trati ......—
veliko tombolo.
Kdor hoče torej kaj lepega zadet1, naj pride in pripelje tndi druge. Za zabavo po tomboli bo skrbel pevski iu tamburaški odsek «Sokola». Za dobro postrežbo s pristnim vinom iu raznovrstaimi jedili pa bodeta skrbela Priska in Janez Fric.
Ker je čisti dobiček namenjen v sklad za «Sokolski Dom» v Borovljah, prosi uljudno za najobilnejšo udeležbo
odbor
Gospodarska vprašanja.
Kaka naj bo tvoja skrb za konja v poletju? Ko je zrak poln praha ia ko je velika vročina, vzami primerno pripravo, namoči jo v vodo in izperi konju nozdrvi. Predno daš konja podkovati, odvzami mu zvečer prej podkove iu odloži mu kopita z mokro ilovko, da se kopita namočijo. Očisti večkrat konju kopita ia jih speri z mlačno vodo, potem jih pa namaži s svinjsko mastjo. Ko je vroče, kopiji konje v vodi. V hlev jih pusti šele, ko so se dobro osulili.
Rane, ki jih povzroča toča sadnemu drevju. Ostra, s silo padajoča zrna toče zmečkajo stanice skorje in zmanjšajo njihovo zmožnost prevajati koreninski sok v listje in redilno snov po deblu navzdol. Na eni strani se tako kolikor toliko zabranjuje redno hranjenje drevesa, na drugi strani pa povzročajo izumirajoči zmečkani deli skorje obolelost drevesa, kar mora povzročiti, če ne smrt, vsaj stalno hiranje. Treba je od toče zmečkano skorjo takoj ostro in poševno k lesu izrezati iu rane dobro zamazati. Najboljše mazilo je trdo testo iz ilovke iu kravjeka; pri uporabi te zmesi še v tekočem letu zaceli navadno vsaka rana. Drevesni vosek, ki se ga tuintam rabi, je za to predrag in obenem tudj zabranjuje zdravo celjenje vsled svojega vsebovauja špirita.
Važnost In korist meda. Po najnovejših raziskovanjih je med najbolj redilno sredstvo, ne samo zaradi lahke prebave, ampak tudi zaradi svoje tečnosti in redilnosti. Kakor gre voda neposredno v krvne stanice in ne zapušča nikakih pogubnih sledov, v gotovi količi ai in pod gotovimi pogoji, tako tudi med prehaja, ne da bi pustil za seboj kak sled, neposredno v kri in služi v svoji kemični pretvorbi za gretje telesa in za razvoj življenske sile. Zaradi tega je med eno glavnih živil, ki jih poznamo, dasi samposebi ne zadostuje za vzdržavanje. — Pravi med, ki ga dajemo svojemu telesu, jako pospešuje povzdigo tesne moči in krepi telesne sile. Potovale! skozi Tirolsko in Švico dobivajo za zajutrek med > kruhom in pravijo, da jih to osvežuje in krepi.
Kako krotiti čebele, ko Imaš pri njih delo ? Najslabše se godi pri čebelah čebelarju-uekadilcu. Kadilec si, predno gre k čebelam, prižge smodko. Nekadilec si pač pomaga, kakor more. Nekateri imajo pri sebi cunji», namočeno v razredčeni kar-bolni kislini. A to je neprimerno sredstvo, ker se neugodni duh prenese včasih tudi na med, a tudi na kožo delujo jedko. Moderni čebelarji priporočajo zdaj novo sredstvo; zmes od karbolne kisline in kafre. Napravi se takol Malo karbolne kisline, daj v steklenico, temu dodaj dvakrat, toliko kafre, ki jo prej stolčeš v prah. Počasi se oboje pomeša v vodi, in dobi se tekočina prijetnejšega vonja; vonj kafre prevlaiuje. Nekoliko kapljic te tekočine na kako krpo zadostuje, da popolnoma ukrotiš razjarjene čebele.
Kako odpraviš uši s kumar ? Zmešaj v posodi, ki meri 10—15 1 k vodi denaturiran špirit iu polij s tem rastline. Potem vitice (ovijače) obrni in tudi spodje strani listja dobro polij, da tudi tam uši preženeš.
Raznoterosti.
Novi itokrooikt bankovci. Novi stokrouski
bankovci avstrijsko-ogrike banke so 163 mm široki in 108 mm visoki in imajo na eni strani nemški, na drugi strani pa ogrski napis.
Kaplan utrelil župnika pred altarjem. Ko je stopil v Sarcedu blizu Benetk župnik k altarju, da bi bral mašo, je ustrelil nanj njegov kaplan in ga usmrtil. Kaplan je pobegnil.
Za oficirske dolgove. «Verordnungsblatt» je priobčil statute «osredajegt gospodarskega fonda za cesarsko in kraljevo armado», ki bode prevzelo ureditev dolgov vseh avstrijskih oficirjev. Obresto-vanje se bode vršilo po 6 odstotkov brez vseh postranskih pristojbin in navadno brez nadalje e ga osiguranja, kakor je zastava ali jamčenje. Prosilci, ki so prekoračili že svoje 55. leto življenja, morajo predložiti tudi zavarovalno polico na življenje, pri tem pa plačajo za posojilo samo pet odstotkov. Celo akcijo bode omogočila ustanova nadvojvode Albrechta, h kateri pride letni prispevek Mar.je-Terezijinega reda in mali prispevki članov. — Ker pa to še ne bi zadostovalo, da se plačajo dolgovi efeirjev, se bodo zaprosile tudi delegacije, da dovolijo prispevek iz državnih sredstev.
Pri reievnnjn ivoje hčere Is morja utonil. Založnik nemškega državnega lista v Chicagi, Michaelis, je napravil s svojo ISletno hčerko izlet po Oqaaga-jezeru. Hči je padla a parnika, oče je skočil za njo, rešil jo, sam pa pri tem utonil
Obnpnnn nevest». Frei nekaj dnevi se jev dunajskem mestnem parku ustrelil 26letai, v Badnu uslužbeui vrtnarski pomočnik Jožef Felbermaier zaradi srčne napake. Njegova nevesta, Mici Bazeder je bila vsled tega tako žalostna, da je rekla, da se umori. Niso je pustili same. Pouoči se ji je pa posrečilo v stanovanju Felbermaierjevih staršev, prerezati si žile pod kolenom ter izpiti steklenico bromkalija. Našli so jo nezavestno. Upajo, da jo rešijo.
Keliko le spije nn Hrvaikem? Po približni statistiki se popije na Hrvaškem letno za 33 milijonov kron vina, za 10,190 000 kron piva in za 24 milijonov kron finejšega žganja. Samo za žganje izdajo Hrvati letno toliko, kolikor stane vzdrževanje vseh šol, sodišč iu cele vlade ua Hrvaškem. Skupno ae zapije na Hrvaškem letno 68 milijonov kron.
Irakoplovilvo na Japoskem Od vojaške strani je dobil avoj čas japonski inženir Jamada nalog, uaj napravi vodljiv zrakoplov, kar se mu je tudi posrečilo tako, da prekaša ta zrakoplov vse evropejske. Jamada je šel še dalje iu je konstruiral zračni torpedo, kateri bo uničeval sovražne zrakoplove.	_
Podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu.
Akcijski kapital K 5,000.000.
Rezervni zaklad K 500.000.
Denarne vloge obrestujemo po
II OI _____________
4
I2 10
oii dne vloge do dneva vzdlga.
X Kolodvorska cesta št. 27. x
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi.
Vlnkuluje In devinkuluje vojaške In ženltnlnske kavcije. Eskompt in inkasso menic. :: Borana naročila. Prodali vseli vrst vred papirjev proti gotovioi po doevoem kurzu.
Centrala V CjnbljaBi. podružnic« i $pl}rtn, Trstu, SarajcVu in Gorici.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8'— za komad.	1 52—54
Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10 — za komad.
Edina slovenska kisla voda
je po zdravaifekih strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je 4 *
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina m le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.	8 12— 2
Naroča se pri OSkrbniŠtVU TolStO-vrske slatine, pošta GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovencil Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino 1 Vsaka slovenska gostilna naj ima le ed no slovensko kislo vodo.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Koiinskp cikorijo.
t
*******
i Slovenci, ne zabile družbe SV. CIRILA IN METOPAI
L
*
Varstvena znamka:
lincncnt (apsici comp., \m
nadomestek za	39
sidro v - pain - expeller
je vobče priznan kot Ixvrstno, bol«6ln« to* laže&e in odvajalno vmetenje pri pre-
hlajenju i. t. d Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v,
K T40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in škatlje z našo varstveno znamko „sidro11, kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek.
JrJicliterja lekarna pri „zlatem len"
T i Ellzabetna ulica fttev. S, nova.
RapSiliateir vsak daa.

Vina
Lovske pnške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim j	strelnim nčinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovaralška dražba
i
Potor Wenig M 6
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroiko. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatin ska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga	282 52-41
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Mestna hranilnica v Radovljici
je prvi, najvarnejši in največji denarni zavod za nalaganje denarja ___'in 1* t»
Mestna^hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po A1U od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti^ piipimiC dvakrat na leto h kapitalu in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačice Mestna hranilnica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto.
Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil MP* mesto Radovljica	Z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg
tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez 200.000 K.
Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo Tarnest za hranilne vloge Izmed vseh drngih denarnih zavodov na Gorenjskem. Zato nalagajo c. kr. okrajna sodišča in dragi c. kr. nradi vse vloge nedoletnih otrok la drage deaarje le pri tej mestni hranilnici.
Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama.
Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere
so vsakemu na razpolago.
Posojila na ^zemljišča
dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 161/*,
1972, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 60 let.
Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6 % obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Dolžnik Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela Iznebi, dasl plača v celi dobi še za 97 vin. mani.
Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev.
Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem.
Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se uraduje DSak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne In od pol 3. do 5. nre popoldne razen ob nedeljah in praznikih.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.