Matematična terminologija. Sostavil prof. Ivan Tušek. D. Decimale — desetinka. Decimalbruch — desetinski drob fulomek). Decimalpunkt — desetinska pika. Decimalstelle—desetinskomesto. Definiren — označiti, oznamiti. Definition — definicija, označba, oznamba. Decadische Zahl — desetno (dekadično) število, d. broj. Decadisches Zahlensystem — desetna številna sostava. Decagon — dekagon. Demonstration — dokazovanje. Uiagonale — diagonala. Diameter — premer. Differenz — razlika, razbota. Dimension — izmera. Diophantische Gleichung — diofantična enačba. Direeter Bevveis — neposredni dokaz. Discontinuirlich — presleden. Discontiren — disconlovati, odbilkovati. Disconto ¦— odbitek. Discrete Grosse — presledna količina, razločena vcličina. Discussion (der Gleichung) — pretresovanje, presojevanje. Divergent — odmičen. Divident — divident, deljenec. Dividende — dividenda, razdelek. Uividiren — deliti, razštevati. Division — delitev, razštevanje. Divisionszeichen — znamenje dclitve, delitevno znamenje. Divisor — divizor, delitelj, raz- štcvalec. Dodekaeder — dodekaeder. Dodekagon — dodekagon. Dreieck — trikot, trikotnik. Dreieckige Zahl — trikotno šte- vilo. Dreikanlig — (rirob, a, o. Dritte stetige Proportionale — tretja stanovitna razmernica. Durchgangspunkt — prehodišče. Durchmesser — premer. Uurchsclinitt — prerez. Uurchschuittslinie — črta pre- sečnica, prereznica. Uurchschnittspunkt — križališče. Durchschnittsrechnung — po- prečni račun. Eben — raven. Ebene — ravan. Ebene Geometrie — merstvo v ravnini. Eck — ogel. Eckig — ogljat. Echter Bruch — pravi ulomek, pravi drob. Eigenschaft — Iastnost, svojstvo. Einer — edinica. Einerlei — isti. Einfach — prost, enoler, enostaven, enovit, enogub. Einfache Gleichung — prosta enačba. Eingeschriebene Figur — vpi- sani lik, vpisani obraz. Eingliedriger Ausdruck — enočlenik. Einheit — enota. Einnamig — enoimen, a, o, Einrichten den Brucli — vrav- nanje droba. Einsatz (mise) — vložek. Einspringender Winkel — vpali- njeni kot. Elenient — člen, prvek (pri kom- binacijah). Elementar-Geonietrie — početno merstvo. Eliminations-Metbode — način iztrebljevanja. Ellipse — dipsa, pakrog. Elliptiscli — eliptičen, pakrožen. Faktor, — činitelj, faktor, storivec. FallendeReihe — padajoča vrsla. Fallendes Vcrhaltniss — upadna primera. Figur — lik, podoba, obraz. Flach — ploščat, raven. Flache — ploskev, ploba. Flachenmasss — ploskevna mera. Flachenraum — površina. Flachcrivvinkel — ploskevni kot. Folge — posledica. Gegebene Zahl — dano število, d. broj. Gegeniiberliegende Sliicke — nasprotni kosovi. Gegenvvinkel — protikot. GemeinerBruch— navaden drob. GemeincbaftlicbesMass—vkupno merilo. Gemischte Linie — mešana črta. GemischteZahl — mešanošlevilo. Generirender Halbkreis — tvoreči polokrog. F. Endlicher Decimalbrucli — ko- nečni de.setin.ski uloinek ali drob. Endpunkt — konečna pika. Enneagon — eneagon. Entgegengesetzt — protiven, nasproten. Entrepreneur — dobivec vložka. Erliabcn — vzbokel. ErhohungslVibige Elemente — povišni prvki. Krzeugungslinie — črla stvornica. E.vccntrisch — izsrcden. Excentricitat — izsrednost. E.vponent — eksponent, kazalo. Folgesalz — izvodek. Forderungssatz — zalitevek. Formel — formula, oblika o- bra/.ec.  Fonnell verschieden — po obliki različen. Frageglied — vprašalni člen. Function — funcija, zamenka. Fundameatalforniel — lemeljna, formula. Fiinfeck — peterokotnik, pe- terokot. Fusspunkt — petišče, nožišče. G. Geodasie — grodezija. Geometrie — geometrija, nier- stvo. Geometriseli — geometrijski. Geomplrischer Ort — merstveno mesto. Geotnetrisclies Verhaltnisa — geometrijska primera. Gerad gebrochene Linie — na- ravnost uključena ali pre- lomljena erla. Gerad gerade Zahl — dvosodo število. Gerade proportionirt — vpravno razmeren, lično razmcren. Gerade Zahl — sodo število, sodi broj. Gesellschaftsrechnung — družni račun. Gestreckter Winkel — sprožeui ali stegnjeni kot. Gleich — enak. Gleicliartig — istovrsten. Gleichgericbtet — iste mere. Gleichheit — enakost. Gleichheitszeichen — enačnik. Gleichmassig — istomeren, enakouieren. Gleicbnamig — istoinien, a, o, enakoioien. Gleichseitig — enakoslran, a, o. Gleiclischenklig — enakokrak, a, o. Gleichung — cnačba. „ ansetzen — enačbo postaviti. „ gemischte — niešana, nečista enačba. „ analvtiscbe — raz- stavna (analitična) enačba. „ einfache — enovita enačba. „ hohere — višaenačba. „ nutnerische — brojna, številna enačba. Gli-icbung Litteral — pismenska enačba. „ reine — čista enaeba. „ unreine — nečista,me- sana enačba. „ bestiramle^—določena enačba. s iinbestimmte — ne- določna enačba. „ kubisclie — kubična enačba. „ syntheliscbe — sintetična, sostavna enačba. GJeiclivielfach — enako nino- gokraten. Gleicbwinklig — enakokoten. Glied — člen, ud. Goniometrie — goniometrija, kotomerstvo. Goniometrische Linie — koto- raerna črta. Grosse — količina. Grosse i. Dimensioii — količina ene izmere (raztege). Grossenlehre — nauk okuličinali. Grosster Kreis — uajveči krog. Grundoperation — (emeljni racun. Grundsatz (A.viom), — aksiom, načelo, samosebna resnica. Gutgewicht — razmerina. (Dalje v nov. lečaju.)