Štev. 7.
V Ljubljani, dne 17. julija 1912.
Leto IV.
Zakaj društva spe?
Latinski pregovor pravi, da je sedem vzrokov, da se pije in toliko ali pa še več jih ima vsako društvo, v katerem ni življenja. Če prideš k predsedniku takega društva in ga vprašaš, kako je z društvom, ti bo rekel: Sedaj ni nič z društvom, ljudje imajo sedaj toliko dela, v nedeljo radi liudje malo počijejo, saj so res utrujeni. In prevelika vročina nastane v dvorani. Prireditve so povsod okrog in naši ljudje gredo radi tudi drugam pogledat.« In tako je v vsakem letnem času. Pomladi je slabo vreme, jeseni je delo noč in dan, pozimi je dan prekratek. Potem je izgovor na predavatelje. Temu in onemu se je pisalo, šele zadnji trenutek je odpisal, da ga ne bo, da jc nujno zadržan, ko bi saj takoj odpovedal; lega in onega se čaka, pa niti ne odpise ne. Nazadnje le potolaži lak predsednik s tem, da se bo itak priredila čez toliko in toliko časa zopet igra. Igralci bodo imeli vsako nedeljo skušnjo in takrat tako ni nič s predavanji.
Koliko drže ti izgovori? Skora) nič. Če pogledamo po gostilnah, vidimo, da so polne poleti in pozimi, jeseni in pomladi, v nedeljah seveda. Nikdar niso ljudje preutrujeni, nikdar jim ne zmanjka časa, nikoli ni preslabo vreme in nikoli dan prekratek. In povsod, kjer naša društva spe, dobimo v nedeljo popoldan ravno društvene člane v gostilni. Niti gostilničar, niti gostje se ne boje, da bi nastala v gostilniški sobi prevelika gneča in vročina. In če gredo nekateri drugam, jih ostane še vedno dovolj doma za predavanje. S predavatelji je res časih križ, vendar so razmere take, da kdor se resno potrudi, že dobi predavatelja. Dobri in izkušeni voditelji in predsedniki društev itak malokdaj iščejo tujega predavatelja. Najbolj smo-treno se lahko vrši pouk po društvih, če predava stalno predsednik in si dobi namestnika samo za kako nedeljo, ker razlika mika.
Naj ne bo nedelje in praznika brez društvene prireditve in največja skrb naj
/
se polaga na predavanja. Lahko se reče, da so predavanja merilo za društvo. V predavanjih se zavzame stališče v vseh vprašanjih večje važnosti. S predavanji se vzgoji res naše ljudi. Ljudi trdnega značaja in zadostne izobrazbe, zmožne za vodilna mesta v organizaciji. Naše organizacije ne bodo sodili toliko po številu kot po zmožnosti članov. Po številu skoraj ne moremo več napredovati, neizmerno pa še lahko po zmožnosti in značajnosti. Naloga izobraževalnih društev je, da skrbe za tak napredek. Po društvih, kjer ni rednih predavanj, te naloge ne izvršujejo. Koliko je društev, ki prirede komaj par predavanj na leto! Taka društva v resnici ne zaslužijo imena društvo. Človek si nehote misli, da so se ustanovila samo zato, da se je enkrat bralo v listih: »Dne tega in tega je bil ustanovni občni zbor izobraževalnega društva. Gospod predavatelj je v lepih besedah razložil pomen in namen novo ustanovljenega društva navdušenim fantom in dekletom, ki so prihiteli v tako obilnem številu k predavanju, se vpisali v novo društvo in tako pokazali, da tudi pri nas ne spimo. Le pogumno naprej!«
Samo to je škoda, da se v časopisu bere, kdaj ne spimo, nikdar nam pa ne pove časopis, da to in to društvo spi že toliko in toliko časa. Najboljše bi bilo, če bi Slovenska krščansko-socialna zveza pozvala vse člane našili društev, naj naznanjajo uredništvom naših časopisov ali pa še zvezi sami poročilo, kadar društvo že predolgo spi. Prepričan sem, da bi se dobil saj en član v vsakem društvu, ki mu je spanje društva neljubo in mu vzbuja vest, pa sam ne ve ničesar ukreniti. Tak bi potem že sporočil na dopisnici, da društvo spi, in koliko časa. Potem bi odbor Slov. krščansko-socialne zveze že vse potrebno ukrenil. Nekoliko bi se pa ljudje tudi zgun-cali, če bi prišla v liste tudi taka-le poročila: »Iz X, Naše izobraževalno društvo spi že celo leto,« ali pa: »Naše društvo je imelo letos samo občni zbor in eno igrico je priredilo, drugače spi!« Stavil bi namreč, da je glavni in dostikrat edini vzrok, da društvo spi, lenoba, komodnost in brez-
brižnost odbornikov in večine članov. Za društva je naravnost potrebno nadzorstvo javnosti, če naj javnost ve, da se društvo giblje, zahteva že pravičnost, da ve tudi, kadar društvo spi. Potem se bo društvo balo sramote in bo vendar kaj storilo. •
Splošno znano in priznano je, da Slovenci, kolikor se jih izseli v tujino, opravljajo tam dela najnižje vrste. V rudokopili in drugod izvršujejo najnevarnejša in najtežja dela. Naša dekleta so v tujini dekle in služkinje. Da, še celo v domovini so delovodje in delavci, ki manj trpe in so boljše plačani, sami tujci, le redko pride domačin na odličnejše mesto. Res je, da se večkrat godi domačinu krivica, ker ima tujec moč in ker vsak skrbi najprej za svoje ljudi; gotovo je pa tudi nekaj na tem, da naši ljudje niso za drugo kot za težaško delo, ker nič ne znajo, ker niso v nobeni stroki izučeni. Pri nas se vse prepozno in premalo misli na poklic, ali pa se sploh ne misli.
Starši, ki so pri odločanju poklica svojih otrok najprej poklicani, se navadno vse premalo zavedajo važnosti tega vprašanja, navadno imajo tudi premalo izobrazbe, ker je tu treba vpoštevati toliko stvari in videti tako daleč naprej in naokrog, kakor se ne more pričakovati od naših ljudi. Starši komaj čakajo, da otroci dorasejo in pomagajo pri delu. Potem je najlepše pri hiši, vse narede domači, poslov ni treba nobenih in, če so otroci varčni in pridni, se takrat najlažje prihrani denar. Nazadnje prevzame eden domačijo in se oženi, in tedaj je treba drugim odriniti od doma. Kdor ima srečo, da se kam priženi, je še, drugi jo mahnejo v mesto ali v tujino, doma služiti za hlapce in dekle jih je sram. Ko odhajajo od doma, jih sicer dostikrat spremlja očetov in materin blagoslov, pridne in dela vajene roke imajo seboj, vajeni so pa samo kmetskega dela,
91
v mestu jc to zanje brez pomena, tam so samo za surova dela nižje vrste, kjer ni treba nobene spretnosti in znanja, kjer se rabi samo krepka telesna moč. Reže se jim kruh težakov. Sinovi delavcev in obrtnikov iz mesta se jim posmehujejo, ker imajo sami večjo izurjenost, ki so se izučili raznih rokodelstev, ki jih rabijo tudi v tovarni in zato zavzemajo boljše plačana mesta, še bolj jih pa zaničuje tujec, ki ima še večjo usposobljenost in najmastnejšo in najlažjo službo. Zato se ne smemo čuditi, če delavci iz naših krajev dostikrat obožujejo Nemce in njih jezik in se sramujejo svojega rodu in če jim je beseda kmet psovka, dasi so na kmetih doma.
V drugi vrsti je tu poklicana šola. Dosti nadarjenih Slovencev so že dobri veroučitelji in učitelji spravili v šolo in jim pripomogli do boljšega kruha. Če prebiramo životopise slavnih mož, bomo brali neštetokrat, da je dobri učitelj ali duhovnik spoznal talent dečkov in pregovoril starše, da so ga dali študirat. Toda koliko je učiteljev, ki se za take reči ne menijo. Kolikokrat pokaže učenec v šoli posebno zmožnost in veselje tudi do drugih pokli-cov, kjer bi laJiko dober učitelj opozoril starše, naj preskrbe otroku primerno izobrazbo za poklic, ki bi bil zanj primeren. Posebno lahko bi se dalo to urediti tam, kjer je nastavljen stalen šolski zdravnik, ki dobro pozna tudi telesne lastnosti in sposobnosti otrokove. Pri nas tudi šola v razmerah kot so, ne more dobro vršiti naloge v tem oziru.
Poudarjali smo tudi že v »Društve-niku«, kako naj društva posebno pozornost obračajo na tiste člane, ki gredo v mesta ali tujino, kako naj jim poskrbe, da pridejo v tujini zopet v dobro službo, če mogoče k dobremu gospodarju in v našo organizacijo. Ta skrb se mora začeti pravočasno, to jc takrat, ko je treba otroku izbrati poklic. V vsakem društvu naj bi se saj en odbornik posebno zanimal za to vprašanje in semintja bi bilo dobro prirediti kako predavanje o tem vprašanju.
Na kaj je treba pomisliti pri izbiri poklica?
1.	Kako dotičnega veseli ta stan;
2.	kako je za ta stan sposoben;
3.	kaka prihodnjost je mogoča v tem stanu;
4.	kaki pogoji so, da se pride v ta
stan.
Vsakemu je znano iz lastne skušnje, da vsak neprimerno več lahko naredi in veliko lažje napreduje v poklicu, ki zanj čuti posebno veselje. Nihče ne doseže sijajne prihodnjosli v stanu, ki ga ne veseli. Tudi sreča je od tega odvisna. Notranja samozadovoljnost je prvi pogoj sreče. Stan iz-preminjati je dostikrat popolnoma nemogoče. Kako naj bo srečen in zadovoljen, kdor je prisiljen biti v stanu, ki ga ne veseli. Koliko manj bi bilo lenuhov in lum-pov, če bi se vsakomur poskrbelo za primeren posel, ki ga veseli!
Življenje je boj. Za boj je treba dobrega orožja, drugače človek propade. V vsakem stanu je toliko konkurence, boja za obstanek, da mora biti človek oblago-darjen z vsemi za ta. stan potrebnimi last-101
nostmi v popolni meri, če hoče uspešno tekmovati in dobro izhajati. Za en poklic je treba izvrstnega vida, za drugi izvrstnega sluha, za tretji krepkih mišic. Kdor je razpoložen za jetiko, naj ne gre za krojača. Kdor ni prikupljive zunanjosti, naj ne gre za komija, krčmarja ali brivca.
Posebno o tem so ljudje dostikrat vse premalo poučeni, kaki so predpogoji za kak stan. Da je treba dovršiti gimnazijo in semenišče, če hoče človek postati duhovnik, je znano, da mora študirati na vseučilišču, kdor želi postati profesor, advokat, sodnik ali zdravnik, ve skoro vsak, zlasti dobro vedo ljudje, da se mora rokodelec izučiti svojega rokodelstva. Kako se postane strojni tehnik, lekarnar itd., ne ve skoro nihče. Sploh smo glede poklicov še silno nazadnjaški. Če se spomnijo naši ljudje, da bi dali sina kaj učit, se spomnijo samo na rokodelstva, ki so se jih učili že naši pradedje. Da rodi nov čas nove potrebe, nove poklice, tega se ne zavedajo. In ravno stara rokodelstva izpodriva če-daljcbolj tovarna, tako da so obsojeni naši rokodelci samo na popravljanje tovarniških izdelkov in na surovo delo. Plačani so časih enako ali še slabše kot dninarji. Za nove potrebe dostikrat nimamo domačih sposobnih ljudi in moramo iskati tujce in jih drago plačevati. Za strokovne, obrtne in trgovske šole bo treba ljudi navduševati in skušati doseči, da saj v domovini z vseh boljših mest izpodrinemo tujce, saj ti tudi tako delajo. Koliko domačinov bo na ta način našlo Ameriko doma in še s tem razločkom, da morajo v Ameriki izvrševati najslabša, najnevarnejša in najtežja dela, doma bodo lahko imeli ugledne odlične službe.
Tudi vprašanje, kakšna bodočnost se obeta v kakem stanu, je pomisleka vredno. Da imajo nekateri rokodelci samo v gotovih letnih časih delo, n. pr. zidarji samo poleti, ker je za take potreben še postranski posel. Da je pri nekaterih rokodelstvih mogoče, da sploh popolnoma prenehajo, da se je treba pozneje lotiti drugega dela, kar je jako neprilično. Važno je, da je pri nekaterih poklicih za samostojnost treba precejšnjega kapitala, drugod zopet skoraj nič.
Pri dekletih se ne sme pozabiti, da je zelo verojetno, da se omože. Če se uče katerekoli stvari, naj ne pozabijo na gospodinjstvo. Naj bo ena šivilja, prodajalka, natakarica ali dekla, če hoče kdaj misliti na možitev, se mora navaditi na kuhinjo in na gospodinjstvo. Tudi v tem oziru se mnogo greši pri nas. Celo kmečke gospodinje so dostikrat tako nespametne, da razdele odraslim hčerkam delo tako, da je ena ali dve stalno v hlevu, druga v kuhinji. Ko se omožita, ena o kuhinji nima pojma; druga o hlevu in živini ne; tako da nobena ne more biti dobra samostojna gospodinja. Šivilje, prodajalke, natakarice itd. pa že celo nimajo pojma o gospodinjstvu. Ko se omože, bi bilo komaj, da bi jih previdni ženin dal najprej gospodinjstva učit. Kjer je žena slaba gospodinja, se mož slabo počuti doma in začne zahajati v gostilno in nesreča je gotova. Gospodinjski tečaji bodo v tem oziru izvršili gotovo mnogo dobrega, vendar se bodo tudi de-
kleta sama morala brigati, da zadostno poskrbe, da se primerno izobrazijo, saj se gre za lastno srečo. Če so že matere v tem oziru časih slepe, koliko bolj malomarne so šele gospodinje nasproti deklam, zato so te še mnogobolj navezane same nase na lastno razsodnost in pozornost.
Omenil sem mimogrede celo vrsto stvari, na katere je treba misliti, ko se voli poklic. Navadno se odloči poklic, ko k otrok kakih 14 let star, sam torej m more s primerno resnostjo in zmožnostjo skrbeti pri odločitvi tako važnega vprašanja za svojo srečo. Navezan je na druge, n jprej, kot sem že rekel, na starše, potem 11 šolo, pa tudi starši in šola, žalibog, zelo \ etiko-krat ne izvršita te naloge, kot bi bilo treba.
Nc gre se pa pri tem samo za srečo dotičnega, ampak za blagor celega n:troda, Ker so naša društva že sama na sebi dolžna in poklicana, da goje socialni čut odgovornosti in ker se gre pri tem zlasti tudi za naraščaj naših društev, so poklicana tudi ta, da vrše tu svojo dolžnost.
Kot sem rekel, v vsakem drušhu naj bi se saj en odbornik tudi za to zani; al, v Slovenski krščansko-socialni zvezi i aj bi se napravila nekaka posredovalnica. Sodelovati bi morali starši, duhovniki, učitelji, zdravniki, zadružni inštruktorji, obrtni nadzorniki, trgovska in obrtna zbornica in posredovalnice za delo in službo
Na ta način bi se izkazala velil a dobrota dotičnim in njihovim staršem, storilo bi sc veliko za našo stvar in za blagor narodov.
Ko se pojavila miadosi.
Nepomlad.
Vsi cvetovi so vzplamteli, gaji vseokrog zapeli, mimo spela je pomlad. Kakor klici mlade sreče vriskalo je hrepenenje in vabilo v daljo, v svet
Šla je truma, polna nad, šla prek polj je in livad, šla za srečo, šla v življenje. — Tam pri oknu osamljena pa solzi se mlada žena.
Pomlad — poletje.
V nemiru giblje se ves vrt, gori že rdečim rožam smeli, na vejah sad in cvet na tleh, tam žitja moč, tu cvetja smrt.
Mladost, li moč? Kdo te dozn življenja polnačeti strup? Tam solzna mati in obup — v naročju njenem smeh neba.
Mož.
Na zadnji vrh se vzpela je mladost in vrisk odmeval je do skrajnih dalj, še hrepenenju dal bi novo moč —-a ni, a ni naprej nikjer več tal. Tedaj se je ozrl in spoznal, da sam s seboj na poti je ostal.
Pa že začutil moč je lastnega srca, in čul je glas že lastnega povelja: >Mladost je za teboj — odslej velja kamnita pola, udar, trpljenja želja, iz lastnih zmag boš trgal drugim rož.« — Bridkost je zatemnila čelo — b'l je mož.
Ks. K.
Fr. Cvet:
tali ljudje.
'Dalje.)
VI.
Z ženitvijo se v javnosti resno pravzaprav še ni začelo. Pa saj jc preteklo samo par dni, odkar so zvite buče uganile, kaj se pripravlja. Navadno zavre po vasi, ko ženina in nevesto prvič javno razglase v cerkvi; da je pa tu prišlo do tolikega viharja že prej, in to pri ljudeh, ki bi jih po poštenem krščanskem prepričanju in po zavesti dostojnega človeka ne smelo brigati, je posebnost Podgorja.
Preveč bridko bi bilo govoriti in delati odkritja; kadar se naloži podobno delo človeku domovinskega čuta, je najpoštenejše, da zlomi zadnje pero in vrže črnilo iz tretjega nadstropja.
Niso osebe resne stvari so, o katerih hi se dalo govoriti! Kadar ljudem primanjkuje kruha in lakote prisiljeni ne izbirajo, koga ravno prosijo, jih marsikdo opomni grehov, ko pa le gleda trpeče obraze, pozabi in sc jih usmili. in ljudje postanejo zopet ljudje, stari grešniki, ki pozabijo dobroto.
Tako so tudi Podgorjani vedno Podgorjani. Ljudje so, ki čakajo smrti, pa v zadnjih hipih grešijo. Poletje jim napoveduje zimsko revščino, — pomlad jim zopet redno poživi od stradanja upale obraze z upom na podaljšanje življenja. Na podaljšanje življenja, ponovim. Dela ni. Le od časa do časa se omeči kaka usmiljenja polna duša, da podaljša hirajočim trpinom življenje s kakim delom, sicer je Podgorje v pozabi jen ju. In bolj zanimivo, kakor ženitovanjska storija, bi bilo opisati to življenje — pa kaj, ko bi nihče ne verjeli Trpečega vnovič raniti s tem, da mu odkrito popišeš bolezen, ni usmiljeno, onim grešnikom, ki se za židanimi zastori in denarno mizo smeje revščini — tem se ne sme zalučiti v obraz resnice, da je že mnoga krsta šla mimo njih oken, samo mrtvi molčijo! In pre-6'rczno bi bilo, ko bi se zbudili!
Niso samo osebe — resne stvari so! Ampak kazalo bi se samo na ljudi. Dandanes tudi Podgorjani no znajo razlikovati, kaj oseba, kaj stvar, se manj pa, kaj resnica, kaj neresnica. Če se govori kje o razmerah, že poiščejo osebe in navsezadnje hočejo, da bi bila vsaka oseba resnična, še več, če sc zapiše slučaj, da se jc voz zadel ob kamen in poškodoval, preiščejo vse vogle pri hišah, kajti kamen je bolj važen, kakor splošna neprevidnost voznikov.
Ta naša malenkostna povestica, bi ne bila niti imena vredna, da se ni dogodila ravno v Podgorju, kjer mrgoli
domačih politikov ženskega spola — in preko teh ne sme najmanjši dogodek. Nasprotno jc tudi resnica, da bi ta dogodek ne bil tako glasen, da ni sedanje življenje zvezalo tako ostrih ljudi v prijateljstvo in žlalito, in da bi ne bilo vmes študenta. Podgorjani študentov ne obrajtajo, ker jih skušnja uči, da se navadno vsak, ki je iz tujega sveta gledal njih žit jo, vzdigne zoper lastni rod, posebno ker nc odobrava njih hišne politike, toda kadar pride do vprašanja, ali bo ta, v tujem zraku raz-prezani cvet napravil na razpotju stopinjo, da bi mogli razgrniti pred njim sliko prejšnjega življenja in mu dati izpričevalo nesvetosti in potrojiti vsak kriv korak in devetkrat povečali vsako temno pičico —• takrat pride zlati čas podgorskih govorniških tekmovanj.
In res jc prišel Cene v nemilost. Danes mu je pošepatala Anica.prav zaupno, kaj je izvedela, drugič je bral na materinem obrazu senco potrtosti, tretjič je velikrat slišal sam. Zdaj so nalagale pohujšane duše njemu cele tovore pregreh, drugi pa so se srdili nad onimi, ki begajo mladega fanta. Pa vse sodbe in obsodbe so se sklenile na raznih večjih ali manjših zborovanjih. Prvi je izrekel svoje misli, drugi jih jc ponovil kot resnične, tretji je že prenesel vso zadevo na pristojno višje mesto, nemeneč se, ali bo zadel na jezo ali solze, užitek je bil samo, povedati novico. Nekdo je celo pravil, da Mrvovi sami marsikaj povedo. In to jc držalo še bolj!
Oklicali so prvič, oklicali drugič. Razmere so sc med tem zelo poostrile. Pri Mrvovih so že tudi pripravljali za svatbo, ali ljudje, kakor Peter, stric Matevžov, in sploh ženinovi svatje še niso bili na jasnem. Zastonj je Peter pričakoval in popraševal, kdaj ga pridejo vabit, dokler ni nazadnje izvedel, da ga resnično ne marajo. Luka Grom, ki ga je pred davnim časom ženin celo prosil za starešino, je molčal; raje bi bil žrtvoval to čast, kakor da bi se bil ponujal, ali saj popraševal kaj. Rožič se ni mnogo menil. Odtegoval se je družbi, da bi se izognil neljubemu popraše-vanju.
Za vasjo je bila zadnja povodenj podrla ob reki zid, in tam so sc potili vsi naši moški znanci. V delavnik so si razdelili skupno delo, v praznik jih je spet združilo žganje »Pri studencu« — drug brez drugega so težko opravili. Tudi Matevž je bil med njimi. Postajal je od clne do dne bolj molčeč, zadnje dni se jim je bil sploh odtegnil.
Rilo je ravno pred popoldanskim počitkom, ko se je ulila ploha in jih prisilila, da so šli skupno pod zavetje. Tomaž je že cel dan čakal, kdaj podžge.
»Kmalu boš stopil med nas stare, Matevž! Samo še ta teden nam boš delal skomine po norostnih dneh.«
Matevž se jc malce nasmehnil.
»Le glej, da se pošteno posloviš od mladosti! Kako sc pa kaj pripravljaš na sveti zakonski stan?« je podrezal drugi šaljivec.
»Kako ste se pa vi pripravljali?« Matevža je obšla dobra volja.
»E — kako? Sem so že, še dolgo sem se pripravljal.«
»Ker so jc trikrat ženil«, je pripomnil tretji, in vsi so se smejali.
»Da, Joža je imel skrbi!« — je razlagal Tomaž. »Povej Joža, povej! Koliko ti jo »ona« prinesla?«
»Nisem jc vprašal, tudi ona ne mene. Šla sva k poroki, pa je bilo. Na že-nitnini smo jedli šc zabelo s kruhom in precej smo ga popili. Včasih smo se drugače ženili! Dandanes nc veste, kaj je hudo. Oženil sem se o Pustu, — kakor se spodobi — pa od tretje advent-ne nedelje do tihe v Postu nisem zaslužil okroglega. Zdaj so pa ženi! Prišel sem k rajnemu gospodu in ga prosil, da mi je posodil osem goldinarjev. To me je pogledal! »Kdaj boš pa plačal?«, se je zadri nad menoj. »Gospod, oba bova plačala, potem bova oba delala!« Pa mi jih je dal. Vem, da sem drugi dan po poroki imel še osem krajcarjev — zdaj pa živi! To se pravi, da smo mi drugače živeli, kakor dandanes vi mladi.«
Joža je razlagal prepričevalno in zanimivo, v največjem ognju pa je bil skoro smešen. A smeh okolu stoječih ga ni nikdar motil v pripovedovanju.
»Prav imaš, Joža«, mu je pritrdil Grom, »samo vsega nisi povedal. Slišal sem še nekaj drugega.«
»Kaj boš slišal, ko takrat še otrok nisi bil!«
»Le po pravici povej, Joža!«, ga je opomnil previdno Tomaž. »Saj jaz tudi nisem videl, pa pravijo, da si izposodil hlače in suknjo za v cerkev, in da si imel nov klobuk, samo po poroki si ga moral nesti nazaj klobučarju. Ro že res!«
»Res jc, res! Tako smo se včasih ženili, mi stari. Ti, Matevž, boš pa napravil tako imenitno, da bo kaj«, se jo izognil Joža.
»Pravijo, da boš imel čez petdeset parov«, je pridal Tomaž. »Prav imaš, le napravi ljudem veselje, samo enkrat se človek prvič ženi.«
»Če ste si privoščili mene, ste se zmotili!« Matevž se jc pripravil, da bi šel. Spoznal je, kam meri vse.
»Matevž, le zapomni si«, se jc sko-rajžil stric Peter. »Ne boš imel sreče! Vse bi vam pošteno plačal, nikar ne mislite, da sem tak berač. Delavec sem, kakor ti, seveda, družino imam, pa te šc nisem prosil vbogajme.«
»Lep ženin, ki mora plesati,'kakor nevesta zapovedo. Postavi se, še za teboj bo letala, le verjemi mi! Saj se ne moži tako nerada. Samo ti, Rožič, tvoj fant pa ne bo?«
»Ne bo!« je kratko odgovoril Rožič Tomažu.
»Pa vseeno nekaj delajo, da bi bil, ker je mlajša Mrvova menda vse odpovedala.«
»Ne bo, ne! Jaz ne bom pustil —a se je odrezal Matevž.
Dež le še ni hotel odnehati, zalo so morali spraviti orodje pod streho.
111
Prižgali so tobak in posedli drug poleg drugega.
»Ne delaš prav, Matevž. Ne smeš misliti, da bi ravnal tako kakor svetopisemski kralj, ki jc napravil veliko gostijo. Kaj pa, če še povabljeni ne bodo prišli?«
»Boš pa nas povabil! Saj jo oni šol še na prelaze in razpotja, pa je bil kralj!« Vsi so sc zakroliotali Tomaževi pripombi.
Matevž je ,Tes raztogoten otlšel.
»Ampak, Rožič, tvoj fant pa le ...«
»Pusti ga pri miru,« je dejal Rožič ves nevoljen. »Jaz no morem vedno za njim hoditi.«
Pa Tomaž se ni dal premotiti.
»Pa je vendar čudno! Če je res, da si jc mlajša Mrvova prav iz Ljubljane naročila obleko, potom ni kar tako. Saj jj vendar čudno, da zdaj, ko tvoj sin ne bo, tudi ta ne mara biti. Primi fanta, primi, saj si oče!«
»Bodite vendar pametni, ali ste babo!«, jc zagrmel mladi Grom. »Janez, jaz grem! Joža pa ti spravi lopate.«
Zdelo so je, kakor bi bilo Luko nekaj pograbilo, ne sicer Tomaževa na-dležnost, ampak, ker se je sploh govorilo o stvari, ki ga je jezila. Ni sicer rad razkladal svojih misli, vendar so vedeli vsi, da ga pečejo ženitne komedije.
Celo Peter ga je uganil. Zato so mu jc zdaj pridružil in mu navdušeno za-trjal: »Toliko ti povem, Luka, da sem tako razkačen, da ako bi me prav zdajle prišli vabit, ne grem! Sakrabolsko, da ne!«
> Saj ne bomo šli,« je zatrdil Rožič.
Matevž jc šel naravnost na Grič. Celo pot ni drugega premišljeval, kakor kako bi se na najkrajši način že rešil neprijetnosti. Nič drugega ni želel, kakor da bi bilo že skoro konec vsega. Zdaj so ga začele težiti resne skrbi. V par dnevih bo treba vse urediti. Danes mora priti pismo od strica Jerneja. — To je bil edini človek, ki ga je dozdaj vabil, niti bratov in sester ni še povabil, dočim je nevesta že zbrala vse svoje ljudi.
Ko je prišel v družinsko sobo, kjer so bili vedno vsi skupaj, ni našel nikogar. A da niso od doma, je vedel po tem, da jc bilo vso odprto.
»Kje pa ste?«, je zaklical in stopil v vežo.
V sosednjih vratih je zarožljal ključ, Francka sc je vsa medena posti. ejala med vrati, a oddrznila jih je samo za špranjo, kakor bi se bala, da ne bi kdo s pogledom kaj vzel.
»Saj si ti! Kako da si že z dela?«
»Čemu sta se vtaknili tu notri?«
»Obleko pripravljava!«
»Pa se vendar ni treba zaklepati.«
»Veš, da ne bodo takoj raztrobili! Naj jih le nosi radovednost. Pa bi bil bolj glasno poklical«, je pripomnila končno nevesta bolj ginjeno in izpre-menila pogled, da je Matevž moral takoj občutiti njeno nesrečo in težo ženi-tovanjskih skrbi. »Poglej to na mizi!«
Matevž je vzel pismo in prebral.
»Ne pride — saj sem vedel. Saj je prav, da smo vsaj na jasnem.« je pripomnil končno in izkušal potajiti uža-ljenost.
»Prav jo«, je ponovila Francka, »('.o nam bodo bolj nasprotovali, bolj bomo lahko veseli.«
»Če je tebi prav, meni pa ni, in tudi gotovo ni prav«, je rekla jezno Jerica.
»Vidiš, taka je! Če se ne zgodi vse po njeni volji, potem se vzdigne še proti nam. Ccnetu se zahvali!«
»Pustita ga v miru«, je rekel Matevž. »Ne govorimo več o tem!«
»Ne bomo ga pustili! To nam dela edino 011. Take bi mu povedala, pa saj je še čas. Že poravnava!«
»Ali je vredno? Ampak brez maščevanja nc bo šlo!«
»Jaz tudi pravim.«
»Sem že napravila svoje«, je pripomnila Mrvovka, ki je ravno vstopila. »Na vsa usta som povedala Jakobu, da se ne premaknemo. Zdaj se je že pomiril, ko sem 11111 povedala da Ceneta ne bo. Povedala sem tudi, da Cone nc bo naredil prav, in da nam je prav všeč, da ga ni k nam. Som že opravila svoje, le brez skrbi bodite!«
»Saj ni nikoli rekel pri nas, da ne gre .za gospoda«, se jc ustavila Jerica.
»Ti se nikar ne vtikuj«, jo je zavrnila Francka. »Zdaj je vsega konec!«
»Ali je rekel ali ne, to je vseeno, jaz som povedala! Pa sem tudi prepričana, da ne bo storil prav«, jc odločnejše zatrdila mati.
Jerica je molčala, Franckino oko sc je radovalo v čudni zadovol jnosti. Pravzaprav ni vedela, ali bi odobravala materino dejanje ali ne. Čeprav se ji je zdelo, da je bila ta obsodba malo prezgodnja, ji je bilo vendar v toliko všeč. ker jc videla v tem maščevanje nad njej sovražnim svetom.
»Se bodo žc sami zmenili, ljudje bodo že vse povedali, kaj je res in kaj ni res«, je govorila Mrvovka pri peči, čeprav jo ni nihče poslušal. »Povedala sem pa le!« jc ponavljala neprestano.
Matevž jc hotel govoriti o stvari. Nevšcčno mu je bilo to govorjenje čez cilj, zato je takorekoč usilil svoje misli. Govoril je, kakor bi govoril zase: »Strica torej ne bo — stare j šine torej ni po tem.«
»Sem žc vse premislila«, ga je prekinila Francka in hotela pokazati vso svojo iznajdljivost. »Rožičevih nakljub no smeš vabiti. Luka mora biti starešina!«
»Da, Gromu si ti drugoval, zdaj bo tudi njegova dolžnost, da ti vrne«, je pogladila mati. »Luka je mož - korenjak, vse ga spoštuje, čeprav je še mlad. To moraš storiti.«
»Lep človek je! Pa še vojak je bil!« je pritrdila Jerica.
Vsi so bili tako čudno edini, kakor še nikoli poprej, in vsi so sc naenkrat začutili tako srečne in zadovoljne.
»Naprej! Starešino imaš žc! Enega moža še moraš imeti! Pa stric Peter?« Nevesta je tako hitro svetovala, kakor bi se bila priučila ulogo.
> Ne, tega ne bom vabil!«
»Potem še dveh prič ne boš mogel dobiti«, se je prenaglila Jerica.
»Saj ni res!« Nevesta se je razvnela z vso resnobo. »Svatov v izobilju!«
»Moraš ga vabiti, saj žc poprašuje! Pa otročičke ima! Saj v cerkev ne bodo šli, pri jedi se pa 110 bo poznalo. Naj imajo otroci veselje! Še mi bomo bolj veseli«, je učila Mrvovka s prav lahnim glasom, da bi prej pregovorila zeta k dobremu.
»Prav lopo bo, Matevž, da ga povabiš! Še danes pojdi k njemu, da bo vedel glede obleke, morebiti je šo čas!«, je prosila nevesta.
»Saj obleka ni vso«, je vzdilinila Jerica.
»Pa šc nekaj, Matevž. Zaradi Jerice sem se namenila, da povabimo njeno krstno botro. To nc bo kar tako!«
>Ali meniš, da bi prišla?« je vzkliknila Mrvovka vsa vesela nad Franckino iznajdljivostjo.
»Seveda bo prišla, saj ji ne odneham prej, da zagotovo obljubi. Jerica bo potem imela par.«
»Pa povabi, meni je prav«, je odgovorila Jerica.
»Lepo je, da se ne braniš staro ženo! Pa kaj, če je stara, saj nekaj velja!«
»Bo še lepše, mati. Moja obleka se bo vkljub temu prav lepo videla. I/.-premenim je pa nalašč ne, prav tako si napravim, kakor som jo prej mislila.«
»Le ponižna bodi, tako je prav! Staro ženo se nikar ne sramuj, in nihče ti ne bo mogel ničesar očitati.«
»Za kuharico som že tudi poskrbo-la«, jo razkladala nevesta naprej. Mina pride, ki je kuhala žc po župniščih, pri novih mašah in pri vseh velikih slovesnostih. Rekla sem ji, da bomo sami bolj fini ljudje, pa mi je takoj obljubila. Vidiš, vse nam naenkrat teče zelo gladko, samo ti bi moral še kaj povabiti.«
»Koga vendar?«
»Malo pomisli«, sc jc smehljala Mrvovka.	v
»Tako sem mislila, in mislim, da ti bo prav. Gospod Matija gre rad na vsako slovesnost. Če ga na kako novo mašo nc vabijo, je zelo užaljen. Vse slavnostne prilike po celi okolici porabi, zakaj bi pa k nam ne prišel? Enkrat ga prijazno nagovori, pa bo! Povabi ga, potom nas bo kmalu dovolj. Pa župana bi bilo tudi dobro«, je končala nevesta in pričakovala odgovora.
Matevž ni vedel, kaj bi odgovoril.
»Le vabi, da bo tem več nevoščlji-vosti!« je spodbodla tašča. »Saj bo to zelo lepa družba. Ali ne?«
»Bolje si ne moreš želeti«, je prigovarjala vneto Francka, vsa polna narejene sreče. »Precej smo morali prestati, na vseh koncih in krajih so nas grizli, pa smo vendar še celi. Pomisli, danes teden bova že par!«
»Da, hvala Bogu!«
»Posebno dobro se mi zdi, da se vaš France tako dobro drži. Njemu gro čast druga, zato je prav, da se ni dal pregovoriti, čeprav naša ne bo.«
»Da, je že prav tako«, je potrdila nevesta materino pripombo. »Najlepše bo tako, da pokažemo, da naša poroka ne bo nikomur v izpodtiko. Nočemo laži!«
»Prav imaš, ako pa še ne bo konca, bom povedala še kako drugo«, se jo razvnela mati.
»Ali, da«, jc vzdihnila Jerica, kakor bi jc bil obšel težak spomin.
Govorili so še dolgo. Žc davno niso bili tako srečni. Drug drugemu so pomagali do dobre volje, niti v najmanjši stvari si niso oporekali, vsak je bral na obrazu drugega kaj misli in kaj mu je všeč, ter mu govoril po srcu. Taka prijaznost je znak utrujenosti po dolgem boju. popolna udaja in navidezno pozabljenje vseli medsebojnih sporedov v trenotku, ko se skupna nevolja obrne proti eni sami osebi. Resnično je, da sovraštvo spravlja in zopet edini duhove. Najhujša nasprotnika sc v skupnem sovraštvu do tretje osebe v solzah objemata, najvišja zavervanost vase in ponos večkrat upade v največjo ponižnost in skromnost, ko onemore sam v sebi in začuti svojo nemoč proti neizprosnim razmeram.
Kadar jc Jerica pozabila na minule vesele misli, in se spomnila, da je ponižnost vendarle lepa čednost, in obenem vedela, da se velikost te čednosti meri celo po osebi, je začutila v sebi moč popolnosti. Saj je grdo, čc jc berač
izbirčen in prevzeten, čeprav so to berača rado prime, a da sc mu ponižnost tako lepo poda, kakor lepemu obrazu lepa obleka, je tudi vedela; — koliko bolj popolna je ponižnost človeka, ki dvigne to nebeško čednost iz beraške vsakdanjosti in jo poljubi kakor zanemarjenega otroka in pritisne na svoje srce, da vidi cel svet in niti ne pomisli, kako se poda svetli čipkasti obleki skromno oblečeno dete! To je žrtev, to so težko stopinje do popolnosti.
A vendar so to samo trenotki, ki nas srečajo nad vsakdanjim življenjem, ki je vendar meso in kri. Čista čednost no ve zase, in čednost, ki je žrtev, zahteva mnogokrat na samem solz.
In Jeričina obleka je bila res, predno so jo mogla prvič pokazati — večkrat napojena s solzami.
Potrebno je delo v društvu, prav je, če radi čitamo dobre knjige in časopise, če obiskujemo prireditve naših organizacij. Nikoli pa ne smemo pozabiti pri tem, da je potrebna tudi agitacija. Agitirati moramo za pristop v naša društva, agitirati za udeležbo pri naših prireditvah, za naročbo na naše liste. Zlasti na »Domoljuba« ne
smemo pozabiti. Društveni člani se moramo izkazati ob petindvajsetletnici. Zasluge »Domoljubove« za društva naša so velike, zalo smo mu dolžni hvaležnosti, izkažimo mu jo z agitacijo zanj!
trpežne, apneno
barve
t::.
ne
postavno zavarovane
v 50 vrsiflH od U v kg naprej.
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane.	1226
hapiio k' se no oti'u-
HullIU, ščijo in krijejo ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjičave. idealni plesk za notranje prostore, še nepobarvane fasade, lesene zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, stroški za m3 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
CARL KR9NSTEINER, Dunaj III. Janptstrasse 120
Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana.
Proda se iz proste roko
2122
malo posestvo
v Pečniku št. 15 pri sv. Jakobu ob Savi p. Dob od farne cerkve odd. le 10 min. Cona 6000 K.
pri majhnem, tudi v velikem zapravlja. Ravno v majhnem sc večkrat kaže pameten mož ali previdna žena. Znak previdnega in pametnega gospodarstva pa je varčevanje, in to ne samo v vc-kem, temveč prav posebno v malem. Gospodar ali gospodinja, ki zna dobro gospodariti, se pri nakupovanju blaga yedno vpraša, ali kakovost nakupljc-nega blaga res tudi odgovarja vsem zahtevam, Dobro namreč vc, da mora blago biti dobre kakovosti, da odgovarja zahtevam, da se da porabiti in da denar zanj ni takorekoč skozi okno vržen. Slabo blago nikoli ni vredno svojega denarja, ker ga ne moremo dobro porabiti. — Narodno zaveden slovenski gospodar, narodno zavedna slovenska gospodinja se pa ne vpraša samo, kakšne kakovosti je blago, temveč tudi, kakšnega izvora je. In daje prednost vedno domačemu blagu. Močni gospodarski temelji so namreč podlaga vsakemu napredku naroda tudi na kulturnem in političnem polju. Naši nasprotniki nas bodo samo tedaj resnično upoštevali, če bomo gospodarsko močni. Naši nasprotniki se ne boje naših besed — ker beseda sama na sebi je
prazna — ampak boje se našega dela, predvsem dela za gospodarsko osamosvojitev slovenskega naroda. Zavedajo se prav dobro, da bo v tistem trenutku koncc njih napredovanja, kakor hitro bo gospodarska osamosvojitev našega naroda izvršena. Pri tem delu, ki je tako zelo važno za naš narod, pa mora sodelovati vsakdo. Sodelovanje je prav enostavno, ne zahteva nobenega dolgoletnega študiranja — nič drugega ni treba, nogo da vsak slovenski gospodar in vsaka slovenska gospodinja kupuje vedno in povsod samo domače blago. V tem moramo biti vsi popolnoma dosledni, ker le na ta način je mogoče doseči uspehe. Če so bomo držali načela, da kupujemo samo domače blago, bomo s tem delali za pov-zdigo naših domačih industrijalnih podjetij, pa dali poguma tudi drugim, da ustanove nova domača podjetja. Domačih industrijalnih podjetij Slovenci še nimamo posebno mnogo, lahko pa rečemo, da so ta, kar jih imamo, po veliki večini res vzorna. Med najod-ličnejše spada brez dvoma Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani. Ta tovarna izdeluje priznano izvrstno
Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. Lahko rečemo, da je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem najboljši kavni pridatek sploh. To vam bodo potrdile rade vse one naše gospodinje, ki jo rabijo. Rabiti bi jo pa morale vse naše gospodinje. Predvsem zato, ker je izvrstno domače blago. Obenem pa tudi za to, ker je naprodaj v korist obmejnim Slovencem. „Slovenska Straža", ki tako marljivo in vzorno- deluje za obmejne Slovence, dobiva od prodane kavne primesi v korist obmejnim Slovencem prav lepe prispevke. Pred nedavnim časom ji je Kolinska tovarna spet poslala znatno vsoto. — Nič drugega torej ne želimo, nego, da vsaka naša gospodinja brez izjeme postane odjemalka izvrstne in pristno domače Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem. Od tega bo imela dobiček ona. ker bo dobila v roke izvrstno blago, dobiček bodo imeli obenem obmejni Slovenci. Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem spoznaš po tem napisu in pa po pečatu »Slovenske straže", ki mora biti na vsaki škatljici pritisnjen.

CLIMAX molori na petrolej
Najceneiši obrat,
vseli žitnih kav je
v Trst«, ulica S. Francesco iMssisi 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru iu jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".
J	Kcmanditna družba
v mk JL Bacerich & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX 6,
' HeiligenstJdteritras, «3||e. Najstarejša Specialna tovarra monarhije za dvclaktno mo-tor|e na surovo olje._
Vsak požirek iz Skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti.
Pa se pa doseže dober okus in lepa slastna barva, treba je pridjati vsaki žitni kavi malo porcijo
pravega! FnillEl(OWP*. Kavineofl oridalka.
Obe vrsti dobiti je v vsaki špecerijski trgovini, per 25 čin iv.	_
Adolf Hauptmann-a nasled
A. ZANKL SINOVI
so važni del človeške hrane. Dobro pripravljene vsebujejo mleko, mast, moko, jajca, sladkor, torej začloveSki organiz.potrebna hranilna sredstva v dobro dišeči obliki. One .so v mnogih slučajih, posebno za otroke, bolj važne kot mesne ali sestavljene jedi. Žal pa imajo večkrat to napako, da so težko prebavne in jih slab želodec, posebno zopet otročji, nič dobro ne prenese. Lahko se sedaj odpomore temu nedostatku, da se no napravi nikakih močnatih jedi, nikakega sočivja, nikako pecivo več brez dodatka
Cene trez kankurer.ee!
Tovarno in ape-cijalna trgovina kovcegov, torbe \ in usnjene robe
v I Josip Mnkltr | 6 sinovi.
, = Usta li. i«0 1876
3 | Dunatl., Himmel-d "" jlortjisse l/k.
I f, Wlnkler-jevi nizki " " kerCegi cd K 32 n.
Kajboljla svetovna zniroka1 Lični! Trpežni
Potniki v Ameriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj sc obrnejo na 22
ki ga dandanes žo več milijonov gospodinj, zelo rado uporablja. Uporaba je zelo lahka in po predpisih dr. Oetkerja, ki se dajo zastonj, je izključeno vsako pokvarjenje.
Dr. OstKerjev pecilni prašek ss tlolii s predpisi povsod.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26,
Vsa pojasnila so dobe brezplačno.
Po dobrr.ll in kakovosti neprenosljiv mlezni, emajlirani, por-celr tiMli StedtjniKl kfkc.r tudi iz majolike zn gosnodir j sivo, I olele, restavracijo i d NaCrti 7a kti-li.nje na paro. pllnove Štedilnik?, irshe peci za trajno liuijavo-Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pcSiljojo naravnost
Zahtevajte ..Izvirne Ko- V^Sv7-! loseus - šte-	//
diinike"inz ■ fSj^^r^ vrnite slobejše iTT^1^^-! -izdelke 5973 ffi^^pCj r^g Ceniki zastonj	»i.
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perie!
1 kg sivega, dobrega skublje-IV	nega 2 K ; boljšega 2 K 40:
prima polbelega 2 K 80; be-lega 1 K ; belega puha 5 lt IU; \ 1 kg Izredno finega, snežno* t	-r^ i belega, skubljenega ti K '10,
jt H K; I k<| poli a b K, 7 K; "SfO*-^ . Sjuft^IiiJrrTV^elegn plina 10 K; najfinejši 3 tjenisch^^g^žijjjprsni poli 12 K. - Pri 5 kg se poSIJe franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nonldng-Blaga, I pernica 160 cm dolga', 12» cm Sirolin z 2 blazinama, vsaka «u cm dolga, 6 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K • a polpuhom 2' K; s puhom 2'l K; posamezno pernice lo K, 12 K, 14 K, Ifi K; blazino 3 K, 3 !l <1 K ; pernice 'M cm dolqe, 140 cm Široke, K 13, 14 K 70, 17.K K'. 21 K: blazino y»cm dolge, 70 cm Široke, 4 K So, 5 K 20, 5 K 7»; spodnje pernice iz motnega, pasaslega gradia Ifo cm dolce. 116 cm Široke, 12 K 8», 14 K 60. PoSilja proti povzetjh od K 12 višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj In franki;	2410
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
kakor tudi mlatilnice in sploh vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi po nizki ceni le pri
frgouini z žcIczebebso in zalogi strojeo
Slovenski cenili brezplačno. 51 3 E K M 200 str°ifiV v zal°0i!
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16
Karol
Kavšeka naslednika
Meč vajencev ^tš
kii kovaško obrt. Več povo kovaški mojster Sv. Jerneja cesta 38, Sp. Šiška pri Ljubljani.
Tajne znanosti
kako se hitro odebeli žival, kako se jo obvaruje bolezni, kako se več in boljše mleko pridobiva, kako so ozdravi hrome konje, kako so doseže, Oa kokoši bolj pridno nesejo itd.,
se lahko nainče.
Piše se po knjigo Mr. Paraskovich, Dunaj, Marinhilferstrasse 51, Postfach Nr. 2.
Trgovec, ki se peča s trgovino konj na debelo in ki poskusi vsako sredstvo, naroči Pa-ruskovich-izdeiko
„Od Vas za poskus kupljeni fluid za konja je nenavadno dobro obnese1, posebno pri konjih >■i dirko, ki so izpostavi jeni velikim naporom. Ker nameravamo Vaše sredstvo trajno uporabljati, prosimo, da nam pošljete \ecjo množino, i'U—25 steklenic.
Velespoštovnnjcm JVoi i dunajski Tattersnnl W. Schlesinger <£ Co.
Prav čudežno učinkuje pri kravah:
Gosp. T. Paraskovich! Pošljite mi poštno obratno 12 zavo jev Vaccinn. Srčno se Vam zahvaljujem za to. Nikdar ne bi verjel, da tako izvrstno učinkuje. Vsakemu rad pr poročam, kateri ima slabo molzne krave, ali pa take, ki nerade žro. Jog /(-„-//; Zillertal.
Mr. Paraskovich pošlje knjigo zastonj vsem onim. ki mu sporoče, kdo ima v njihovi občini največ živine.
Natančen naslov so glasi:
Mr. Paraskovich, G. m. b. H., Dunaj V., Maria-hlllerstrasse 51, Postfach Kr 2. 1506
v največji tovarni za mesne izolečke
na svetu
% Liebag-draažfes ^
napravljene.
lahke, prožne hoje. Nobene utrujenosti več. — Trpežnejše od usnja. Pristni
k&včug-podpetniki
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah. 2082 5
B25K3£BBK
USTANOVLJENA LETA 1831.	USTANOVLJENA LETA 1831.
NAJVEČJA ZAVAROVALNICA AVSTRO-OGRSKE DRŽAVE
\mmmn
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta 2., v lastnem domu
posluje v vseh zavarovalnih strokah. Tekom leta 15)11 zavarovalo se je 21.289 oseb za kapital nad 170 milijonov K na življenje. Družba je izplačala škode žc nad t milijardo in 63 milijonov K.
Premoženje družbe znaša nad 41G milijonov K.	1887
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem.
Birmanska darila.
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
švicarskih ur, zlatnine, srebrnene
Lastna tovarna nr v Svloi.
Konkurenčne ure K 3-501 K 4-- in K 5--. Edino zastopstvo „Puch"-koles za celo Kranjsko. — Najboljši šivalni stroji od K 90-— naprej.
FR. ČUDEN
Ljubljana, trgovec in posestnik, delničar družbe Union-Horlog6re. 1243
Pri liSajih
vseh vrst, posebno pri mokrih in suhih liSajih, kakor tudi pri prhijajih nedosežen nadaije pri vseh izpuščajih, hae-morrhoidah,celo pri naj bolj zastaran h slučajih, kjer so odpovedala vsa doslej vporabljana sredstva, lekarnarja Stauder
Imm-IM
gotovo pr.maga Zdravi se z Euzemo'brez motenja p< klica. Zavarov. s pat nt. 141.365. Cena 6 kron. - 1'risti n le iz
Hoth-ove lekarne Kaufbeuren O 35. bav. AlIgMu.
Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabliali lela vsa mogoča mazila brezuspešno.
,017
Superfosfat
829 ______
vsake vrste razpošilja
Tovarna kemičnih Izdelkov na Hrastniku.
Gospodinje!
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
,,UNIKUM" g
mnuiiiREgiE m
Res lepa je cerkev, veža, kuhinja le tedaj, če ima ličen in
trpežen tlak
kakoršnega izdelujeta v mnogih vzorcih	1712
ZAJEC & HORN v LJUBLJANI
Izdelovanje stopnic, cevij. - Asbestni škrilj „ZENIT".
.uniKum* ni rastlinska margarina.
.uniftunr se»
stejše goveje obistne tolšče 7. visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
■ •u<>»ii>m«r. ni umeten, .UaiSKUm- nego najčistejši naravni izdelek.
.Bisimum' Ja 50%
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SamoBlaimschei-nou ,uniKunr ie
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje Blaimsctieina
.UIHKlMfT je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
in!
Cenjena gospodinja
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pecenfe prsteh	fflasSen kruh
=	safno	. n
g Blaimsctieina ,Uniknm' margarino |
g	Dobiva se povsod. - Poizkušnje gratis in franko.	gg
S Združene Ivornice za maroarino in presno maslo, Dunaj XIV. g
DHBBOBBBBOBODBBBDDOOBOOB
1 (i*
** gg gg "II" re
r
Daje po
4V/o
[T
D

3T ' * > C-L^J Ž-
JL
o
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	H 3/ O/ brež odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje • JJU ^t /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leta Rentni davek plačuje dništvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice.
Prelat A. Kalan 1, r.	Kanonik I. Sušnlk I. r.
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,
predsednik.
podpredsednik.


•J074
trgovino
NAZNANILO.
Cenj. občinstvo se vljudno opozarja nn novo otvorjeno
v hiši gospoda A. Kajfoža, poleg" postaje Kočevje, kjer se po najnižjih cenah prodaja rnz-lično blago. Naročila se izvršujejo solidno in točno. Nakupovalo se bode (udi deželne pridelke, kakor: fižol, krompir itd. — Za obilen obisk se priporoča trgovina »Pri parni žagi« F. Škerlj.
Razširjajte Domoljuba.
sMotorji on surovo olje iVlOIOrJl« In z močnim pritiskom
od 16 do 20 H P. l'/i vinarja nn uro za
SMmm
Obratni stroSki 1 konjsko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na o : bencin, petrolin ali bencol:
od I—50 HP, kakor tudi lokomobll od
2—20 HP. Obratni stroSkl 5 -6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. VVARCHALOVVSKI
Dunaj, III., Pau usgasse 3. — HndnpeSla,
VI., Vdcl-korut 37. Ugodni plačilni pogoji. Ceniki In obiski __odjemalcev zastonj._

IF


IZŠT I&5T Najboljša in najsijurnejša prilika za šfedenjel HtJ] U
Lunarni promet do 31. decembra 1911 čez 82 milijonov kron.
Lastna glavnica K 704.939*27
Stanje vlog dne 31. decembra 1911 čez 22 milijonov kron.
I LJUDSKU POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
LjnhUaaa, fiiiflilošlčeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Unlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po =====
ni
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia. Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kausctaegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, lusni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice.. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
I i
ll
Kranjska deželna banka v Ljubljani v deželnem dvorcu. aatUggg!
Obrestuje tira A 1/. O/n nllne vloge po •• f* /O
brez vsacega odbitka. Obiesti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-ratunu in na bi vajni-sVe lisic po napigodnejSih prg?i'h>
Daje I oiiunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim ^ 1J Qj komu
zastopom v
Zadolžnicah.
nalnih 840
Hipotekama posojila v rastavnili listih po
4 Va %
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pupllarno -varne komunalne zadolžnice In zastavne liste.
Banka ie pnpilarno varen zavod, ter jamči zunio dežela Kranjsko,
Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne.