* A - if : « di v ' - <^8§' : Mil I t m mm ■ ■ am ■ ■ I v t M_B ■ ™A ■ ■ M ■ t ^ ■ T B ■* m m ■ ■ ■ •M H ■ f if ■■i ■ i ■ ■ ■ ^^^ ■ l i ■ ■ ■■ ■ ■ V |U V I Iff I H II I^^Vm m I ^^ I f I V mJMmA.MMmAIJMHK'' ' 1 MMmmmM MMUA _' NEODVISEN IiSCT ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI._ " ' ' "" "" " ................I- ............I ....... ■■■ - "■ "" . I..,'" I. ■-——7---——------1■ Tp^^gff^^f^^^1 - 11 » i' IQ, 95. OLEViEflUAN D, OHIO, WEDNESDAY, AjUGOST i5th, 1917. LETO X. — VOL. X Nova pravila za rekrutiranje. Graft pri zdravniških preiskavah. 2. ——m. 2.000.000 Japoncev čaka vojne. Japonska komisija je na potu v Washington, da se sporazumi z ameriško vlado glede* udeležbe v vojni. Papež je poslal mirovne pogoje. Kitajska je napovedala vojno Nemčiji m Avstriji. B 300.000 mo2 ameriške armade j« odide 5. septembra na vežbe. 47.11- - |t—Vseh dvajfet odborom, ki p delujejo v Cleveland« pri pre-K|iakavi za vojaštvo, je imelo v Ejfoartk sejo in se je zjedinilo v ijiledečih točkah glede splošne J vojaške dolžnosti; Tujci, ki nimajo prvega ameriškega pa-I pirja se sploh ne sprejmejo v vojno službo, in, tudi zdravniš-t ko se jim ni treba dati preiskati. Nemci, ki imajo prvi (državni" ljanaki p^pir, a ne druz^ga, ne j bodejo zdravniško preiskani,! !" Te se še vedno smatra kot ! sovražnike Amerike. Tujci, 'ki I imajo prve papirje, in spadajo * ali lic nevtralnim državam ali j pod Avstrijo, Bulgarijo in Turčijo, se lahko vzamejo v, I armado. Če pa oporekajo, se. j jih ojprosti vojaške službe, toda preiskani morajo biti. Mož, ki! ima ženo .in otroka ali več; I otrok, je oproščen vtojaske slu-j |f 'žbe, če doikaže, da žena in ; otroci samo od' njegovega za-| •slu žka/živijo. (Mož, ki ima že-j I 00, pa nič otrok, mara prinesti dobre vzroke, zakaj naj bi bil j !• opročen vojaške službe. V slu-teaju, kjer mož in žena priča-; -Ubijeta rojstva obroka, morata m to z izklravniškim izpričevalom j I dokazati. Sodnik Beacon, ki je! člar^ preiskovalnega odbora v! K'II. vardi, se je izjavil, da je kot sodnik slišal že dovolj (kri- ^ vih priseg, toda toliko kot jih I sedaj sliši, ni še nikdar slišal.! Okorno vsak človeki ima '%ako ljubo stana mamico", za katero mora skrbeti. Preno pa je bila [ j vojna napovedana, se nihlče ni IHP^udi vsi oni, kf so se po-j točili po 6. aprilu, ne (bddejOj /.vzeti dd vojašlke službe, kajti; preiskovalni odbor je prepri-| H čan, da bi se ljudje ne ženili, j če bi jim ne grozila vojaška; f služba. Torej smatra odbor vse tiste, ki so se poročili po 6. aprilu kot samske, in če so zdravniško priznani sposobni nim, bodejo potrjeni. Odločilo jjf se je tudi, da če mož ki živi s kako ženo v divjem zakonu In I ima z njo otroka, jo mora nemudoma poročiti, ker sicer gre —Vlada Ideluje na obsežnem načrtu, da zavaruje vse vojake, flci gredo v vojno jyoti smrti ali bolezni ali za poiškod-I 6e. Vojaki, ki se vrnejo iz voj-: ne nezmožni za delo, bodejo dobivali $40 na mesec, Če so oienjeni $60 na mesec. Naj' : manjša svota, ki li ja- A 'anskih držav-nficov,'' vice ad- 1 niral Takashita, major gene-al Sujaro od vojnega mini- i terstva, pomožni tajnik za zu- ] anje zadeve Nogai in mnogo I [ruigih vojaških ter civilnih rradnikov. Conferenca največje važnosti. Ameriška vlada se dobro zav eda, da? bo konferenca, ki* se ' 10 vršila med japonsko in ame iško vlado največje važnosti a vojno in "bodoči svetovni loložaj. Splošno se sklepa, da ] e pride konferenca do goto-ih uspehov, da pomeni to krajšanje vojne in popolno tfeustrojitev raznih držav. 1 Japonci pošljejo armado? < Ena glavnih točk, iki se bo ij 'Izravnavala pri tej konferenci ■ e vprašanje, ali bo Japonska ►oslala armado v Evropo, ali \ Bfllll'WBiWflB afflllfl6JHM azpolago zaveznikom, in kaj i apon-ska zahteva za to, in na < :ak način more nastati popo- 1 en sporazum med Japonsko in 'jedinjenimi državami. Gla- 1 om neuradnih izjav od strani 1 aznih diplomatov se pričakuje d Japonsike obsežne akcije v •riKl *zavezinikov. Ameriška ko- 1 raisija, iki se je vrnila iz Rusi-e, je }xrinesla s seboj mnogo 1 ►odatkov, ki bodejo omogočili, la se ta ali oni nesporazum od- i trani. Japonski mikado ima i ia razpolago 2.000000 popol- 1 toma izučenilh vojakov, ki so i »od orožjem že odkar se je za- 1 ela vojna. Ti vojaki celo gra-lijo komunikacijske larte, ki so iajbližje ruskim mejam. I>ni ta j irmada se bo premaknila na 1 nigljaj, kakor hitro so rešene ^ gotove diplomatične točke, ki ; o zasedaj še nejasne. Caj pravi je^onaka komisija. 1 Pacifično pristanišče, 14. avgusta. Ko se je japonska ko- 1 riisija izkrcala iz parnika, se 1 e izjavil K. Ishii, vodja in pol- . 10 pooblaščeni zastopnik ja-ionske komisije, sledeče: "Mi 1 mo prišli v IAmeriko kot za- t topnJki japonskega naroda, 1 ia potu prijateljstva in dofcre \ olje. Prišli smo kot zavzniki a skupno stvar. In posebno las veseli, ker se nahajamo tu-:aj ob tem icasu, ko je vsa t Amerika pokazala patrijoti- ; em , dobro voljo in energijo, j aponska je interesirana v 1 merišikib vojaških pripravah, tfoben Japonec ne sluti, da se :aj namerava proti nam, ker azuitnemo vaš položaj." Za-topniki ameriške vlade so po-dravili japonsko komisijo, ko e dospela v pristanišče. Na rumunski fronti. 'Petrograd, 14. avgusta. Ru-ko uradno poročilo o bitki v lumuniji se glasi: V Okna- 1 Jrozechti okolici se je vršila v ledeljo in pondeljek trdovrat- 1 ia bitka. Rumunrfce čete, pod-tirane z našimi regimenti, so agnale sovražnika nazaj in tin odvzele več postojank v okolici Kokshami so Rumunci v nedeljo nadaljevali svoje napade. Nemci so dobili tukaj sveže rezerye. Naše žete so se hrabro borile in ,so vtasih prešle celo v protinapad, kjer smo naenkrat ujeli* 500 Avstrijcev. Proti v.ečeru so se pa naše čete umaknile do Siraski-Deokici linije. Berolim, 14. avgusta.-Fronta princa Leopolda: Bqlj živahni boji so se pričeli v okolici Smorgana, zapadno od Luts-ka, blizu Tarnopola. Fronta nadvojvode Josipa: V zapadni Moldaviji smo kljub trdovratnemu odporu sovrafnika napredovali julfco proti Trotu s Idolini. Armadna' skupina mar-Kiala Mackensena: Mesto Pan-tziu, katero so Rumunci trdovratno diržali, je bilo končno zasedeno od naših čet z naskokom. Protinapadi i Rusov in Rumuncev so bili zaiman. Pri •Buzeau so napadali Ifcuisi z vso silo, toda so bili njih napadi popolnoma odbiti. Nemci proti Rigi. » Petrograd, 14. avgusta. Vsa znamenja kažejo, da pripravljajo Nemci veliko ofenzivo, da bi napredovali proti Rijri, glasom porolčil generala Par-čevski, ki je novi poveljnik ruskih armad v tej okolici. Nadalje se je general iijavil: Ru- m,uimm m& jm-wm pozicije za obrambo Rige, to-^[a vse je odvisno, kako se bodejo naši vojaki zadržali. Upam, da naši yojaki korajž-no odbijejo nemško ofenzivo. Na francoskem bojišču. „ London, 14. avgusta. — Na Arras-Cambrai črti je nemška artilerija zaičela nenavadno živahno napadati. Dvanajst nemških znticoplovov je bilo včeraj uničenih, in enajst naši^ pogrešamo. Nemci so včeraj obstreljevali mesto Rheims kamor so zagnali 850 požigal-nih bomb. 4 civilisti so bili ubiti. Bulgari se bojijo Rusov. IBerolin, 14. avgusta. Bul-gansgi kralj Ferdinand, ki se mudi v toplicah v Nemčiji brez skrbi in voldi jako udobno življenje, dočim njegova dežela lakote umira, se je izjavil napram uredniku nekega lista v Stuttgartu, da bodejo Rusi tudi kot republikanci neprestano skiušali raširiti meje svoje dežele, in da bodejo morali vsi mali narodi se neprestano bati Rusije. Bulgarija hna pri-Ičakovati svojo prilhodnjost le od Nemčije. V Aziji je dovolj prostora za izkoriščanje v prid Buligarije in Nemčije. Kar se tiče Amerike, je dejal bulgar-ski kralj, ni veliko vredna. Amerikansko ljudstvo je zapeljano. .. Tako govori tujec na prestolu slovanskega naroda, ki se pase po nemških toplicah, a doma narod umira. Washington, 14. avgusta.— Vojni tajnik je danes predložil predsedniku Wilsonu imena 208 oseb, ki bodejo imenovane za major generale in briga4ne generale. Toliko novih generalov potrebuje ameriška armada, da bo vsaj za prve čase vodstvo v pravilnih rokah. I z-j med novih generalov jih bo imelo 41 naslov "major general", kar pomeni v Ameriki toliko kot poveljnik divizije alij "podmaršal.". Ti bodejo poveljevali 33 divizijam nove armade in milkije ter 8 Idivizi- ■ •! ški armadi samo 25 brigadmifi* generalov, bo treba skoro 75 polkovnikov in podpolkovnikov imenovati za generale, da se vojaška organizacija spolni. Nekaj polkovnikov bo imenovanih celo major generalom, kar je nezaslišanc^hitro napredovanje. Manjših Častnikov ima Amerika na razpolago najmanj 40.000, toda manjka pa majorjev, podpolkovnikov in polkovnikov. Plača major generalov je $9000 na leto, 'brigadmih generalov pa $7500, polkovnikov $5500, polpolkov-nfkov $5000, majorjev $4500 na leto. Generalni aldjutant narodne garde v Ohio, Wood, bo imenovan brigadnim generalom. Kitajska je napovedala vojno. Washington, 14. avg. Ameriška vlada je bila danes uradno obveščena, da je kitajska republika napovedala vojno Nem čiji in Avstriji. Devet tisoč milijonov. (Washington, 14. avg. Tajnik zakladnice McAdoo je naznanil kongresu, da bo moral v tej sezoni odolwiti še $9.000.009.-000 novillii dohodkov za vojne namene. Zjedinjene države po--ooooooS$ (uBiufeu ofafiupjj 000, in zavezniki p& $4.000 000.-000. , Papež posreduje za mir? - Ltifim; w'avgtfstsr parse? je poslal vladam vseh onih držav, ki se nalbajajo v vojni, pa tudi vlaklam vseh nevtralnih držav, "mirovne pogoje", na podlagi katerih naj bi se sklenil takojšen mir. Papež predlaga naj Nemčija nemudoma vrne Srbijo, Belgijo in Rumu-nijo dotiČnim narodom. Glede Poljske in Akacije Lotaringi-je naj se vršijo mirovne konference, kaj set zgodi s temi državami. Olede Trsta in Tri-denta pa naj laska vlada obrav nava z ostalimi vlaidami. (Pa menda papež ne želi, da pride Trst pod lafško oblast?!) Amerika proti papežu. Washington, 14. avg. Ameriška vlada je zavrnila papeževo ponudbo glede' miru, in a-meniška vlada ne bo prej začela delovati v prild miru, dokler ni kajzer poražen. Vsa mirovna prizadevanja od strani papeža so zaman in se ne bo~ dejo niti upoštevala pri ameriški vladi. Keremki umira. London, 14. avgusta .Brzojavke iz ruskih krogov, ki so dospele v Švico, naznanjajo, da se je diktator Rusije, Ke-renskd, izjavil, da &o njegovi dnevi šteti, in da ne bo več dolgo živel. "Bolezen je preštela moje dneve", je toejal Ke-renski, "in kratek čas, ki mi je puščen, da živim, hočem uporabiti za osvobojenje Rusije. Ce sedaj sklenemo mir, postanemo vazali nemškihi kajzerjev in to bi bilo za * Rusijo veliko slabše, kot če bi nam vladal car." - ~ - 1 - ■- m —Vojaški položaj in preiskovanje kandidatov v Cleve-landu je seldaj sledeč: 18.823 mož je bik* poklicanih na preiskavo, 16.042 jifln je preiskanih, 3.894 jih je bilo izvrženih radi zdravja, 124148 jih je zmožnih za vojno, 7.798 jih je vložilo prošnje za izvzetje, 2.718 tujcev ni izprašanih, 4350 jih je pripravljenih za vojno službo, vojne službe 47 osebam je pro- Washington, 114. avgusta. — Vsa nova narodna armada, broječa 687.000 mož bo pod orožjem in v vojaških taboriščih ^jrve dneve meseca oktobra. Danes je vlada izdala povelje, da se mora prviht 30 odstotkov te armade javili 5. septembra za odhod v vojaško ta-lx>rišče, drugih ^o odstotkov mora biti pripravljenih 15. sept. in tretjih (30 odstotkov bo poklicanih 30. septembra. Kdaj se pokliče zadnjih deset odstotkov, odldči vojni tajnik pozneje. ' Vzrok, |da bo vlada poklicala nove vojake v treh oddelkih v službo je ta, iker je nemogoče preskrbeti obleko in municijo, oziroma orožje za vse vojake naenkrat, drugič pa, da se novim častnikom pripusti čas, da se navadijo razmeram in poveljevanju, pred-no se jim izroči odgovornost za večje število čet. Vsako vojaško taborišče bo štelo '40.000 mož, in bo pod poveljstvom zvezinega polkovnika ali ma- .. '''"h^tSfjfgim -[jorja, dočim bodejo rekruta 1, učili oni častniki-novinci, ki sdfl d se sedaj trainirali štiri rnesec^ i- in so prestali skušnjo z izvr*1 >- stnim uspehom. Železnice so s- dobile povelje zbrati vse vlake i 1- kolikor je le mogoče, na ^oto-J* vem mestu, odkoder se poper; 1- ljejo vojaki v taborišče. Vojaf* v ško taborišče za državo Ohio] 5. je v Ohilicothe, kjer postavljaj o 4000 delavcev ogromne hiše, a. elektriko, plin, vodovode lay -t druge moderne naprave. Brvf * k oddelki se bodejo spremenili t i la osnovne kompanije, bataljone; h in regimente. Ko pride drugi; |e oddelek na vežablišče, bo stvair in že precej napredovala, in ko •a pride tretji oddelek, bodejo v ič narodni armadi že popolaci i- kcKmpanije in bataljoni. Ame$§j z- ška kompanija bo štela 27$! :l- mož, in divizija bo štela 19.000 st mož. Vlada je pravkar izdala o- odredbo, da dekleta sama brezf >o spremstva ne smejo v vojaskaj m J taborišča. n- Nemško časopisje psuje Ameriko. Washington, 14, avgusta. — Ameriška vlada se je obrnila na švicarsko vlado, da vpraša pri nemška vladi, kaj je z usodo ameriškega kapitana in pet topniČarjev, katere je ujel neki nemški «ubmarin in jih odve* del v ujetništvo. Kapitan je poveljeval oboroženemu par-aikifcXara pana* - ki ]• bil polo pljen od nemških submarinov, Ameriška vlada se boji/ da bodejo Nemci ameriškega kapi' tana ustrelili, kot so naredili že z več drugimi kapitani. . Stockholm, 14. avgusta, p-Nemško časopisje se je prijele raznih manevrov, da navduši nemško ljudstvo za sedme nemško posojilo. Vlada se boji, da Nemci ne bodejo hoteli z isto požrtvovalnostjo podpisovati nemško vojno posojilo, ker se Nemci bojijo Amerikan-cev in njih armadie. Raditega je sedaj dolžnost nemškega tasoipisja, dobijo Francozi ali AnglqBB i zadnje dneve v bojih v Fla«id-|| > ffiji, ne ve, da so ameriški vgjpH • ki že v Franciji. Vsi mislijo, da i se je Amerika šele začela pf$|3 - pravljati. Toda nemški narod, |j , pristavlja brzojavka iz Švice - Stockholm, bo (doživel strahoti l vito razočaram je, ko bo zrl iM t jan. 200.000 vojakom ameri«8 t armade v oči na ifrancoskefl^ . bojišču. 1 La Follette deluje za kajzerje. Washington, 14. avgusta. — Senator "La FbMette je stavil v kongresu predlog, naj se ameriška vlada izjavi kaj so njeni vojni cilji. Predlog j« bil stavljen kljub temu, da je ameriška vla)da že neštetokrat pov-darjala in se izjavila, zakaj je šla v vojno in kaj so njeni nameni. Splošno se smatra, da je senator La Follette stavil ta predlog, da nagaja vladi in da zavleče ves vojni program. Toda njegovi tovariši v senatu so pripravljeni ustaviti vsako debato v senatu gldde predloga, ki ga je stavil senator La Follette, in se o njem splob ne bo obravnavalo. Senatorja La Follette iz Winsconsina, v kateri državi se nahaja največ Nemcev splošno smatrajo za pristaša Nemcev, in mnogo časopisov ga nazivlje . "osebnega zastopnika nemškega kajzerja v Ameriki."-Docim je bil senat sprva mnenja, da pusti sena; torjit La Follette govor in napad na vlado, pa so se senatorji stdaj organizirali in bodejo takoj v začetku zadušili vsako debato glede stališča ameriške vlade v tej vojni. Narod je prepričan, da hoče La Follette prepovedano prinašati vojn4|9 načrte, se je hotel La Foil ette i umakniti temu s tem, da bi fw| javno Idebatiralo v senatu! Charles Edward Ruiaety, jalist, pisatelj, in član am«rfr§l ške komisije, ki se je pravkavj vrnila iz Rusije, je povedal da- j nes mnogim senatorjem, da £e g se pusti senatorju La FoHctwj govoriti v senatu glede stališča vlade, da je to za kajzerja ▼ejj vredno kot pa en milijon !X} P"»U« "OmlwMa A»wtt»" H » Itu ST. GLAIH ATB. N> CUEVKXJkMD, OHIO. TCUPHOHB CUT. PUHCSTON 1» F ^>WAttD Publisher r LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in (he Gty of Cleveland and elsewkre. Advertising rates on reqnest American in spirit Foreign in language only , • Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, QUo under the Act qf March 3rd, 1879.____ No. 95. Wed. August 15- 1917- ^^^^^^^BPv^Ti-L' 'I: i ^ Francoski sodjalisti za odškodnino. I z Pariza se poroča, da je imel upravni odbor francoske isocijalistSčne stranke posvetovanje, pri katerem se je spre-|.jela resolucija, da se firatnco-fnki socijalisti udeležijo zboro-; vanja socijalistov v Stodkhol-'mu. da prisilijo zastopnikte o-^ tlih, iki se še niso izjavile glede ^svojih vojnih namenov, naj iz-potedo, kaj nameravajo njih pdržave glede miru m kaj »o načrti gledie odskoldriwie in anek-|pt, Francoska resolucija se "•Zastopniki francoske soci-jalistične stranice me gredo v ^Stockholm, da bi tam iskali pftir s pogodbami, ki bi povzročile, rla bi ibila usoda narodov |inedol6čena m povod novim S|G^i|am- Francoska socijalistic-jia -stranka sto udeleži ziboro-; vanja v Stodkholmu z name-.«om, egniti s silno težavo iz Avstrije v Švicarsko. To < so strašni podatki, in mi jih iz- J našamo med narod v nadi, da narod zadobi tem krepke j šo 1 voljo za svobodo, da sprevkli I kam privede tnardd vlada, ka- 1 ter,i ni mar narod, vlada, ki je pahnila narod v vojno, a mu '* ne zna in neče pomagati v nje- 1 govi največji revščini. 1 Avstrijska vlada deli s po- : močjo vojnihi 'kajrt sledeči ži- 1! vež posameznim osebam ali družinam: v Vojni kruh, črn in trd, 23 1 dek na dan, po 78 vinarjev ki- ' la. Eno kilo dobi en človek za 1 štiri dni. Nič več. In mi ima- 1 mo tukaj kruha, da ga tja me- i čemot Slajdkorja dobi vsaka oseiba 90 dek za 14 cfeuj, m sladkor ! velja i.2gkXo.. fo mi v Ameri- 1 Oko se danes več ne smatra, kot nekdaj, za del človeškega telesa. Oči so človeSke možgani — oziroma podaljšanje možganov. In »to so najdragocenejši del človeškega telesa. Ndcoliko pokvarjene oči, ali neredno delovanje živčevja okrog oči ima lahko usodepolne posledice. Koliko ljudi trpi za gušo aH nevral^fjo ali za popolnim duševnim opešanjem, za nepreba-vo, za vidovica ali eptilepsijo, ne Ida bi kdaj prišli na. to, kaj v>zrok njihove bolezni. Koliko ljudi se zopet zdravi za različnimi drugimi boleznimi, kupuje zdravila, hodi v razna zdravijča —r a do pravega vzroka ne pridejo nikdar. Koliko frtotisoče otrok zaostane, so čudni, nenormalni, neumni samo radi kake male napake v očeh. In zakaj vse to? Človeški možgani se ne morejo razvijati prav, če so slike, ki prihajajo skozi oči v možgane, slabe. Oko je pravzaprav živa kamera, živ foto-grafični aparat in če ni leča — pri očeh punči-ca—(popolnoma pravilna, je slika slaba. , 1 In še nekaj, človek se nap»enja — oko trpi in porabi jako veliko telesne sile. Če ni punčica v očesu povsem pravilna, ne lomi pravilno žarkov in ne kaže prave slike možganom. Človek se, napenja, ker čuti, da ni vse v redu in to napenjanje je zloraba oči. Včasih je očesna okroglina prekratka — krajša, kot bi morala biti, da bi se vijdelo pravilno. Včasih je zopet očesna obla pre-ploščata ali iprekoničasta — in človek zopet ne vidi dobro ali pa le z yelikim trudom. Pri kameri si lahko pomagamo s tem, da jo razširimo ali skrčimo —pri očeh je to nemogoče. Oko je stalno in mirno. t Leča v očeh pride precej za površno kožico in kakor gledariio — na daleč ali na blizu -— se ta leča prem in ja in sicer liipno. Tisto, kar ime- 1 nujemo rjave ali višnjeve oči, je mišičevje, (katero izpreminja punčico, da je zdaj večja zdaj manjša, kakor se rabi. Kadar gledamo na blizu, se punčica skrči, : cadar gledamo na daleč, se punčica razširi. Če to pravilno ideluje, potem vidimo pravilno. 1 Leča v očeh je lahko predebela ali predrob- ti na in potem smo kratkovidni ali daleko vidni. < Leča je lahko tudi nepravilna vsled česar so potem tudi slike v možganih nepravilne. Z drugi- s mi besedami: vidimo predmete take, kot niso. ! Kot se vse stara pri človeku, prav tako se i stara leča ali punčica. In potem ne vidimo do- \ t>ro. (Navadno znamenje starosti je to, Ida posta- 1 nemo dalekovidni — da vidimo predmete daleč preč, ne vidimo aH pa le slabo viditno predmete 1 blizu. Za ta slučaj se moramo preskrbeti z očali, j katera popravijo to napako. j Če je v očeh kaj napak, ali če postajajo pre-trudne, človek večkrat pomižikuje ali kako dru- i ^ače natega obraz. To postane polagoma nava- i Ja, katere se človek ne odvadi tako zlepa. To je t tudi vzrok, da nekateri dvigajo ali povešajČ obr- 2 vi, da pomižikujejo z obrvmi in da sploh kfcžejo lekaj nenavadnega v gibanju z očmi. Oe se ne 1 pomaga začasno, se prej ali slej vname Očesno |r živčevje. ic Kako veliko ljudi trpi za glavobolom. Ku- j j :>ujejo si samo zdravila, mečejo denar, zastrup- 1 Ijajo telo z leki — in tako gre leto in dan. Po- k lebno če začne človeka boleti glava popoldne n ga neha vsefej, kadar je popolnoma miren in -la se ne napenja za to ali ono delo. Vseh takih i glavobolov so krive oči. \ Če držiš roko stegneno pet ali deset minut, 1 »ostaneš truden. A isti slučaj je, če imate kaj f lapak v očeh — s to razliikoi, da oči napenjaš dlan f :a dnem. In da je še slabše za oči, čita človek ali e Diše Jtalko, da pada svetloba v oči in ne na papir, c ae slabše je z električno lučjo, če žari v oči me- l tto na papir. " \ t Seveda, močan človek prenaša lahko celo k >Tsto let vse to. Telo mu daje toliko moči — da £ nalaga trudne oči — toda kazen pride prej ali v slej. Vse drugače je seveda, če ima napake v >čeh slaba oseba. Ta trpi strašanski glavobol, le more spati, je nervozna ali nevrastenična — z la se trese in vedno giblje z uidi — nima teka — ri n še stotine drugih bolezni se kaže — vse radi s >či. Take osebe se hitro utrudijo, pridejo jim b vasilr tako, kot bi hotele bljuvati. Vzrok? oči. polago, 'kolikor hočemo. Vojna kava, te dobi vsaka os»eba 75 dek za dvajnast tednov ali za 84 dni, po 6.40 kilo. Toda to je samo na — papirju, kajti kave v Avstriji sploh nimajo, amjpak uživajo namesto kave želod, jajgodne liste in druge take stvairi. Mfcst in olje se jako teško dobi. Svinjska mast velja 22 kron kila, maslo «5.80 ikila, olje 18.20 liter, margarin 18 kron kilo. Strah je 1 misliti na to, kajti te stvafli so skoro neob-hoidno potrebne za življenje. In še nekaj: kila belega žita, 'če se ga sploh more dobiti, velja 14 kron. Plšienka velja 7 kron kilo. Krompir, katerega silno primanjkuje, velja 2 do 3 ikron kilo. Spomnite se na to, bratje v Ameriki, in pomislite na svoje Ibrate v domovini, vi ki imate vsega dovolj, ki niti ne veste kaj je pomanjkanje, pomislite na brate v avstrijskem suženjstvu. * iLeča je od 7 do 9 kron kilo, fižol po 7. 50 (kilo, di po 12 kron kilo, mleko velja od krone do dveh kron liter! Tu ima- prepire, za časti pri flrustvih, 1 za osebnosti, a naši bratje v >r stari domovini lakote umirajo, j Kvintal repe je 43 kron, go- ž vedina po 7 do 8 kron, teletina b po 7 Ido 9 'kron. V pondeljek, sredo, petek se sploh mesa ne n sme prodajati niti uživati, a t mnogokrat iga oie morejo ljudu š je dobiti skbzi 14 dnij. Vino je v 3 krone liter. p Spomnite se tega vi, ki kri- z čite tukaj v Ameriki kako dra- r go je vse, in premislite, koliko s ste vi odgovorni za to narodno s borbo, ki se vrši zategadelj, da c reši vase stradajoče in zasui- r njene ibrate iz jarma, kakor 2 smo pravkar opisali. Spomnite r se tega tudi oini, ki zapravljate r po deset in več klolarjev za pi- s jačo, kj kupujete krasne oble- 't ke in gonite od sebe one, ki r vas pnosijo, da pomagate bra- t tom svojim. F Par moških čevljev velja š 100 kron, par ženskih čevljev <3 od 45 do 100 kron, par otročjih čevljev od 30 do 60 kron. tr Popravek podplatov velja 18 1: kron, obleka iz tovarne velja ik Tucat srafje velja 172 kron. Na nod živi gol in bos, kakor divjaki. V poletju se še kako preživi, a "zima bo zvrnila vse prebivalstvo v grob. Kot pričajo begunci iz Dal- • macije, umirajo ljudje od lakote v Dalmaciji in Liki. A kakšne razmere vladajo v mestih, vidimo iz pričevanja nekega pobeglega častnika, ki je bil zaposljen v ujetnUkcm taboru »na Ogrskem. Povedal je, da je samo srbskih ujetnikov v Avstriji poginilo od lakote nad 10 000. Drugega ne dobivajo kot malo v vodi kuhane repe in 20 gramov dnevno kruha, a v nedeljo majhen kos konjskega mesa. In narodu v obilici je še slabše. Tal jamski ujetniki do-•bivajo od idoma nekaj veČ hra--ne, in vsak večer prihajajo v tabor avstrijske žene in se jim ponujajo za kos kmuha. Takšna je beda in lakota pri narodu. Isti Častnik priča, da ves narod želi* konca vojne. Kmetje bi ufoili' vsakogar, ki bi jim rekel, da i>o trajala vojaia še eno 1 _ ._*.. , , ... i I ■ » • 1 . 1 . < . ' .. m j telesa. In možgani so ena sama masa. En del teh mož-ganov tufdi služi očem, da vidimo, da vzprejmemo slike, ki so okrog nas. Ta del pa je v zvezi z drugimi. Če torej trpi ta del trpe tudi ostali možgapi. Kadar te boli eden zob, gre bolečina od njega na drugo zobovje, če se vdariš v prst, te boli cela roka. In enako je z možgani, če trpi eden del možganov, — v tem slučaju radi nepravilnega vida — se trpljenje prenese na sosedne možgane in potem naprej, dokler ni ne-red v celi glavi, i Pred vsem začne trpeti tisti del, ki nadzira delovanje želodca. In pojavlja se slabost, nepre-bava- in druga znamenja bolezni. Če nas boli noga, rabimo palico, če nas boli roka, jo denemo v obvezo. Zakaj bi za oko ne poskrbeli, da bi dobilo tako pomoč? Kakšno važnost je dala narava očem, se vidi najbolj po tem, da je več kot tretjino možganov samo ia oči. Veliko je ljudi, kateri še danes mislijo, -da je odveč nositi očala. 'Seveda so včasih shajali [ljudje brez očal, pa tudi brez zobozdravnikov — a danes ne more nikdo trditi, da niso baš zobje in Oči najvažnejši deli človeka. V starem kraju je navada, da nosi očale samo kak star očka ali kak uč^n človek. Če bi tam nosil očale navaden človek, bi se mu smejali. A baš to je slabo. Očali jako veliko pripomorejo, ozdrave dostikrat težke živčne bolezni. Očali tudi pripomorejo, da se človek ne stara tako hitro. Komur namreč trpi očesno živčevje, vedno kremži obraz na vse načine in posledice so so gube, ki delajo človeka starejšega kot je v resnici. Jako slabo je za oči, če se jih napenja. Kadar imaš kako fino delo, ne pozabi zdajipazdaj" pogledati kain drugam, najbolje na zeleno, da se odpočijejo oči. Kadar čitaš pri luči, ne pozabj sesti tako, tla ti luč pada od zadej preko ramen. \ Kaidar pišeš, pazi, da si ne "delaš sence z drugo 1 noko. Kadar si trudem ali če si bolan, ne čitaj. Oči ti porabijo vso silo, ki jo rabi telo za bolezen ' Nadalje: odpravi vse bele luči, ki so jako ! slabe in nevarne. Nadomesti jih z rumenimi, ki * so veliko bolj zdrave za oči. Posebno pazi na 1 žarkovite električne luči, ki edino škodijo očem, J povzročajo nervoznost, nevrastemjo, nerednosti ' v prebavilih in polno drugih bolezni. 'Kaj je najboljše iza oči? Naš ljudski prego-vor pravi: nič. To je seveda res. Če ima človek 1 popolnoma zdrave oči, je gotovo najboljše, če 1 jih človek pusti. Ker pa niso vsi ljudje adravi, je treba tudi ' imeti sredstva. Pred vsem: daj si. preiskati oči 1 in če trpiš, kot smo opisali, poizkušaj. Mogoče 5 te očali ozdravijo popolnoma. Nadalje: Ne rabi zdravil in ne kupuj jih sam. < ' 1 Zdravniki priporočajo masažo tudi za oči 1 Toda v masažo ne verjamemo mi, ker povzroča ' leenakctmeren pritok krvi: na eni strani jo pri- 1 de več, na druge manj. Najboljša masaža na 1 svetu je voda. Voda se enakomerno vliva po te- ' lesu in povzroča popolnoma enakomeren dotok 1 krvi. * r Knajf) priporoča, /da oči večkrat kopljemo * — zdrave in bolne. Najboljša in najpriprostejsa * kopel je, da vzameš skledo vode, vtakneš obraz v njo, da so oči v vodi in gledaš oziroma trep- ^ Iješ z očmi v vodi par sekund — recimo štiri ali j* pet. Potem dvigneš glavo, se za par sekund od- J počiješ in zopet gledaš v vodi. Tako (ponavljaj r ;no minuto'ali več. To je očesna kopelj, ki" jako 11 okrepi oči. Kot krepi voda vse telo, pravtako F krepi oči. Čuidno je, da se ^lovek umiva po vsem 1 telesu, na oči pa tako Aid pozablja. Zato si vsa- [ vo jutro, kadar se umivate, izmijte tudi oči. Pr- s ^išče vode, nagnite glavo, odprite oči in izlijte * /odo v nje — to je vse. s Ne rabite tople vode, ker slabi telo in oči. ^ Tako smo v splošnem povedali glede skrbi s ta oči. O priliki pa iapregovorimo tudi o očes- 11 iih boleznih,'ki>so jako sitne in drage in bomo d gotovo ustregli mnogim, če jim za slučaje očnih $ jolezni damo nekaj domačih .zdravil. "ČAS" d ' I rod, kdio bi mu ne pomagal, kolikor bi mogel do svobode, brez kralja in cesarja? i -o- Narodi v vojni. ' Zadnji teden se je poročalo, kHa je tudi Liberija napoveda-vojno Nemčiji. 'Mjarsikdo se bo vprašal, kakšna država je Liberija, kje na svetu tse nahaja ta Liberija? Ljudje najbrž še nikdar niso slišali o njej. Liberija je mala republika, ki se nahaja v zapadini Afriki ob obrežju, in meji na francosko Gui-Inejo. Glavno mesto je Monrovia. V tej republiki stanujejo zamorci, ki so se preselili večinoma iz Amerike v svojo prvotno domovino. Liberija meri kakih 300 milj poširdkem in > do 400 milj po dolgem. Libe- ! rija je petnajsta država sveta, ki je napovedala vojno Nemci- 1 ji. Sledeči narodi se nahajajo sedaj v vojni proti Ntmčiji: i. iSrbija, 2. Rusija, 3. Fran- j cija, 4. Anglija, 5. Črmagora, 7. , Japonska, 8. Italija, 9. Portu- ; galska, 10 Rumunija, 11. Zje- , dinjene JcJržave/ 12. Kuba, 13. , Grška, 14. Siam, 15. Liberija. , Teh petnajst držav se naha- , ja sedaj v vojni proti Nemčiji ^ in sicer ker ^o države prosto- < voljno napovedale vojno Nem- ,] cem ali pa jim je Nemčija na- ] povedala voj|no. « , Toda v telh petnajstih ime- j nih niso zapopadene še vse dr- ( žave, ki so se dvignile zoper « Nemčijo. Če bi bili natančni, ; bi morali šteti republiko San Marino, ki je sicer tako majh- ( na, da se zguhi med drugimi, , vendar je republika Saw Mari- r no z vso resnostjo napovddfe- i la vojpo. Seveda v ogromnem • metežu drugih narodov se pozabi na take male države. Albanija i?i Perzija ste dejansko tudi v vojni, dasi pravilne mazjnanitve vojne ni bilo. Mnogo (bojev se je vršilo na albanski in perzijski zemlji, in Albanci ter Perzijci so se borili že v mnogih bitkah. Toda fežava je, ker Albanija sploh nima nobene vlade, in radite-ga se \ne šteje teh držav, da bi bile resno v vojni. Tudi mnogo latinskih republik južne in osrednje Amerike se nalhaja v vojnem položaju. (Brazilija je uraldino naznanila, da 'ne more ibiti nevtralna, in njeno vojno brodovje patrolira južne Atlantske vode in bi nemudoma uničila vsak | nemški submarin ali razbojniški parnik, če bi se pokazal. Panama je naznanila svetu svoje simpatije vsem zaveznikom. Urutguayslka in tbolivij-ska vlada so odločno sovražne nemški vladi. Republika Haiti; ^ dasi ni napovedala vojne, je f proti-nemška. Na ta način je dvaindvajset držav na svetu, ki so sovražne Nemčiji. In brez dvoma je, da se bo Kitajska v kratkem času nahajala v vojni proti Nemčiji, in Argentina se »nahaja na robu vojne, in pričakovati je, da bo argentinska vlada tekom par fnesecev naznanila vojno Nemčiji. Sovražniki .Nemčije se dnevno množijo, če bi bU svet prepričan, da ima Nemčija priv, ne bi bilo toliko nasprot-srtva. Toda svet vidi z vsakim dnevom bolj jasno, da Nemčija »e vodi vojne, ampak roparski napad na manjše in večje narode. V Nemčijo nihče ni silil, ampak je bila Nemčija prva, ki je pogazila sosednje države in razširila smrt in po- L Hohenzollerna. Bojimo se pa, narod zave, dobil tako strahovit udarec, da mu bo za vselil ddklenkalo veselje napadati! mirne sosede v soseščini -in razširjati smrt in pokol po v sreldo izvoljen za predsednika elevelandske Idielavske z ve-8 ze, Johw G. Owens je tajnik in P. Hasenfhie blagajnik. De-1 alvska zveza sklenila prote|l stirati pri županu, ker je po- M licijski načelnik Rowe dal po-fj velje, da policija fotografira j vse štrajkarje, ki stražijo koti piketi kako tovalnno, kjer se jj "Clevelandska Amerika" je i neodvisen slovenski časopis za | slovenske delavce v Ameriki. Vsak Slovenec bi moral biti na. i ročen _ in ga priooročati. Jj VABILO na piknik, ki iga prirddi dru- I! Stvo Napredni Sosedje, "Št. 144 J SpiFZ v nedeljo, 19. avgusta, | v Raindall, Ohio. Društvo ulju-dno vabi vsa društva, ki spa- | dajo k 9SPZ, obenem pa vse 1 rojake Slovence, ker to bo pr- t' t a zabava, ki jo priredi mlado | društvo v Newburgu, ki se nana j a pri SISlPZ. Na veselici bo l icitacija podedovane! stvari ce- ; *rja Franc Jožefa, katero je za- J )ustil ob obletnici svojega g BI •takten iq> I« ■ malim dodatkom |l > . , II vod«v katera mora biti aavrrta II II In Ohlajena, da m »raoitvatj. II || PrrprljaJtaMd* dobit« Bmx Ifl |fl Ho-/. BwW Brand (Mant 11 brcttte la Doiljitotaorlaau! I L nffir^ 1 H ^^ayradiDa tjiIO. Hickel(2ateRoad ' ZAMISLITE SE NAZAJ Nekaj dnih počitnic sedaj VAM mHRANI LETA % I i POSEBNI IZLETI v N«w York In Boalon, Atlantic City, Aabury Park na Tckod ali labod in M ŽIVITE NA PROSTEM SVEŽEM Nlck*J Fl*to ItltnioM h —ni« hmlfc I |#t. v to lutjfli M^Cljt* m« bMH K boJtli jigii plttiA in fjttt p«im«l N«U)>kideii25lo»l.50tjaiam I L A. Akers, 733 Edid Are. j »■■1MB filŠE in LOTlIl k iiHHinHiiHiimimiiiii v EUCLfDU iimmi»t»Ht«iiiMmm 11 Nore tovarne, novo tnesto se gradi v Buciidu. Slo- M l react, kupite lote sedaj, ras denar se po troji r I kratkem. , DANIEL GARAPIČ, I REAL EST ATE SLOVENSKI NAKUl/NI uuivi m j II ' Tht Slovenian National Horn* V H |§| H U.L 3. .t, 1*14. V DRŽAVI OHIO ^ 1,mi.uM | - . ~ 9 1 I sričTi: r-"raraSiSE: H II »r*.«« Uj.lk*, FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 6 2nd »t. Diu> «~detro»je g ■I n+Ui. Uradna ur« od 7 do S ob (Ulaenikih. M ~ IBM Hi 1 __' • . ——— Račun za Slov. Narodni Dotn, Cleveland, O. od i. do 3i. maja, 1917. i Dohodki: < DrSv. Bairbare, št. 6 na račun ... ..................$ 3-10 ( Dr. Z. M. B. c-o Anton iKatišek........................2000 , Dr. Z. M. B. c-o Anton Gidiina ...........................1000 ] Dr. Naprej, št. 5 SftPJ. na račun.......................50.00 , • Dr. Slovenski iSokol, na račun............................• •IO O° , Dr. Lunder - Adamič, na raoun..........................50-00 j Dr. Slovan, št. 3 SDZ. na račun........................................* Dr .Z. M. B.«a opeke ...................................1000 Družba SI. N. Dom c-o Ana Pengov daaiovala opek .....„ .10,00 Družba SI. N. Dom c-o Mayers, Jalqstc in Tomšič darovaleio-oo ; Skupaj od društev na delnice: .. .*.................$ ] Na račun od članov in privatnikov ...............$ 477-5° Adolf Perdan, za opeke ..............................10 00 Jdhto Breskvar, za opeke...................•..............1000 Mike Kos, ml., za opeke.................................10 00 Karolina Som, za opeke ..........•................. .10.00 Skupaj od članov: ..............................$ 5i7-5<> I SKUPAJ ZA DELNICE:.......................$ 7™*° Opeke, diarovi, cigar labels in kolekta: Josip Konte, za opeke...... ...................s-00 > Tomšič&Stampfel, za opeke ...........................5 °° Frank Vesel, za opeke................................3 °° Brank Česen, za opeke ..................................I,3° \ John Cornik, za opeke ..................••••...........S°P John Pirnat, za opeke . /..........................lf° Belaj&Močnik, za opdke ........................•......1000 Frank Butala, za opeke...............................5 °° SKUPAJ ZA OPEKE:.........................$ 353° John Rant, daroval .......................• • ............. J. E. Črvan od žuženberčanov .........................1000 John Tavčar, nabral pri odboru dr Maccabes................ .2.41 Ana Blatnik, nabrala na veselici St. Clair Ciove..........6.00 Dr. A. Fink, zobozdravnik daroval .......................5.00 Preostanek od letnega poročila od oglasov............. -3500 > John Cim-peTman, daroval ........................... FVank Homovc, nabral pri Jos. Kastek: ................. ^ 1.50 ; Viniko Erčul, daroval ............................... M.00 Adam J. Damm, councilman iz 23. varde daroval ........40.O0 Trije Ložanje, darovali ........v..........................75 Josip Laurič, nabral na botrknji g. J. Gašpar .............3-15 John Mddten, dobiček od prodanega vina Triglav.......4-5° Frank Belaj, daroval...................................1100 Martin Pilih, Kansas City, Mo. daroval...........• •........100 Od učenoev za državljanstvo, daroval.i.................11-7° IVanka Kromar, darovala ...............................100 J: Knific in, J. Baraga nabrala na ženit»ovanju g. Vidmar . .3.25 Dr. Napredni Slovenci, št. 5 od lecitacije...............18.15 ^SKUPAJ DAROVI: ..............t-...............$ I5M* i ary Pravst, cigar labels ..............................5,00 John Breskvar, cigar labels............................6.00 SKUPAJ CIGAR LABELS:........... ........$ KOLEKTA IZ RAZNIH KRAJEV:.............$ 840.37 SKUPAJ DOHODKOV:........>................$ 174868 StroSki: I CIev. Antika oglas od opek itd..................$ *8-45 Delnice za opeke .................................. • • • -7o oo SKUPAJ: .....................................I »-g DOHODDI: ..................................' 1748.68 I STROŠKI: .........................................88.45 IMBALANCE: ..................................1660.23 OSTANEK BLAGAJNE Z DNE 30. APRILA ... $ 1210564 SKUPAJ BLAGAJNE V GOTOVINI 31. MAJA .$ 13.765.87 Denar naložen na 4 A. The Cleveland Trust Co. .....................$ 770 00 B. The Lake Shore Bank Co...........................8247.85 C. The Lake Shore Bank Co....................... D. Čekovni račuinj Lake Shore ..........................8206 SKUfAJ: .................................... * 13765.87 Cleveland, Ohio 6. junija, 1917-Frank Črne, nadzornik. Josip KaJan, namestili nad*., Fr Belaj, namestninadz., Frarik Butala, blagajnik, Fr. Hudovernik tajnik. • , ' 1 ____Delnice izdane sledečim:— Deloica št.236 lAntony Ml Ko- lar i, 237 Frank Toparis 1, 238 Frank iDnobnie 1, 239 Beno Lev-' stig 1, 240 Josip 2gajnar 1, 241 Dr. Z. M. B* po Ant. Kaušek 2, 24» Dr. Z. M. B. po Ant. Ordinat 1, 243 John Petria 1, 244 Josip Glavam, 245 Anton Pire 1, 246 August Haffneri, 247 J. Cim-perman 1, 248 Louis Erste 1, 249 Peter Okleščan 1, 250 Peter Okleščan 1, 251 Josip Bizjak 1, 252 Jernej Znidaršičč 1, 253 L. Rehar 1, 254 John Janežižč 1, 255 Anton Stanovnik 1, 256 John Strekalj \i, 2*7 Josip iMarinčič 1, 258 Josip Demšar 1, 259 John 2nidaršiči, 260 A. Perdan 1, 261 Dr. Z. M. B. n, 262SI N. Dom Hi 1,363 John Breskvar 1, 264 Mike Kos, ml. 1, 265 Karolina Sonn jf 1, 266 SI. N. Dom 1. — Skupaj z dne 31. majem 1917 podpisanih ictelftic 1470 plačanih 538 certifikatov ostanefc 932 delnic. Da se je delo, oziroma poročila za Dom ustavila, je bil 1 vzrok pneobilo delo v glavnem uradu. Prvo je bio letno poroči-lo Doma, drugič velika kolekta po naslebini in, tretjio (Semenj l in vse delo je na glavnem tajniku. Glavni tajnik pa je tudi upo-9!jen pri SDlZ., ki ima »talno plačo pri Domu ima pa le malo nagrado $1000 na mesečin ljudstvo preveč zahteva od enega človeka. Kadar bo N. Dom plačal tajnika, da bo od istega živel, potem bodo gotovi faktorji lahko zahtevali Jdteto od tajnika, drugače pa ne. Onemoglost od vročine. Vsi zdravniki se strinjajo v t' tem, da eden glavnih vzrolkov, gr ^akaj ljudje omagajo od vročine, je zaprtje. Ce vi čistite svo-g je odvajalne organe redno, tedaj odstranite glavni vadokma-i pada vročine. Trinerjevo ameri-I tlko grenko vino je najboljše pravilo v takih Slučajih, Je fi- | ^ ^ritn^fDSS go, se Trinarjevo vino isloreno priporoča, od tisoče onih, ki so rabili to Vino. Cena $1.00 Po lekarnah. — Trinerjev liniment vam prežene revmatizem ali nevralgijo. Je izvrstno za nape t je, rane, izpahnenja in ozdravi utrujenost mišic na nogah- Cena 25 m 50 centov po lekarnah, po pošti 35 in 60 ct. Jos. Trinjer, kemist, I3B3"39 Asbiand ave. Chicago, III ie na svoji redni mesečni seji iju dne 15. julija* t. 1. siklenilo, da let stane pristopnina k gori ome- jio nijen-emu društvu za tri mesece, t. j. avgust, september, in okto- % ber, samo $ 1.00 na Društvo isv. Janeza Krstnika pa št. 37. J. S. K. J. šteje danes de 419 čilanov in članic 67 otrok, f^ Vsak član se lahko zovoruijei za da $ 250.00, 500.00, 1000.00, 1500. 00 smrtwine in $ 1.00 aH 2.00 py bolniške podpore. Članice se t>c lahko za/varujejo za smrtnino ci in za podporo ali pa samo za $ smirtnino. Društvo pa ima tudi sc oddelek za Mladino, kjer se j0 lahko upišejo otroci od 1-16 le- 2V ta in sioer plačujejo 15c na me- ci sec in dobe v slučaju smrti $ 100.00 za pogrebne stroške. Otnoke lahko vpiše v društvo [z vsakdo, ako je član društva ali n( ne. . it Seje se vnše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvo fe ran-i ob 1. uri pop. Natančnejše ie Jpodatke dobite pri predsedniku tc A. Branisel), 1045 E. 6ist St; nj p.ri tajniku J. Debevec, 1023 E. B ali pri blagajniku Frank Milla- n< vit z, 3029 E. 61 st §t. in pri „1 vsakem društvenem članu. k; Tu je sedaj prilika za vsake- ia ga, ki še ni pri nobenem dru-štvui, aH pa za onega, iki bi rad d pristopil še k kakemu društvu. Rojaki ne zamudite te prilike* c ODBOR. n Harmonike najnovejšega siste- v ma "Gramatične Harmonike" dobite pri Jos» Russ, 3926 "St. ~ Clair ave. v (Wed.-I04) ___— e Slovenka želi dobiti pjtanje na j, dom. Vprašajte na 5902 Bonna - ave. za)ilaj na jardu. (97) VOJNA i VOJNA! s Zjedinjene države so šle v s vojno, da se borijo, in jaz se -nahajam tu, da se borim proti visokim cenam. Prihodnji mesec se začne jesen. Mlrzli ve- n tfpvi bodejo kmalu pričeli,pj- s bati. Potrebovali bodete jopi- j če, spodnje perilo za vas in za F otroke, potrebovali bodete j bi ankete in kovtre za toplo po- % steijno odejo. Mr. John Gor- c nik mi je tiovolil še dva tedna r prostor v trgovini, predno se f umaknem. Vse zimsko blago A mora biti prodano v tem krat- t kem času. Vi kupite danes in r si prihranite denar. Vse zim- j siko blago se mora prodati, čas imate le dva tedna, ; 1 čim prej* pridete, toliko vdč t bodete na koristi, kajti vsa za- < loga se absolutno mora proda- , \ ti v dveh tednih. Cene vsemu , ' blagu so jako znižane. Ne po- , zabite številke in naslova. Sta- 1 ra zanesljiva trgovina. j I M. TOLStOJ, , » 6217 St Clair Ave. ( ► Pridite zgodaj, Ida se umak- , r nete drenju. (9^) . Soba s kopališčem zate ne ga ali 1 c dva fanta se odda. 1064 E. hi I Street. '(97) ZAHVALA. (Spodaj podpisana se najtop- * le je zahvaljujeva vsem onim. , ki so ranjkega Ivana spremili r na zadnji poti. Posebna zahva-' la Rev. N. Novaku ža lepe mo-1 litve doma in v cerfkvi. Zahva-1 ljujemo se g. A. Gndini, ki je 1 tako lepo vodil pogreb. Dalje 1 se zahvaljujemo za krasne vence vsem sorodnikom, družini Lovko, in družini Zoridhv 1 družini Zulioh, diružini Rechar J in Kraic ter vsem sosedom, i Najlepša zahvala društom Slo4 f vensiki jSlokol, dr. iSrca Jezusovega, dr. Napredni Slovenci, 1 št. 5. SDZ, dr. Primož. Trubar, št. 126 SNIPJ. Vdano zahvalo izrekamo vsem onim, kateri so * brezplačno dali avtomobile, dalje vsem onim, ki so nas to^ 0 lazili ob ddru našega (nepozab-0 nega soproga Ivana, oziroma P očeta. Stotero Bog plačaj vsemi n Helena žlindra, soproga, * Ivan Žlindra, sin. n ------ r Naprodaj ste dve peči, obe na o plin, ena za kdbanje, ena za t. gretje. 1039 E. flat St (96) "" ne. 1453 E. 53rtd|St. ' (99) j !)nwnc vo46je po jezeru ošnje leto je upatd še na več- ^ udeležbo. V Clevelandu odpluje parmak ity of Buffalo" iz nove luke 9. cesti /vsako soboto tekofn [letne sezone in aicer ob pol , setiK: zjutraj in pride v Buf-o ob pol osmih zvečer istj n. sv' Iz Buffalo odpljuje veliki va mik Seeandibee" vsako so- P«0 to ob 9.30 zjutraj in pride v ve cveland ob pol Oimih zvečer. ačna vožnja ostane kakor do daj, namreč pantiiki zapusti-obe imenovani mesti ob 9. ipl' ecer vsak dan, in pridejo v eveland ali Buffalo ob 7,30 utraj. (Eastern time.) , V soboto je posebno nizka letna vožnja, in se lahko vr- rte tudi V nedeljo za isto zni "" pno ceno." pj Za avtomobil računa družba $5.00 semintja, tt obseg ko-s ni več kot 127 palcev. Av-»mobil lahko spravite na par-k, za to ceno, in ko pridete v uffalo ali v Cleveland, dobite ;m udoma pripravljen avto obil, s katerim se (popeljete imor želite, in zvečer zopet hko spravite avtomobil 11a irnik ter ga dobite, kjer pri-ste v pristanišče. Vožnja po jeizeru Erie med levelandom in Buffalom je a j bolj zanimiva in prijetna • ožnja. Nizke cene, -fina po :režba, najbolj krasna zabava, p -—-- t edna front soba se odda za m lega ali dva fanta brez hrarte. lc 089 E. 66th St. (97) v »oiten fant prost šole, (dobi j talno delo za rastvažanje me-1. z avtomobilom. Frank Ve-el, 4030 St. Clair ave. (95) t VABILO V DRUŠTVO! U Kranjsko Katoliško Podpor-o društvo "Presv. Srca Jezu-a" je na svoji redni seji dne I 3. maja 1917 sklenilo, da za g rihodnje tri mesece, t. j. junij, s ulij in avgust odpravi vse a stopninske stroške za kandi- C ate med 16 in 35. letom. Ce- " ijenim rojakom, ki niso še v lobenem društvu, ali ki žele stopiti še v eno društvo, se J orej nudi lepa prilika, da z najhnimi stroški lahko vstopi- _ o v naSe društvo. ] Dr. Srca Jezusa, uistanovlje- ( 10 19. avgusta 1899, je danes s tajvečje samostojno društvo v ^ Clevelandu. Šteje nad 300 čla- j »ov in ima blizu $8000 gotovi- 3 \e, in zlasti v zadnjih dveh le- < ih je jako napredovalo. , član plača $1.00 mesečno in < e zavarovan za $300 in v slu- ( :aju bolezni dobi $6.00 na te- 1 len bolniške podpore. Oženje- j 11 člani pa lahko zavarujejo . :udi svoje žene za $150 usmrt-line, ako plačajo še 25c na mesec zraven svojega asesmenta. Seje se vrše vsako drugo ne- , ieljo popoldne v Knausovi t dvorani. Natančneje podatke lahko vsak dobi pri predsedniku: John Levstku, 1121 E. 66th ' St. ali pa pri I. tajfliku: Frank Zupančič, 1362 E. 36th St. ter pri vsakem društvenem članu. Rojaki, ne odlašajte, sedaj je , prilika. Zglasite se tri dni p° a. yogal St. Clair ave. in 61. cest« - S posebno skrbnostjo izdelujeta mo zdravniške predpise. V za-e. logi imamo vse, kar je trebs 7) v najboljši lekarni. (45) bi Bell Rosedaie 2377 W. e- Cuy. Central 6678 R. e- Plin in kisik. 5) Uradne ure od 9^-12 in 1—5 — ure. Pcmdeljek, četrtek in so- boto zvečer od 6—8. ure. ►r- DR. F. L. KENNEDY, u- zobozdravnik, ae Dretje ,zob brez bolečin. Delo za garantirano. Govori se slqven-ij, sko in nemško. 5402 Superior te ave. vogal 55. ceste. Cleveland, U- Ohio. (M9) 'e" Hiše naprodaj. Več lepdh hiš je jiaprottaj na ■ se 66. cesti. Hiše se dobijo po ja-z ko mizki oeni. Oglasite se pri J. pi. Lush in, 1065 E. 66th St. (98) KJE SE NAHAJA Ignac Bra- je- dačt «za katerega naslov bi rad *es zvedel. Slišal sem, da je nekje v v Pennsylvaniji. Kjdor ve zanj, 'a- jerpnošen, da mi blagovoli na-vi" znaniti. Ivan Felicjan, 3123 St. lc" Clair ave. * (95)' in Slovenec, vešč angleščine, želi dobiti službo za bartenderja* t«" Vprašajte pri F. Hajny, 6401 Je" Spilker ave. (95) ejo _ „ rt- POZOR! rie" Rojaki v Cclliinwoodu in ta' Nottingihamu, zadnja .nevihta nc" nam je poškodovala trgovino, Ida jo moramo popraviti. Ker ? pa. je preveč založena, da bi ^ mogli notri delati, smo sklenili "J prirediti razprodajo, ki v vašo korist. Prodajali bodemo po ter tovarnišk? ceni in nekatero let-n?" no blaga bo se ceneje. Na tej razprodaji ne bodemo dajali J® znamk in ne zamenjali blaga, tudi se bo prodajalo samo za gotov denar, pozneje pa tudi na kredit (dobrim odjemalcem. >0*' Prodajali bodemo vse modno blago in obuvalo za celo družino. Razprodaja se prične 2. avgusta in traja do 30. avgu-1)0 sta, 1917. Se priporočam. in JOE KOS. ko, 15230-32 Waterloo Rd. 150 Collinwood. ( Wed.95) ana ■ ■ Tu Hiše naprodaj! nje- Skoro novazidana hiša za 3 do- družine, 14 sob, dre furnes no- elektrika, dvoje kopališč, ikri-sair- ljeva streha, 2 ganaii, cena pri- $7300. Rojaki, požurite se, ker rem hiša se v kratkem proda.Se ve-ivo- liko drugih (hiš imam naprodaj iro- v sredini slovenske naselbine, i7th kakew tuid v Collinwood«, na lahka mesečna odplačila. O- — glasite se pri J. Krall, 961 Ad-^ dison Rd. Tel. Plrinceton 1166 96) j ^^^^^ ^ ^^ a"3 ^^^ ' Veliki lati, nizke cene na Bliss Rd. & St. Clair našel- J bini. Jako široke ceste. Tlak ^^ I po cestah. Električna Inč, C vodovod, fina drevesa. Blizu 1 OGLASITE SE PRI LOUIS RECHER, S^r I DAN GARAPIČ, > HU ' • f-.'V' ''' - •' ^-Vit 'i \ * "r C'* 1 .. v^.--- 'L "'T (rt^HI /.Iv .o i* jM - i1' •••• 1................\t) . , ^..hHkuhliilt tfe imete "New Perfection". Nit premog* dr* JSdiSyS j J br" ^ kani,>r 'B ~ 1 I TH& STANDARDOM COMPANY t NEWPgg^TlON ^Jyj^y^^ I I .tli II I II »»M - MAGNIFICENT STEAMERS - a i T%» Croat Ship "SEEANDDEE**—"CITY OP MQlF^ITY OP BUFFAUT I CLEVELAND — Dally, to Not. ISth — BUFFALO Leave Ouitilamd . B:W P. H. J Owmut (UwlOTruo ■ ,fl Arrive Bvtraim . «:•>▲. M.( 8ti«iii»D Tm» t Arrive Cl«vbua»d « 1L Conneettoni at Buffalo for M| - ' I ZADNJI RODOVINE BENALJA ZGODOVINSKA POVEST aaoBsmaasmsi Eli ' . vš* iv ' ■ a 45 1 v V- ' . . I SPISAL FR. REMEC i Med tem ko jc domača hči t cabavab družbo z italjanskimi i pesmimi, je Renata kramljala « OguHnom in Ivržinarjem, \ icakor da sta dva starca; ki j mlade žene ne moreta čisto r nič zanimati. Ko je bil Kri i- s nar poklican k bližnji mizi, pri n kateri je sedelo več njegovih i prijateljev, je pa Štefan Ogu-ro pre menil predmet po- t janja. ^ avijo, da se bo Kržinar I " je dejal Ogulin nekoli-lalomatno pri tem pa s od strani pogleLHal Re- I kakor bi domneval, da 1j wjegovo naznanilo na- p i nanjo poseben uti$. Re- ji >a se ni zganila in niti z ^s njšim pregibom izdala, to kaj zanima. i \ }ei zame nekaj popolno- t Dvega" je d'ejala mirno. Id Jo je nevesta?" žogata vdova. Saj gotovo h poznate Terezijo tAh£inwo?" k V "Ta'ko — tako'' je menila c Renata. "Ali je to že tako gotovo, da se gospod n Kržinarju s lahlktn čestita?" r f "Tega še ne vem — ker je ž '|Cržinar jalko občutljiv, pač*»pa we kaize omeniti kaj, dokler r sani ne pride z barvo na dan." p | Ker se je Mihael zopet vrnil č 4c svoji družbi, je Oguliti uitrh- in nil. Mihaelu se jc hitelo, da jc j Ogulin moral v njegovi odsot- t liosti moral govoriti o njem, a L bil je preponosen, da bi posku- ii pil kaj izvedeti. Sedel je na <3 Svoj1 stol in molčal. Nastala je vsem nekoliko neprijetna pav- 1 ki. pa jo je hitro končalo r Naznanilo, da je večerja na mi- c ^ Ogulin je hitro vstal, da po- \ ggelje kako damo k mizi; Mi- r hael je ponudil svojo -roko ba- i rOnici Renati in jo peljal na ( ajjeno mesto. Med splošnim 1 Sumom, ki je vladal pri mizi, 1 |p nihče zapaizil, da sedi Miha- 1 poleg svoje dame nekako r zamišljen in da ničesar ne go- c 1 Naenkrart se je izgainil in se j isaglo obrnil k Renati. _ r p "Baronica — ali mi 'hočete 1 ^dovoliti neko vprašanje?" i "Zakaj ne... Če ni nič tace- i |p.,Renati je postalo na- t ienkrat tesno pri srcu, kakor bi j iv-se bala, da bo slišala, česan- ni « • nikdar slišala in kar je tako s Isično želela, da bi je enkrat j Srekel Mihael Kržinar, dasi je t vedela, da potem ne^ bo nikdar i ^več i njim govorila. 1 "Gre se samo za mojo ose- i bo" je dejal s tihim glasom J (Mihael, ki je bil zapazil rahk> 1 #udečico na licih baronice i Renate- "Gre se samo za mojo : osebo. Moj dče je star in ho6e-> Ji |da bi se oženil, dokler je š* ; živ; sili me, naj vzamem Tete- j zijo Ahčinovo." < Kakor okamnela je sedela :Renata na svojem stolu in i zdelo se ji je, da ji je odtekla j "In kaj želite vddeti?" je j vprašala čez trenotek. « **."Rad bi izvedel vaše mne- i nje, mikrativa baronica; rad bi i ■risdel, če mi svetujete, da se ■poročim s Terezijo Ahčinovo." « | Njeno srce je močno bilo in 1 toalit se je, da bi Mihael zapazil njeno razburjenje. Da je pri- i (krije, je skoro osorno vpraša- ; ' ■"Zakaj se obračate za svet j ; "Ker mi je ravtto na Vašem ' mnenju ležeče", je odgovoril < giRenata je sklenila svoje . drobne bele rcfke in zamišljeno i gledala predse; naenkrat se je j vzravnala. "Terezija lAihčinova je še mlada, je simpatična in bogata Zakaj bi je ne vzeli, če mislite, 9 da bodete srečni ž njo." Mihael se jc tiho zasmejal; i skoro se je zdelo. Renati, da »e "Srečen — s Terezijo Ahči- ti zakonsko življenje s talko ženo znosljivo," "Tetga vam jaz ne vem povedati", je dejala Renata. "Ou- i jem pa, da ima Terezija Ahči- i nova mniogo snubcev, iz česar se da sklepoti, da je mnogo mož, ki sodijo, da bi bili srečni ž njo." "A svojega mnenja mi neče-te povedati", je novič vprašal Mihael in globoko pogledal Renati v oči. V njegovem pogledu je i svetlikal ogenj, ki je razburil Renato; tega pogleda ni mog; i la vzdržati, a čutila je, da jo je prisilil ta pogled, povedati svo- « je resnično mnenje, ki je je do- 1 ,slej tako spretno prikrivala. ; "če mislite, da s Terezijo < Ahčinovo me bodete srečni, po- ; tem vam ne morem svetovati, (da bi se ž njo poročili.'" '' Renati se je zdelo, da Mi- | hael -zavzidiHiaiil olajšano, ka- m kan da se mu je odvalil teamen i od srca. , 4 "iRog Vas blagoslovi, milo- i sliva baronida za ta svet; Te- . režija Ahčinova ne bo moja žena." Renata je čutila kaj je hotel reči s temi besedami, a prema-! govala je samo sebe ival svojo krvavo zmago. Stari ni imel smisla za to in zato se mu je tolikrat pripetilo, da svojega sina ni razumel. Prišedši domov se je Mihael zaklenil v svojo sobo; hotel je biti sam, da bi se mu ne bilo več! treba zatajevati. Kar oddahnil se je, ko se je bil odkri-. žal očeta, zakaj bal se je^ da bi stari začel ugibati, zakaj da se i je MMiael napol udal »mjegovi ; želji in napol obljubil, da se po • roči s Terezijo Ahčinovo, ka- I vtLo branilC>S'e' Ved"° ^ I V •• h" I jatelj, ne ti ibU pr«naJ, da lju/ J«, bi ie celo Wo, z vso strastjo in N. iskrenostjo baronico Renato ry Benaljo. , T< Mihael je bil vesdtugačen dd ne svojih vrstnikov. Ko je spo- BI znal, Ida ljubi Renato, si je bil takoj svest, da ji tega ne sme Pa razodeti ki da mara J^otiti in de zatajevati svoja Čuvstva, ne le 75» ker spkofe ni upal, da bi ga Renata ljubila, marveč tudi radi- Fa tega, da bi vsaj po njegovi di< krivdi ne padla mObena senca čic na njeno."zakonsko življenje. kš Od tega trenotka je bilo njegovo življenje neprestani boj Mi proti samemu sebi. Vedel se je 25 napram Renati vedrnio ravno sk tako, kakor napram vsaki dm- 6c. DELO IŠČEJO V8E VRSTE, pr do W baaad alt 6 vrat. . ■ 1 krat po.......................20c 3 krat In več po.................17c. bi: ■ vaaka nadalJna_vrata^po^3c. 80BC~SE~0DDAJ0 IN NA HRANO .. 81 SPREJMEJO, Ll do 28 baaad ali 8 vrat vc 1 krat po.......................260. » 3 krat ta v©C po.................20c. » Vaaka nadaljna vrata po 4o. 00 \TNAJt M"SE~6 D DA, HI*A, •TA'NO- — VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HlftAf TRGOVINA, FARMA, KONJI nr IN DRUGO. TIČE 3E OSEBE, ZGUB- I,r LJENO, IN oRUGO NEOZNAČENO, ta do 28 baaad ali 6 vrat b] It krat po.......................BOc. 3 krat po......................-42c. 7(1 6 krat in ve« po................86c. Q vaaka nadaljna vrata po 7o. , MeIO SE YRGO'VSKI 80LASTNI- (ir KI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE ZV — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO nj •TI. I _. do 28 baaad ali 8 vrat 1 krat po.......................«0c. 3 krat tn refi po...............%1JLQ pr • Vaaka nadaljna vrata po ta -ŽAhvALt tN MrTVAIKA .. NAZNANILA. D1; Vaaka vrata po..'................6c. zd Za val k rat a« lata oana pomnoži. ri -btlUItVENA NAZNANILA. r lkrat po ...................4« vrata ar Za rat krat po..............8« vrata pc 4 do » bM«d M računa ana rwrta. ^ Kolekta za SI N. Dom! - Pr Kolekta okraj nt. 7 je kon- ta čana. Ta okraj je obsegal vo- bi gal 61. ceste St. Clair, a ve do zd 60 ceste. Cela 60 ulica in 58 — C1 159 ulice med 'Prosser in Stipe- vc rior. Nabiralci so bili: Frank v Jerina, John Tavčan in Frank ac KovačSč. Darovali so: —■ Rudolf Per-dain, Josip Birk, John Jamnik in John ZnldaršiČ po $5.00. N. ^ Vidmar, John č^bular in Man> tin Sorn & Co. po $2.00; Val. y<; (Sever $150, John Centa, Louis v Haffner, Julija Brezovar, omi- q z je Sabenik, 'Mairy Sebenik, A. -Šega, M. Cerjan, Louis Somrak po $1.00. Pr Jofhm, Paulič, Anton Kjovačič, ta Jakob Pirman, Frank Bricelj, bl Josip Brenčič, Josip Gimpelj, " Josip Gašper, Rozi Cimper-man in Josip Debevec po 50c; v< Morris & Co. 25 c. ^ Skupaj oddanih 26 kuvert y svoti $40.25. pi Opomba tajnika: Ta okraj ta ni bil' celoten obiskan, le deio- bl ma, to pa rakii malomarnosti zc kolektorjev. C! Kolekta okraja št. 8 je kon- tr čana. Ta okraj je obsegal vo- d< gal 60 ceste in St. Clair ave do 61 55 ceste. 58 cesta od St. Clait — ave. do Bonna in Prosser, od 60 do 55 ceste. Nabiralci so bi-li: Mihael Lukners John N. b] Rogelj in Anton Budič. 'Darovali so: Louis Novak in w John Michelich po 5.00; Frank ^ Zorich $3.00; Louis Rehar, A. ^ t vr j, tr j A IN. xvOgclj, i-vOUlS v^rUB'H.11, ivm 1 Tomše, Vekosllv Kerže, Jer^l' nej Kraševec, Anton Budičr Blaž Grame, Frank Klopčič, Anton Golob, Josip "Bogolin, Pavlina ZSarioh in Josip Lun-der po $1.00; Louis Krašovec 75«. ; Leopold Sever, Mary Kraje, Fanny Pristov, Rudolf Bene- 1 dičič, F. H. Mervar, Jdhn Pal- i čič, Matt Olovec in Louis Le-kše po 50c. r Ivan Zlirtdra, ml., Frank Molnar in Anton Brenčič po 25c; Jobn Bencina ioc. Vsega ; skupaj oddanih 43 kuvert y 1 svoti $52.10. -o- N —Umrla je* soproga John K uhelj na, stanujoča na 41. cesti. Pogireb se vrši v torek. —Starišem Tegel je umrl 2 ( t&tni sin Josip. IMENIK krajevnih društev SDZ 1917. Slovenec, št. z. Preds. A. Oštir, 1158 E. 61. St. taj. Ig. Smuk, »1051 Addison Rd blag. F. Osredkar, ?o68 68. zdrav. J. M. Slešikar, 6127 St. Clair ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri pop. v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave. Svob. Slovenke, št. 2. preds. A. Kalan, 6101 St. Clair taj. Al. Cebular, 1207 E. 60. St. blag. M. PoznJk, 1177 E. 60. St zdrav. F. J. kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsaki drugi četr-tek v mesecu ob 7. zvečer v Jos. Birkovi dvpran?, 6006 St. Clair ave. Slovan, št. 3. preds. A. Jankovič, 1166 E. 61. taj. J. Skupek, 6025 Bonna ave blag. R. Perdan, 6024 St. Clair zdrav. F. J. Kern, 6202 8t. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v Jos. Birkovi dvorani, 6006 St. Clair ave. Sv. Ana, št. 4. preds. G. Supan, 54» Stanard taj. R. Eršte, 4927 St. Clair ave blag. J. Grdina, 6127 St. Clair zdrav. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave- — Zboruje vsako drugo sredo v • mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave. Napredni Slovenci, št. 5. preds. F. Cvar, 3857 Laikeside taj. F. Weiss, 3-190 E- 60th St. blag. F/Butala, 6410 St. Clair zdrav. F. J. Kern, 6202 St-Clair ave. — Zboruje vsako , drugo nedeljo v mesecu ob 2. > pop. v John Grdinovi dvoran^, 6025 St. Gain ave. Slovenski Dom, it 6. preds. J. Preskar, 19108 Kilder taj. J. Korenčič, 766 E. 200. St. blag. J^Fablec, 766 E. 200 St. zdrav. F. J. Klern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu Ob 9. dop. v John Fabec dvorani, 766 E. 200th St. _ Novi Dom, §t 7. preds. J. Markelj,7i7 57 St. taj. L.J. Safran, 1372 E. 45. St. zdrav. Fr J. Kern. 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dop. v Jos. Birkovi dvorani 6006 St. Clair ave. __ ~ Kras, št S.1 pneds. F. Rajer, 148-23 Saranac taj. J. černe, 986 Ivanhoe Rd. blag. F. Ferjančič, 986 Ivanhoe [ zdrav. nF. J. Kern, 6202 st. ' Clair ave. — Zboruje vsako pr-. vo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v cerkveni dvorani na Holmes. Glas' Clev. Delavcev, Št- 9. preds. F. Bitenc, 1042 E. 61. taj. J. Brodnik, 6515 Juniatts blag. J. Lund'er, 974 Addison zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v L. Schwalbovi dvorani 6131 Si Clair ave. _ Mir, Št 10/ preds. J. Andolšek, 3600 E. 81. taj. F. Gliha, 3572 E. 82 nd St. blag. T. Mefvar, 3559 E. 82. St. zdrav. F.J. Kuta, 7326 Broad-] way — Zboruje vsako prvo ne-: delJo v meseou ob 2. pop. na Danica i S t« rani' i?— Preds, L. 'MJrhaf, 1095 Addison, taj. Jos. Bogolin, 5909 Prosser blag. N. Vidmar, 1145 E. 60 St. zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsAk drugi .četrtek Ob & zvečer v John Grdinovi dvorani 6025 st. Clair 11H .1 m——— ...............I ■■—i..— Clev, Slovenci, št. 14. preds. J. Zupančič 5614 Dibble taj. Fr. Jakomin, 6425 Spilker blag. F. Končan, 1154 E. 60. zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsako drugo nedeljo v meseou ob 9.30 dop v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave. A. M. Slomšek, št 16. preds. J. Meglič, 6614 Schaffer taj. L. Kušljan, 6315 Carl ave. blag. F. Žnidarštč, 5710 Bonna zdrav. J. M.1 Seliškar, 6127 St. Clair ave. Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. pop. v šolski dvorani sv. Vida. France Prešeren, št. 17. preds. F. Sodnikar, 1084 E. 64. taj. F. Verbič, 6102 St. Clair blag. F. Jakšič, 1203 Norwood zdrav. J.M-. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Zboruje vsako drugo nedeljo v mescu ob 9. uri zjutraj v John Grdinovi dvorani, 6025 Št. Clair ave. Sv. Ciril in Metod, št. 18. Pr. J. Zakrajšek, 6216 S. Clair Clair ave. taj. J. Widerwolli 1153 E. 61 st St. blag. A. Bašca 1016 E. 6rst St. zdrav. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. — Zbpruje vsako dhigo medel j o v mesecu ob 9. zjutraj'v šolski dvorani sv. Vida. Dr. Bled, št. 20. Preds. John Marinčič, 3563 E. 80th St. tajnik Anton Erjavec, 3735 E- 77tb St. blag. Josip Cešek, 3604 E. 80th St. Društveni zdravnik dr. F. J. Kuta, 7326 Broadway ave. Društvo zboruje vsako tret-jo nedeHp v me«cu ob 2. uri pop. v Tomazmovt dvorani na Majble ave. Opomba! — Kadar se kateri izmed uradnikov preseli, naj krajevni tajnik takoj javi spremembo na vrh. tajnika. ---- DRUŠTVENI OGLASI. Kranjsko Žensko podporno dr. Srca Marije(staro). Preds. Ivana Pelan, 11133 Norwood Rd. podp. Marija Grdina, 6025 St. Clair ave. tajnica Fannie Tifcežnik, 1177 Norwood Rd. rač. taj. M!ary Bricelj, 6026 St. Clair ave. blag. Katarina Perme, 1133 Norwood Rd.. Seje se vrše vsak drugi četrtek ob pol 8. uri zvečer. Dr. Vrh Planin. Preds. F. Grdadolnik, 440 E. 158th St. tajnik M. F. Intihar, 15712 Waterloo Rd. Blagajnik Anton Ogrinc, 440 E. 158th St. Društvo ima svoje redne seje prve* nedeljo v mesecu na 15820 Calcutta ave. S. K. K. P. društvo sv. Jožefa. Preds. Fr. Koren, 1581 E. 41st St. podpreds. Ant. Jančar, prvi tajnik Fr. Kosmerlj, 455 E. 152nd St. Collinwood, drugi tajnik Jos. Stampfel, 6129*St. Clair ave. blagajnik John Germ 1089 E. 64th St. zastopnik za West Side Geo. Kofalt, 2038 W. 105th St zastopnik za New-burg Ig. Urbančič, 3940 E. 82nd St. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Grdinovi dvorani. Člani se sprejemajo od 16 — 45 leta. Za sprejem novih članov je dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. i —. K. K. P. dr. sv. Srca Jezusovega ► Društvo zboruje vsako drugo ■ nedeljo ob 2. uri popoldne v i Knausovi dyorani. Sprejemajo se člani od 16 do 45 leta. Društveni uradniki so: John Levstik, 1121 E. 66th St. predsednik. Fr. Zupančič, 1^62 E. 36th St. prvi tajnik, Fr. Coš, 1031 E. 61st St. blagajnik. Dr. zdrav-! nik dr. Seliškar, 6127 St. Claif . ave; 1 — , ■» .■ ■■ _ .. Qrtt 1 i S * I J s rv r*\ • DH ______ „ ^ajnik, 1089^ 64th St. Bolni-Clair ave. Miha Luknar, 5801 . • v 'J a. ' ' Dr. Srca MaHje (staro). Seliškar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v John Gr-. DR. ŽUŽEMBERK. j * John Grdinovi dvorani, 6025 *St. Clair a,ve. Preds. Roman Maver, 4220 Superior ave. tajnik John Roje, 1392 E. 47th St. blagajnik Fr. Pucelj, 5103 Luther ave. zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. (dec. 31st, '17) DRUŠTVO CARNIOLAJ št. 493. L. O. T. M. M. preds. Fr. Babnik, 1382 E. 43rd St. tajnica. Jul. Brezovar, I173 Jj E. 60th St. hnančna tajnica Fa- j ny Hočevar, 994 E. 67th St. blag. Fany Oblak, 1235 E. 6oth St. jM Zboruje,vsaki prvi in tretji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v J. Grdinovi dvorani, 6625 St. ' Clair ave. (Sept. .'17 > Slovensko dramatično in pevsko društvo "NAS DOM", Collinwood, O. Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 7.30 uri zvečer v 1 Stakičevi dvorani 391 E^i6oth 6t. Pristopnina k društvu 25c in mesečnina 25 centov. Preds, Joe Prevevšek; podpredsednik Rudolf Gorjup; blagajnik Lojz Prevevšek 14721 Sylvia ave. I. tajnik Gustav M. Kabaj, 446 E. 156th St. II. tajnik Josip F. Durn, 689 E. 1160 St. zapisnikar Frank Jurečič. Nadzorni odbor: Frank Sibe-nik, John Debeljak, Joe Tekav-čič; igrovodja Gustav M. Ka- bay-_ v 'M Dr. Z. M. B. Načelnik Fr. H. Mervar, 1361 E. 55th St. predsednik L. Mlerhair, 1095 Addison Rd., tajnik Andy Sadar, 1146 E. 61. St Društvo, sprejema mladeniče in može od 16. do 3a leta. Društvo zborujo vsako 3. nedeljo v mesecu v Knausovi -dvorani ob 2. uri popoldne. Slov. K*. Mlad. Pod. druitvo SV. ANTONA PAD. Predsednik Joseph Globokar, | 3546 E. 81st St. podpreds. J. I Nose, 3541 East 81st Street I. tajnik Ladislav Vokanšek, | 3564 E. 82nd St. II. tajnik Edjj vard Volcanšek, 3564 E. 82nd 3552 E. 80th St. II. načelnik i Anton Kožuh, 3611 E. 81 st Stfi hornist Joseph Globokar, 3546 | Društvena seja se vrši vsako ^ 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Mike Plutovi dvo- J Društvo St Clair Grove, Zboruje vsaki drugi in četr-tt i pondeljek v mesecu v Birkovi ' nica Jennie Jerič, 1166 E. 6otlb St. svetovalka Mary Zlakrajšek Frances Rtfpmik, ^1157 E. 61 st 'sche, 6121 St. Clair ave. ^Bary