JfjO Vi . ŠtQY 25S H 94^ Poštnina plačana *8B&— ^ SpeSizione in abbo PHIMOHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE v gotovini abbon. post, 1. gr. TRST, nedelja 28. oktobra 1951 Cena 25 lir jjOROVANJE ZA MIR IN MEDNARODNO SODELOVANJE V ZAGREBU Resolucija o osnovnih načelih miru L t —■ ■ i — ii i =... ................. —. fovanje bo izvolilo začasni odbor za iniciativo in zvezo, ki bo pripravil novo konferenco in čim bolj razširil krog n|n pobornikov miru - Delegati iz 23 držav in kolonij končujejo delo, ki bo resen prispevek za ohranitev miru RAZPRAVA ZARADI DOGUDKOV NAD P0RC1NJEM .Mgreb baše&a posebnega dopisnika) 3 Kdeul.il'. ~ Nocoi je zborovanje Za mir in medna-^ ki le. P° triurni diskusiji sprejelo resolucijo o • so nujno potrebna za ohranitev miru. listine Združenih narodov; vključenje v članstvo OZN vseh držav z edino izjemo tistih režimov, ki so prišli na oblast $11 reso],, '?? 9 končnem bese-števn« ^ 3ie sodelovalo ve-?%gtii de>egatov ki disku: ftsolu J«tevii sPremembe in , . odklon iJ •lrni razPfavi so jih nrprii .“ttandmani, ki Dalnv! 8 t Kenneth Lee, IDe limf’«! Nutley’ AtaI Sendmanf* f?reJeti pa so bili p ‘ Heche7’0]i s2 iih Predla-feriklg, * es' Stuart Morris, rgyroPulos in drugi Heth i’ ki je predložil £ kedla-,,, Stuart Morrison j !° Ra e^siren amandman, Va dela J>red‘1°S razdelili na Nttil, ’ie drugi del se v 3 Je bil del, ;aese nnS 72 tc>dko resolucije !*®vo ^?atek, ki pozdravlja a nekatere države Politiko neodvisno- bcdne izmenjave oseb, informa- j delegatov, eden proti, eden pa I—kot zvesti prijatelji Jugosla- cij in vseh sredstev za dosego 1 se je vzdržal. s***!0, ? ali se Podredile ene-0 Je bnSemu hloku velesil, jdrpan seznam govornikov S1* St^,P5*dsedujoči dr. An-Jje v rii *■ Predložil resolu-S^dtaani ?! ln s sprejetimi , Jcija i„ P? glasovanje. Re-31, la sprejeta s 86 H^ato n, ni glasoval nihče, -*y. a so je devet dele- jNeta ^3„a' ,fci je bila nocoj Si " lnarrtŽb°rc?a7liu Za mir in ,urk) s delovanje, po- da nehat nprvi —■-e* ir jr e drž ve tr 7,0 zunanio pcli- ISeruJM ^ da bi pristo-w -ali drugemu b o- 15 tn*ost' odvrača idejo šJ^fovlLnol>e svetcvne vojne Mih da je spo to nanje 2%, Tfsi neobhodno za »li; ’ °t>držanje in utrditev , i. o t^tier^M^je neodvisnosti h, HlE* mavic driau, ka-'3ti f Popolne enako-A Pra,- vzaiemnih odnosih. Je zdrl%ysal?- tUji nadoblasti, 'iti* OZN ta- Vk' oren * ta organizacija vAiif 3e ^ reševanje 9porov in '1 jn. dP^abo vseh sred- % Miuč? ,vi4eV!l lis''™ s. ’ Zt>ain^° kolektivno var. mn3e duha in načel z vojaško pomočjo sil osi, ki o bili večkrat obsojeni s strani ZdTruženih narodov in še vedno imajo svojo fašistično strukturo, 5. Pravično reševanje skupnih vprašanj v duhu pravic vseh narodov nu samoodločbo, priznavajoč pri tem, da je taka rešitev toga vprašanja v smislu nacionalne neodvisnosti za ne odvisne narode prispevek za mir in mednarodno sodelovanje. 6. Odločenost, da se sprejme vsaka priložnost za pospešitev rešitve mednarodnih težav s pogajanji, toda obsodba vseh postopkov, kot so vzpostavljanje vplivnih področij ki gr'do Za tem. da prepuščajo velikim silam, da same rešujejo vprašanja, ki se tičejo drugih držav, brez njihovega sodelovanjat- ob. sodba vseh drugih praks, ki ;o nasprotne neodvisnosti in teritorialni integriteti držav. 7. Potreba po mednarodni skupnosti, da bi se pomagalo nerazvitim državam., ne da bi se pri trm pojavljali drugi pogoji, razen takih, ki bodo demokratični in odgovorno uporabljeni za blagostanje ljudstva in njih gospodarskega ter kulturnega razvoja. 8. Jamstvo, da bodo v Vsem svetu spoštovane človečanske pravice in osnovne osebne svoboščine, kakor sp obrazložene v splošni deklaraciji o pravicah človeka; pravice na delo in društveno varnost, brez diskriminacij; zagotovitev m--' žno ti vsa. ki narodni skujhni v večnarod-nih državah za gospodarski, društveni kulturni in politični razvoj. Dolžnost vladje, da spn. štuje-o v?e te pravice, ki morajo biti zajamčene z ustavo jn v praksi izvajane. 9. Stalno in vztravio delanje na tem, da se doseže uravnovešeno zmanjšanje oborožitve, medtem ko je in ostane popolna in splošna razorožitev konč. ni cilj, ki zaht v a vzajemno zaupanj e med državami. Omejeno zmanjšanje oborož tve se sa. mo Po sebi ne more doseči brez povečanja vojne nevarnosti, če ta omejitev ni splošna in pod mednarodnim nadzors'vom. 10. Razvoj kulturnih odnosov med narodi, razvoj boljšega vzajemnega spoznavanja in mednarodnega sodelovanja na podlagi spoštovanja različnih nacionalnih kultur in na vse večji izmenjavi splošne dediščine civilizacije s pomočjo spo- znanja. Pravice na svobodo misli, pravice na svobodo vesti, svobodo. ki omogoča vsakomur pravico d0 vseh materialnih in duševnih sredstev z dosego znanja in uporabo tega znanja, tako da vsaikdo lahko izbira v skladu s svojim razumom in da bo ta svobodna izbira prava vsebina, jamstvo svobode duha. Kajti ta svob-ode je neločljiva odi miru. Seja se je nadaljevala ob 22.40, kp so začeli razpravljati o ustanovitvi začasnega odbora, ki mu bo župana nadaljnja iniciativa v zvezi s sklepi, ki so bili sprejeti na zborovanju. Se prej pa so sprejeli sklepno resolucijo, ki določa, naj se imenuje začasen odbor za iniciativo in zvezo, katerega naloga bo vzdrževanje stikov med posameznimi osebami, ki so sodelovale na zborovanju, da pritegne nove osebnosti in organizacije, nacionalne in mednarodne, ki se borijo za mir. Končno je naloga začasnega odbora, da skliče novo zborovanje in zanj določi čas, kraj i® dnevni red. Ta predlog je bil sprejet po krajši Prav tako je bil sprejet predlog francoskega delegata Leona Boutbiena, naj se redakcija do. končnega besedila resolucije in vseh amandmanov prepusti začasnemu odboru za zvezo in ini. ciativo. Francoski delegat Jean Rous pa je predlagal, naj se obe resoluciji čim bolj na široko objavita ter naj se ju pošlje OZN, vsem vladam in vsem parlamentom. Poročevalec odbora za resolucijo Leon Boutbien je izjavil, da je zagrebško zborovanje s sprejemom sklepne resolucije prešlo s teoretičnoideo-loškega jx>dročja k akciji ,«To je tudi razumljivo — je dejal Boutbien — kajti to zborovanje se ni zbralo zato, da bi se potem razšlo, temiveč zato, da bi pomenilo začetek resnega dela. Vsemu svetu je treba objaviti rezultate tega zborovanja«. Leon Boutbien »e je nato zahvalil vsem delegatom, sodelavcem, prevajalcem, novinarjem in vsem ostalim, ki so pripomogli k uspešnemu delu zborovanja. «S tega zborovanja odhajamo diskusiji. Zanj je glasovalo 871 — je zaključil Leon Boutbien vije m polni velikih izkušenj. S tega zborovanja bomo ponesli sporočilo za ves svet, da se morajo vsi miroljubni ljudje strniti v borbi za svobodo, tako na žrtve v Španiji v koncentracijskih taboriščih, žrtve partizanov Jugoslavije in makijevcev v Franciji ne bodo zaman: Mi odhajamo v službi svobode in miru, prepričani, da bodo naše delo razumeli vsi ljudje dobre volje, ki želijo boljše življenje in nadaljnji napredek človeštva. Na sinočnji nočni seji je belgijski delegat Henri Gregoire prečital besedilo belgijskega predloga, ki izraža željo, da bodo vsi delegati ne le branili rnir in prikazovali nevarnost vojne, temveč tudi prepričevali javno mnenje, naj se v duhu solidarnosti takoj podvzamejo ukrepi v korist Jugoslavije, ki je kot v zadnji vojni proti imperializmu in fašizmu danes prva na_ vrsti, ker je neposredno ogrožena od napadalcev. Na sinočnji seji Sq govorili poleg Ferruccia Parrija še Herberto Sein, univ. prof. iz Mehike, predstavn.k ameriških (Nadaljevanje na 8. strani) Nepomembne Izjave včerajšnjih prič Velik hrup med razpravo zaradi nedopustnega vtikanja nekega šovinista LUCCA, 27. — Današnja dopoldanska razprava je bila ena najhruipnejšifa, kar smo jih imeli priliko -poslušati na tem procesu. Zastopniki obrambe in civilne- stranke sjo si dokaj glasno povedali vse ono, kar se jim med zasliševanjem- prič nabere v notranjosti, ne da bi se ozirali na obupanega predsednika, ki se- ie končno dvignil in je z vs-emi porotniki zapustil dvorano. Tudi avtoriteta javnega tožilca ni rr.ogla pomiriti razburjenih duhov. In ko je uvidel, da ,w‘ L0"! hoteli r.a-V v t darPri-,^lr()di kar ligS je n. -i 2 nami. Sa-^e,her ali4 sp°r z nj.mi CVfe te Ni faktih d ‘2žbe iz kom- - k 3? d^hio lahk> -a ^l^rša? 5,-foko, je na-'Aipadu LTito- Toda tu J' J. hi . ponovno bom » ?e bod0 za-%'j kSn, I- lezili — so [1 Ji A Mšejo i,udje in ča- - ^ inhisjo 4 a n®ši gra-tl(rJaiboi']iib To >Vje*ske voja- bru2^a ie. tovari- ^'Utf"a in zlona-> nat dor 'e b ie to. tudi ne pn nato d1ZTllšljotine’ v1 ii^rn^fZdor bi *e bclj Kl»VaU, le bih8? n0mi. Ne sel j’ \° P°trebno WJ5?V' a, izmislil "s- Tod, tako a mi mo- ^ka- 1>l?°0Uiku ali ka. »touaniL M Ld nas razšir-j vršfi° resnične. ^1 Saš' braJ..ll° samo 9vo- naše mS Je puške sa- mo takrat, kadar kdo prestopi meje naše dežele a slabimi nameni«. Maršal Tito je nato dejal, da bi bilo nepravilno reči, da vojne nevarnosti ni, kajti kakor hitro se mnogo govori o miru, to pomeni, da je vojna nevarnost tu. ((Razumljivo je. da te vojne nevarnosti ne potencirajo ljudje, ki želijo mir, to pa je ogromna večina ljudi na svetu: Toda so posamezniki, ki bi z vojno kot sredstvom hoteli doseči svoje cilje, čeprav se človeštvu upira takemu reševanju mednarodnih vprašanj. Vprašanje miru in borbe za mir je ogromne važnosti za v'e nas. Toda moram tudi to vprašanje je ZSSR napravila za svoj monopol. Z ene strani se pripravlja na napad, na vojno z oruge strani pa vodi splošno propagando za mir, da bi nekako prikrila svoj p napadalne t.amene in jih zavila v staniol mm, da ljudje ne bi opazili, za kaj gre. To je tako smešna stvar. da mi je nerazumljivo, kako so mogli prevarati tako veliko število naprednih ljudi Vendar so to mogli zaradi tega ker jih ti napredni ljudje ne poznajo. Mi jih poznamo in ras niso mogli prevarati. Toda ko bi jih tudi ii ljudje poznali, ko bi vedeli, kaj p- červjajo v ivn-ji deželi in kakšne • bupne razmere so lam, kako zelo so miroljubni v odnosih do svojega lastnega ljudstva, potem bi tudi ta propaganda in njeni rezultati kazali drugačno , podobo«. Maršal Tito je nato govoril o mednarodnem zborovanju za mir v Zagrebu in dejal, da pomeni svobodno tribuno, na kateri so se znašli različni ljudje z različnih strani, ki svobodno govore. kar hočejo, ne pa po navodilih agitpropa, da naj govorita to, oni pa ono, in da v besedilu stoji: vsi za Jugoslavijo itd. «T1 ljudje so prišli k nam in imajo zborovanje miru v resnično neodvisni deželi, kjer jim nihče ne bo branil, da rečejo, kar mislijo. Zdrava pamet bo povedala, kdo ima prav in kdo ne in večina bo o tem sklepala. To je zares mednarodna manifestacija za res- nični mir brez vsakih zahrbtnih misli in manevrov«. Maršal Tito je nato izrazil globoko prepričanje, da ogromna večina ljudi v vzhodnih deželah in Sovjetski zvezi, ne glede na dnevno hujskanje na vojno, noče vojne. ((Prepričan sem, da bo to največja zapreka za napadalca«, je rekel maršal Tito. Ob koncu svojega govora je maršal Tito dejal, da vse to ne pomenii, da je treba čakati prekrižanih rok, temveč da se je treba pripraviti na obrambo. Zato Jugoslavija ogromno žrtvuje, da bi se oborožila, da bi pripravila svojo armado, da bi bila sposobna braniti pridobitve osvobodilne borbe. ((Dejstvo, da smo leta 1948 imeli močno armado, ni koristilo samo nam, temveč vsemu človeštvu. Kdo ve, kako bi se stvari razvijate, če bi velika ZSSR začela teptati po naši neodvisni deželi? Kdo ve, kako bi takrat bilo z zapadnimi deželami, kako bi sploh bilo danes v svetu? Zaradi tega Je Jugoslavija lahko upravičeno ponosna, da je — z ogromnimi napori sicer — dala nadčloveški prispevek svetovni skupnosti za ohranitev miruii. «Mi smo proti temu, je zaključil maršal Tito, da bi o usodi sveta in milijonov ljudi odločalo samo nekoliko velesil. Mi smo za to, da obstoji enakopravnost med narodi, da se male in velike države razgovarja-jo na osnovi enakopravnosti in da na osnovi enakopravnosti sklepajo v dobrobit človeštva«. Današnja beograjska «Borba« zopet omenja proces proti italijanskim partizanom - garibal-dincem in kampanjo italijanskega tiska, ki hoče v zvezi s tem procesom pripisovati Jugoslaviji osvajalne namene. «Borba» zaključuje: «V deželi, v kateri danes protifaškie in borce 7» svobodo in demokracijo postav, l.lajo na zatožno klop in kjer velja več iredentistična k*™pa-nja proti sosedom kot prijateljski odnosi — v taki deželi se v veliki meri prezirajo načela OZN ter Interesi miru in mednarodnega sodelovanj«. R. R. stri prisegli in prevzeli pečate. Danes so javili še druge podatke o izidiu volitev in manjkajo podatki še za tri okrožja. Položaj strank jie sedaj sledeč: konservativci 320 sedežev, labu. risti 293. liberalci 6, druge stranke 3. V sredo se bo v Londonu sestalo 33 britanskih sindikalnih voditeljev, da proučijo svoje na. d/aljnje stališče. Gre za člane glavnega sveta Trgde Unionov, v katerih je včlanjenih, kakor znano, 8 milijonov delavcev, od katerih je 5 milijonov tudi članov laburistične stranke. V nisJkaterjh moskovskih diplomatskih krogih so mnenja, da je možno, da bo Churchill dal pobudo za konferenco med Stalinom. Trumanom in njim. Ves britanski tisk posveča da. nes izidu volitev uvodnike. Ko minformistični «Daily Worker» objavlja izjavo glavnega tajni, ka Foltitta, ki pripisuje laburistični poraz stališču desnega krila laburistične suauke. Laburistično glasilo «Dadly H erald» pa pravi, da je laburi. zem zgubil te volitve, dobil pa bo na prihodnjih. Čeprav je bila laburistična stranka poražena, nima vzroka zgubiti po-gum. Nasprotno, biti mora celo ponosna, ker so v vsej deželi njeni zagovorniki nudili stranki dokaz svoje zvestobe. «Daily Mirror«. ki je bil ved. n0 naklonjen, pripisuje liberalcem odgovornost za poraz lafou. ristične stranke, ker «so s*e liberalci povezali s konservativci«. List pripominja; «Ni nobenega znaka, ki bi lahko dal mi. sliti na zmanjšano zaupanje v ho. v svojem elementu, ko bo krit izir aj ^ Churchi Ilovo politiko in izkoriščal nezadovoljstvo, ki bo verjetno nastalo, ter pričakoval dan, ko bod<> konservativci padli in bo on lahko zahte. val tisto oblast, na katero že toliko časa ča>"\ a Tudi ves pahis*' fjsfc govori o Churchillovem povratku na vlado in postavlja domneve o bodoči politiki te vlade. Se posebno se poudarja 1« majhna večina, ki so jo dobili konservativci, in uvel javljen je Bevano-ve skupine. ((Liberation« piš«, da angleško ljudstvo verjame, po šestih letih izkušenj, še vedL no v socializem'. Laburistične sile so ostale cele in se bodo lahko še. vedno uveljavile in to morda kmalu. Glavni tajnik socialistične stranke Guy Moll.et piše v «Po-pulaire«, da «bo imel laburistič. ni poraz v tem trenutku, ko zahteva mednarodni položaj največjo hladnokrvnost, na j več jo zmernost in modrost, lahko hu-(Je posledice«. «Combat» js mne. nja. da bodo «mladi turki« konservativne stranke vplivali na Churchilla tako z notranjega kakor z zunanjega stališča in da bedo lahko odprli pot za koalicijsko vlado. List zaključuje z ugotovitvijo, da laburistični poraz ni v škodo bodočnosti stran, ke. ki bo, nasprotno, poznala še vesela dini. samo če ostane zvesta svojemu poslanstvu. «Pari-sien Lilberč« Churchilla na delu o vprašanju evropske zveze. List pravi, da ni nobenega jamstva, dia se bodo Angleži približali francoskemu stališču glede Sehumianovega načrta in gle. de evropske vojske, ter pripo- laburiste in nedvomno bo k on- j minja, da mora Anglija, še p«, servativna stranka upoštevala; den misij na kontinent', misliti čustva dežele s tega vidika,» na Commionwealth in na ZDA Konservativni list «Daily Te. legraph« pa piše v svojem u-vodiniku: «Za konservativce je to zmaga, ne Pa triumf, Za laburiste je poraz, toda ne polom.« Konservativni listi izražajo tudi zaskrbljenost zaradi tež-koč, ki jih bo Churchill imel. «Daily Graphie« piše: ((Churchill bo imel nalogo vladati z večino, ki je samo za 12 glasov večja od1 one. s katero je razpo. lagala laburistična vlada. Churchill bo lahko povečal svojo večino. če bo dobil podporo liberalcev. Prav- tako bo lahko zno. va uvedel 12 parlamentarnih sedežev za predstavnike univerz, ki' sio po tradiciji konservativni.« Toda «Daily Express» nasprotuje temu ukrepu. Ameriški tisk se v glavnem veselj konservativni« zmage. «New York Times« je edini a-meriški list, ki ne kritizira o-stro dela Attleejeve vlade. List piše: «Attlee bo zavzemal posebno mesto na seznamu britanskih ministrskih predsednikov, ker je on tisti, ki j« dal neodvisnost Indiji«. Nato doda. ja: «Skodia je, da se britanski volivci niso mogli izreči bolj jasno. Britansko ljudstvo je še vedno deljeno, še vedno skuša eksperimentirati socialno demokracijo, če že ne čistega socializma. še vedno išče poti med nevarnimi plitvinami, pričakuje odgovora na resna vprašanja. Toda britansko ljudstvo je močno v svoji homogenosti, v svoj: m pogumu, v svoji volji, v stoičnem sprejemanju težav, ki so nastale zaradi dveh velikih voin in zaradi sedanjega zgodovinskega preobrata.« «Daily News» je mmemja, ds bo Churchill z vsemi svojimi silami podpiral načrt za ustanovitev evropskih združenih držav. «Washinigton Post« pa nra vi v svojem zaključku: «Nihče ne more imeti politične perspektive v Veliki Britaniji za in da Churchill ni nikoli tega podcenjeval. Prvi sovjetski komentar je podala agencija Tass, ki pravi med drugim; «Za nas ni ta nora z nepričakovan, ker je posledica dejstva, (ia je laburistična stranka izgubila svoj voliv na del volivcev zaradi zgrešene notranje in mednarodne politike.« Dalje nravi agencija, da niso laburisti držali obljub, Tri so jih diali volivcem in da so vodili vomo politiko. Švicarski list «La Suisse« u- gotavlja razdeljenost angleških volivcev na dva enako mečna bloka in, zaradi tega se n« mere imet: konservativna zmaga za triumf. Večina listov Zahodne Nemčije pa je mnenja, da je treba konservativno zmago pripisat predvsem Churchillovi o. siebnosti. V Indiji ne- prikrivajo nekateri člani kongresne stranke svojega razočaranja zaradi u-sPeha konservativcev. «Upamo — je izjavil eden od njih — da Churchillova fiksna ’deja. oa noče likvidacije angleškega imperija, ne bo vodila sveta do 110. ve vojne s prenagljeno akcijo v Egiptu in Iranu«. Neki drugi predstavnik stranke pa je dejal, da upa, «da, se Churchill spominja, da ni več absolutni gospodar milijona živih bitij.« Nov predlog ZDA v anfo-šranskem sporu? WASHINGTON, 27. — Kakor poroča ameriški tisk. nameravaj« ZDA prihodnji teden napraviti nov korak, za ureditev angleško-perzijskega spora. Mo. goče je, da bodo ZDA pozvale novo angleško vlado, naj pošlje v Washin,gton kvalificirane predstavnike za začitek uradnih pogajanj z Mcssadbghorc. Nova vlada v Grčiji ATENE, 27. — Venizelos je podal ostavko in Plastiras je danes sestavil novo grško vlado ki je že prisegla. Plastiras si je obdržal ministrsko predsedstvo, zunanji minister in podpredsednik ministrskega sveta je Venizelos za finance bo skrbel Evelpides, gospodarsko koordinacijo Cartalis, notranje zadeve Rendis, pravosodje Pa-paspirou, prosveto Mihail, trgo. vino Papapolitis, narodno obrambo admiral Sakellariou. industrijo Nevas in delo Cassi-matis. Skupno ima Plastirasova stranka EPEK devet ministrov in tri podtajnike, liberalci pa osem ministrov in tri podtajnike. niniju kot sluga pri prenašanju težkih aktovk in oblačenju odvetniške toge ter kot pomagač pri zbiranju obremenilnega materiala, na jkodb obtožen^ cev. Docela drugače pa j«, ravnal, ko je sodišče obravnavalo Borghesejevo zahtevo, kajti odvetnik Ferranti ga je javno obtožil, da je takrat Pappalar-do s posebnim pismom hotel vplivati na sodišče, d(a bi se izreklo v pridi Borgheeeju. Gospodi Pappalardo je neozdravljiv nestrpnež in šovinist, ki bo bržkone zapravil vse svoje imetji« za to, da bo lahko zagovarjal preživele o-stanke fašistične dobe m tega mu nihče ne brani. Nikakor pa bi se n,: smel vmešavati v dogodke, ki so bili daleč odi nje-ga, n® smel bi se namreč postaviti na stran obtožnice in proti ljudem, ki so s svojo odločnostjo rešili Italiji prestiž in mnogim Italijanom življenje: Toda gospod Pappalardo je v svoji šovinistični pristranosti mnogo preskromen, da bi mogel razumeti usluge, ki jih je gibanjig italijanskih partizanov storilo njegovi domovini, njegovim rojakom in ne nazadnje tudli njemu. Danes sedi med odvetniki v porotni dvorani v Lucci in skuša s šušljanjem in prišepe-tavanjem čim bolj oblatiti in čim bolj škodovali _obtožencc~m čeprav mu niso prizadejali nikakršne krivice. Upa si delati glasne opazke in pred dnevi sg je vidno obregnil nad obtoženci, ker so spontano zamrmrali nad izjavo neke priče, česar si dbslei niso privoščili niti zastopniki civilne stranke. Ker pa je danes posegel z zo,ornim medklicem v besedo ceio sodtaiku, je to končno spravilo obrambo iz ravnotežja in v dvorani je nastat sodni dlan. Zagovorniki obtožencev so od1-ločno protestirali proti temu, da bi se človek, ki v tem prostoru nima nikakega opravka, vtikal v proces in si drznil več kakor samo odvetniki. Toda zlobnih in neumnih ljudi s« ni mogoče otresti s človeškimi protesti. Gospod Pappalardo se je za incident javno oprostil z enako nesramnostjo, kakor ga je bil povzroči! ter se )t, zopet vsedel na svoje mesto. Danes so pričali: Romano Cettul iz Tržiča. Luigi Cusig iz Ahtins in, Battista Resa, vendar so bile njihove izjave tako nepomembne, d,a jih skorajda ni bilo vredno zaslišati. Razprava j>e bila prekinjena še pred 12. uro in bo zopet povzeta v ponedeljek, 5. novembra. Med tem časom, kakor smo poročali že zad~t'č, sr bo neka; sodnikov napcblo v Vidjsm, da zaslišijo tamkajšnjega škofa. M. LIPOVEC Danes ob 8. uri na stadionu "Prvi maj,, ii. občni zbor shpz s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. l/olitev verifikacijske komisije 3. Volitev volilne komisije 4. Poročila: a) tajnika b) blagainika c) načelnikov odsekov č) nadzornega odbora d) verifikacijske komisije 5. Izprememba pravil 6. Volitev novega odbora 7. Resolucija 8. Razno Naš tedenski pregled BAGDAD. 27. — Zahodne države so danes povabile Irak k sodelovanju pri rcveljstvu na Srednjem vzhtolu- Enako so povabile tudi Jordanijo. * * * TACOMA (Wa:hington) 27. — Sedem oseb, med njimi en novorojenček, je zgorelo v avtomobilu. ki se je zaletel v ograjo nekega mostu. Churchill je torej spet predsednik angleške vlade Na Dcmning Street 10 so ga' spravile četrtkov-e voliti,-e, ki so mu prinesle pičic večino, podobno tisti, s katero je začel'Attlee po zadnjih volitvah februarja 19b0 in ki *e mu je po letu in pol zazdela nezadostna, da bi z njo dalje vi.dal v c asih. ki za Anglijo niso najlažji. Volilni rezultati sami na sebi so značilni za angleški volilni sistem; stranka, ki je dobila ve. Cino ffiascv — res da ntznatno — gre v opozicijo, na krmilo pa prihaja stranka, ki je z nekoliko manjšim številom glasov zbrala večje število kandidatov. Naj govore številke: laburisti so dobili 13,885.613 glasov ali 49.5 odst. in 293 sedežev (februarja 1950 — 13249.957 glasov, 44.68 odst, in 314 sedežev), konservativci pa 13,651.361 glasov ad 48.22 odst. in 319 sedežev (februarja 1950 12212.689 glasov, 43-42 odst, in 295 sedežev). Skoraj povsem so izginili liberalci, ki so zbrali vsega 749.200 glasov ali 2.65 odst. in 5 sedežev, medtem, ko sp še lani imeli 2,717.017 glasov ali 9.58 odst, in 9 sedežev. Z e zadnjič smo opozorili na posebnosti angleškega volilnega sistema, ki ne pozna prreporcio-niuiie razdehtve mcndclov, temveč temelji na enoimertskih roli Ini h okrožjih. in kdcrr je izvoljen, je izvoljen. Ker so podeželska volilna okrožja ki predstavljajo glavno moč konservativcev, nekoliko manjša od mestnih, kjer so laburisti močnejši, se je lahko zgodilo, da so konservativci z malenkost manjšim številom glasov zbrali primemo večin0 v parlamentu in vendarle prišli na vlado. K ubpehu Churchillove stran, ke pa je v nemajhni meri pripomogla dekadenca nekdanje mogočne stranke «whigov» — liberalcev. Mnogo bolj zgovorno kot število mandatov govori število glasov o liberalnem razsulu. Angleško politično življenje se je polariziralo okoli dveh polov; za ostale (med te spada. vilke, vidimo, da je pomst konservativnih glasov za dober milijon obilno krit z liberalnimi izgubami, ki znašajo skoraj dva milijona. Liberalna stranka je postavila lastne kandidate samo v eni šestini volilnih okrožij; od teh sto kandidatov jih je bilo izvoljenih pet. Skoraj povsod, kjer so konservativci odiveeli mandate laburistom, ni bilo liberalnega kandidata; pa tudi tam, kjer so bili, so nekdanji liberalni volivci večkrat glasovali po svoje. To dokazuje tudi padec liberalnih sedežev in pa dejstvo, dg številni voditelji te stranke, ki je nekoč bila nekako levo krilo konservativcev, zdaj pa je nekaj zelo heterogenega, ne bodo več mogli v par. I ament. » * * To bi bila nekaka zunanja razlaga za konservativno zmago. Ne smemo pa prezreti drugih, prav tako važnih razlogov, ki se ne tičejo volilne aritmetike, temveč privlačne moči strank. Govorimo o laburistih, ki preživljajo resno notranjo krizo. Prvi znak za to krizo je dat spomladi Bevan s svojim nenadnim izstopom iz vlade, Dru. gi resni znak je bil nedavni kongres laburistične stranke, ki je tbeiahislo-in,) pivneset večino. Čeprav je bila na kongresu, ki je bil v prediKdilnt dobi, poudarjena enotnost stranke, je oilo jasno, da tisti del laburističnega vodstva, ki je sestavljal vladno garnituro, uživa za. upanje 1% še manjšine lastne stranke. Podoba je, da je laburistična vladna garnitura, ki jo danes predstavljata predvsbm Attlee kot osreanja osebnost in Morrison kot motor. nekako izrablje. na, da je po 'pogumnem začetku, ki je nedvomno vseboval mnogo naprednih prvin in po-vz-rocil v Angliji celo vrsto važnih socialnih sprememb (delna nacionalizacija, silno razvit<, so. ciairio skrb sivo itd..), izgubila zagon, da ne zna povedati nič več novega, da je v skrbeh za j o tudi avg.eški kommformisti, fmansiranje oborožitve na zno. ki sicer rukoli mso kdovekaj, . jn 2a &brumoo ang.eškifi pomenili ki pa so s sedanjim \ imperialnih interesov na zunaj padcem od skoraj 100.000 skup. izgubila perspektivo. nih glasov na 21.600 doživeli pravo katastrofo v majhnem) ni prostora, razen za nekatere krajevne kandidate na Škotskem, Severnem Irskem in Wdllesu. Ce netooLfco primerjamo šte- Predstavniki OZDI popustili pri svoje« prvotnem predlogu Selitev Egipčanov s področja ob Snezn Ljudje s« bojijo spopadov • Po izvolitvi Churchilla pričakujejo v Kairu demonstracije - Znova so uvedli izjemno stanje Skratka, vse kaže, da so vc± lilni rezultati potrdili trditve, da je družbeni razvoj v Angliji prehitel program dosedanjega vodstva laburistične stranke in vlade. ALleejcva vlada je svoj program izpolnila; naprej ni znala. Značilna je bila že Attlee-jeva vo.Una kampanja; pripovedoval je (to je prava beseda, kajti Attlee ni govornik, temveč pripoveduje kot na kakšnem družinskem pomenku — sicer pa se je rdel tudi r.a.boljši angleški govornik, Churchill, ti-. stim, ki so ga kdaj slišali po ..... u ... radiu, za naše pojme dokaj doL Včerajšnje severne predloge so zavezniki odbili * Kompromis naj bi gočasen) predvsem o teni. kaj bil bližnji ■ Boji pri Kumsongu - Sedmi dan velikih .elalskih spopadov Vum. kal namera" va storiti ln še to, kar je vlada KAIRO, 27, " Medtem ko je včeraj egipčanski notranji minister svetoval 30.000 angleškim državljanom, naj zapustijo državo. je danes predstavnik vlade v Kairu izjavil, da bodo odpustih iz državne službe vse uradnike angleške narodnosti. Egipčanska vlada j« obenem danes tudi uradno obvestila angleškega poslanika v Kairu, Sir Ralpha Hendersona. da nimata arngio-egipčanska pogodba in sporazum o solastništvu Sudana nobene vrednosti več. S tem se je končalo pooblastilo angleškim četam, da smejo ostati na področju Sueškega prekopa. Nota dodaja, da mora prenehati angleško vmešavanje v zadeve Sudana. S področja ob Sueškem prekopu odhajajo številni prebivalci. Tudi le majhen odstotek delavcev, ki so v angleški služ zadovoljive razen Bevana, ki je i bi”, prihaja na delo. Vlaki ki v idealnem položaju. Znašel Se I vozijo proti notranjosti države, so polni, zlasti še sedaj, ko egipčanski predstavniki delijo brezplačne vozne listke za tiste, ki se hočejo izseliti. Prebivalstvo se boji, da bi prišlo do oboroženih spopadov na tem področju, obenem pa tudi. da bi zmanjkalo živil. V Kairu pa so danes zr.ova proglasili izjemno stanje. Vzrok za to je napetost, ki je narasla po izvolitvi Churchilla na angleških volitvah in predstavniki oblasti mislijo, da bo prišlo do velikih demonstracij. Močni policijski oddelki korakajo po ulicah in predel, kjer so poslaništva, je b' j skrbno zastražen. Egipčanski tisk označuje Churchilla za zmožnega uporabiti orožje proti Egipčanom namesto, da bi dal izprazniti področje ob Sueškem prekopu. »Egipt bo do konservativcev obdržal isto sinlišče kot ga je Imel proti laburistom«. TOKIO, 27. — Na današnjem sestanku so predvsem razpravljali o včerajšnjih severnih predlogih glede demarkacijske črte na bojišču. Predstavniki OZN so zavzeli enako stališče kot včeraj, ko so predlog prvič odbili. Opaziti pa je bilo, da so bili tudi današnji razgovori v povsem drugačnem ozračju kot preteklega avgusta. Obe stranki sta se trudili, da bi uspeli pri svojih predlogih in sta skušali prepričati druga drugo. Severni sp danes zjutraj, med drugim izjavili: «Upama, da bodo Združeni narodi znova proučili naše predloge in mi b-mo nato predložili nov pameten predlog«. C la,n zavezniške delegacije general Hodes je dejal, da so zavezniki samo pripravljeni proučiti manjše popravke črte, ki sq jo sami kot prvi predlagali. Kasneje pa je z namenom, da bi dosegli kompromis, predložil, da bi sile OZN izpraznile nekaj otokov ob zahodni obali Koreje i"i severno od 38. vzporednika. To pa samo v primeru, da bi severni sprejeli zavezniški predlog. Nato so severni sprejeli glavni del predloga, odbili pa potankosti. Prihodnji sestanek bo jutri. Po mnenju političnih opazovalcev v Tokiu je na vsak način bližji kompromis sedaj, ko so se severni odrekli demarkacijski črti na 38. vzporedniku. Dodajajo pa. da se je vojaški položaj medtem za zaveznike znatno izboljšal, ko so njih oddelki prodrli že precej daleč na sever. Z zboljšanim vojaškim položajem pa je pričakovati tudi nekaj večjo odločnost delegatov OZN v Pan Mun Jomu. Medtem ko je na gore na vzhodnem bojišču že zapadel prvi sneg, so bili danes znova hudi boji predvsem v okolici Kumsonga, kjer so hoteli zavezniki napredovati s svojimi dklopoimi oddelki. Pri tem pa so naleteli na močan zaporni ogenj severnega topništva in mlnometalcev. Predvsem so bili ogorčeni boji vzhodno pd mesita, kjer so zavezniki trikrat napadli. Severni so morali sicer zapustiti nekaj položajev, vendar sa pri tem sile OZN izgubile dva tanka, trije pa so bili poškodovani. Letalski boji z močnimi oddelki severnih letal so se nadaljevali že sedmi dan. Danes zjutraj se je spopadlo nad Sinaju i05 Mig-15 in 112 zavezniških letal. Poškodovanih je bilo 8 severnih letal. Parrijeve izjave nameravala storiti, je bilo poleg obrambe že pridobljenega samo izvajanje oboroževalnega načrta, njena socialna politika pa kot da se je ustavila na meji, ki je prevelika zanjo, To pomanjkanje programa za nadaljnji družbeni razvoj v Angliji je speljalo vodo na •mlin Churchillovih obljub, da bo Z manjšimi izdatki napravil vse tisto, kar so obljubljali laburisti. Zahtevanje novih odpovtdi v življenjskem standardu brez nakazovanja perspektiv; nadrl}, njega razvoja politike družbenih sprememb — to je po našem glavni vzrok ne le za sedanji volilni poraz laburistov (ki je spričo razmerja glasov vendarle še relativen poraz), temveč tudi za splošno upadanje laburističnega vpliva, ki so ga izkazalp že zadnie volitve. Ameriški Vst «Wa hing*on post« je dan-s zarisal da je Be- o odnosih med FLRJ in Italijo vsej priliki po novih volitvah on angl ški ministrski prod ed. nik. Čeprav se «b-van' emr še ni izkristaliziral, bl tej trditvi pritrdili tud; mi, S prehodom ZAGREB, 26. — Clan itaii-lanske delegacije na zagrebškem zborovanju za mir senator Ferruccio Parri je dopisniku Anse podal nekaj izjav, v katerih je v glavnem ponovil, kar je že izjavil na zborovanju za mir. Na vprašanje, alj se je na zborovanju govorilo o Jugoslaviji, je Parri izjavil, da je Jugoslavija v središču pozornosti. Na vprašanje, ali se je govorilo o sedanjih odneeih med Ita. lijo m Jugoslavijo, je odgovoril, da se ° te«n ni govorilo. Na koncu je izrazil upanje, da bo obisk italijanskih delegatov pripomogel k izboljšanju odnosov med obema državama, * * * MOSKVA, 27. — Anatol Lavrentijev je novi poslanik ZSSR y C SR, iabini"! črte str nke v opozie jo se je Bevan, ki pr d lav j'- danes večino v stranki, izognil morebitni vladni odgovom sli v času, ko on in nj gov' še niso povsem na jasn to glede enojega programa. Delo v o o ici-ji mu bo to razčiščevanje zelo olajšalo; če bo maj n-jti dosledno nadaljevanje tam, kjer se je Attlvg ustavil, če b0 znal pdcazati Angležem pat. ki vodi k socializmu, je prerokovanje vWashmgton Postav nedvomno resnično. Moral bo po našem mnenju poseči tudi v ogr- mno raklrdnico izk"š- n j, ki jo nudi graditev socializma v Jugosla- (Nadaljevanje na 8. strani) TRŽAŠKI KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, nedelja 25. oktobra Sirrvc-n, Mila Sonce vzide ob 6.^8, zatone o 17.00. Doižma dneva 10.22. Luna vz de ob 4.01, zatone ob 15.4*. Jutri, ponedeljek 29. oktobra Ila, Gradimir Pred občnim zborom SHPZ V razmerah, v katerih žive Slovenci na celotnem Svobodnem tržaškem ozemlju, opravlja SHPZ velikansko in silno pomembno delo. Kot osrednja prosvetna organizacija vs eh demokratičnih Slovencev in Hrvatov širi med ljudstvo prosveto in kulturo Po mestih in vaseh, jo razvija in poglablja med ljudmi, ki jim je bila vse do osvoboditve nedostopna m zato tuja. Dviga v tržaškem in istrskem čioviktt zavest, da pripada kulturnemu narodu in ga duhovno povezuje z matičnim narodom, od katerega je bil in je še deloma odtrgan. Medtem ko na jugoslovanskem področju STO uživata Pod,zveza SHPZ v Kopru in Hr-vatski pcdsavez vso podporo ljudske oblasti in je zato njun naloga v prvi vrsti širjenje' prosvete med ljudstvom, se mora SHPZ na angloameriškem področju boriti še s faši ličnimi ostanki, ki se kažejo v številnih poskusih, da bi Zavrli kulturni, razvoj Slovencev v Trstu in okolici. V takih razmerah, ko hočejo krojiti usodo Slovencem šovinisti, ko vsi, od ccm'k ega predsedstva pa preko vseh prosvetnih uradov do lastnikov dvoran skušajo onemogoč t: SUvencem kulturni razvoj je deloPro vet-ne zveze ne le nujno potrebno temveč tudi plodno. SHPZ je dala Slovencem v Trstu ustanovo, ki dokazuje visoko kulturno stopnjo našega dela slovenskega naroda - SNG ki je edino stalno gledališče v T ,’štu. Prireja umetnostne razstave in tako nudi možnost, da tržaško prebivalstvo srozng v prvi vrsti domače umetnike pa tudi nne izven Tržaškega ozemlja, Pod okriljem SHPZ se razvijajo in delujejo š‘ev'ln- prosvetna drušPJa v mestu in okolici z mnogim: pevskim: zbori, dramskimi, družinam itd., ki uspešno povezujem Slovence v mestu in vaseh skupnem pro-svetnem delu. SHPZ organizira številne knjižnice, ki nudijo Slovencem dobro čtivo. S~lski odsek Prosvetne zveze nastopa za pravice slovenske šole na Tržaškem in vodi ostro borbo za priznanje potrebnih šol in za njihovo izboljšanje. In če velja za delovanje celotne SHPZ geslom da hud: v slovenskem in hrvatskem prebivalstvu STO narodno zavest, velja to tem boli Za SHPZ iz Trsta, kajti slovenstvo je na tem področju še vedno narodnostno ogroženo. S svojim delovanjem vzbuja Prosvetna zveza v tržaških Slovenc h zatrest pripadnosti lastnemu narodu, združuje tukajšnje slovensko prebivalstvo v borbi proti raznarodovanju, v svojih vrstah zbira mladino, ki bo nadaljevala delo strojih prednikov katerega ja fašizem tako nečloveško zatrl. Danes bo SHPZ na občnem zboru podala svojim članom obračun plodnega dela v znd-niem poslovnem letu. Občni zbor to bo postavil tud: smernice bodočega dela. ki naj bodo čimbolj v korist vs'mu slovenskemu in hrvats' emu prebi. valstvu STO. Želimo, da bi cbčni zbor kar na bolje uspel in tako pomenil za-et k novega delovm gi leta, po'nega razgibanega, kulturnega in prosvetnega življenja na STO. Brez odločne borbe ne bo tržaške delavstvo nikoli doseglo izboljšanja svojih plač Tovarišu Gregoriču v spomin Včeraj smo v Barkovljah pokopali tovariša Antona Gregoriča. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, kar d-kazu-je. kako je bil pokojnik priljubljen med našim ljudstvom. V imenu političnih n kulturnih organizacij je pri odprtem gyo. bu spregovoril t-jv. Nardin ter se z ganljivimi besedami pcslc-vil od pok. tov. Gregoriča. Umrl je mož! Tako lahko napišem#' danes, ko ni vet med nami Aniona Gregoriča, ki }e bil znan med vsemi našimi ok -ličam kot za v d,n delavec in priden gospodar in eden izmed borcev za naše pravice. Ze do.ga leti smo P-* ‘-li našega Antena, ki je bil vedno zaveden Sb-venec in ki n. nikol klonu pred sovražnikom našega življa. Zato je tudi svoje otroke vzgojil v slovenskem duhu. Tudi za časa narodnoosvobodilne borbe je bil zelo aktiven in je mnogo pomagal noši borbi. Njegova hiša je bila stalno zatočišče naših aktivistov in tudi višjih funkcionarjev naših političnih organizacij, ki so delali na terena za prebuditev natega ludsiva. Njegov dom je bil tudi sedež slovenskih šol in krajevnega odbora OF. Po osvoboditvi je vneto nadaljeval svoje delo kot aktivist naprednih organizacij. Kakor vselej, je tov. Gregorič v obrambo pravične stvari zavzel takoj pravo stališče tudi oni dan, ko je nesrečna resolucija Kominforma vnesla lazdor med naše demokratično ljudstvo. Tov Gregorič se je vedno zavedal, kako je po. rebrn slovenska beseda in slovenska kultu-ra. Zato se ni obotavljal nudit; v svoji hiši zatočišče prosvetnemu društvu «M. Matjašičv. k. je vedno ostalo zve to izročilu starih prvoborcev za slov en ko in napredno kulturo v naš ih narodno ogroženih Barkovljah. Naš Tone je legel v zemljo blizu svojega si na Ludvika ki je za časa narodnoosi>obodilne borbe s puško v roki branil pravice našega ljudstva in ki je v službeni dolžnosti padel v obrambi pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Družini in svojcem b'di v tolažbo, da bo os al vsem v trajnem in hvaležnem spominu. Kot smo že predvidevali, je delavstvo ponovno pričelo borbo za izboljšanje svojih plač, kar je tudi povsem razumljivo, če pomislimo, v kakšnih življenjskih in delovnih pogojih so danes primorani živeti delavci, ki prejemajo le polovico tega, kar bi za življenje potrebovali. Položaj delavcev pri nas, kot tudi v Italiji je obupen. Iz statistik, ki so bile pred časom objavljene, je razvid-no, da je življenjski standard italijanskih delavcev najnižji ter da prejemajo komaj toliko, da vzdržujejo sebe, a ne zadosti da bi vzdrževali tudi svoje družine. Zato je CGlL v Italiji pričela borbo za dosego povišanj plač vsem delavcem za 15 odst. Sicer bi tudi tako povišane plače ne zadostovale dejanskim potrebam delavcev, vendar je bilo potrebno- postaviti takšno povišanje. katero bi bilo mogoče v tem trenutku tudi doseči. Kako so sprejeli to zahtevo CGIL sindikalne organizacije v Trstu? To vprašanje je zelo važno, saj ni danes položaj tržaških delavcev nič bol-j «rož-nat» od položaja italijanskih delavcev. Delavska zbornica, ki sledi vedno navodilom Zveze italijanskih svobodnih sindikatov. je sklenila, da se borbe vzdrži, ker je njen namen začeti borbo, da bi ostale plače neizpremenjene,, da pa bi se znižali življenjski stroški. Stališče Enotnih sindikatov pa najbolje prikazuje članek, ki ga je v včerajšnji številki «Unita» objavil glavni tajnik ES Ernesto Radich, V svojem Članku pravi dobesedno, da so «tržaški delavci z navdušenjem sprejeli odločitev CGIL v zvezi s povišanjem plač za 15 odst. ter pristavlja, da »predstavlja pristopitev tržaških delavcev, k borbi CGIL le potrdilo dejstvu, da so plače ter življenjski stroški enaki v Trstu kot v Italiji ter da bo vsaka sprememba, ki bo dosežena v Italiji... prišla tudi v Trst». Res odlično povedano! Tržaški delavci nimajo torej druge naloge, kot da prekrižanih rok čakajo, kaj bedo italijanski delavci dosegli, ker bo itak nekaj drobtinic od njihove zmage avtomatično veljalo tudi na našem ozemlju. Toda glavni tajnik ES je povedal še nekaj drugega v svojem članku. Poudaril je namreč, da prejemajo tržaški delavci mesečno,okrog 80 000 Ur* kat je komaj polovica tega. kar bi marali prejeti;’ zaradi tega je po njegovem ttžba «lo raffHfco popraviti s tem, da se odvzame majhen del dobičkov kapitalistom ter se spremenijo v plače«. Ce mu tokrat tržaški kapitalisti ne bodo hvaležni za to njegovo «iznajdbo», so pa res hudo nehvaležni. Pa si ta glavni tajnik in celo »sindikalist« res domišlja, da bodo tržaški kapitalisti, kar tako. brez vsake borbe pripravljeni dati svojim uslužbencem del svojih dobičkov. ko pa vendar sam dobro ve ter nas tudi zgodovina dovolj jasno uči, da- so delodajalci to z muko popustili za malenkost le tedaj, kadar so jih k temu prisilili delavci s svojo odločno borbo. Sedaj pa naj bi tržaško delavstvo doseglo nekatere «popravke plač« (kot. da bi se šlo samo za popravke) kar na ta način, da bi čakalo kaj bodo medtem ukrenil; in dosegli italijanski delavci. In to imenuje »sindikalist« Radich razredno borbo v korist interesov delavskega razreda? Tržaški delavci morajo vedeti, da dosežejo tudi italijanski delavci le toliko, kolikor si s svojo odločnostjo priborijo ter da so tudi zmage, ki jih dosegajo zelo razl.čne ter so odvisne mnogo od tega. kako so se delavci enega ali drugega mesta za to zmago borili. Zato naj bodo le prepričani, da jim bodo tudi tukajšnji delodajalci dali le toliko, kolikor si bodo sami priborili. S čakanjem pa se bo njihov položaj le poslabšal in do tega bi jih kominformi-stični »sindikalisti« radi privedli. Zato ponovno opozarjamo tržaške delavce, da sami postavijo svoje zahteve ter prisilijo svoje sindikalne predstavnike I k odločna borbi za njihovo uresničenji. Brez borbe ne bodo prav gotovo dosegli nikake-1 ga izboljšanja, še manj pa takega povišanja plač, ki bi ustrezalo današnjim življenjskim prilikam. Za dosego izboljšanja plač je potrebna borba tržaškega delavstva; zato je skrajni čas, da tržaški delavci z vso odločnostjo zahtevajo od svojih voditeljev skupno borbo za uresničenje sledečih zahtev: povišanje plač, preprečitev nadaljnjih edipustov z dela borba proti višanju življenjskih stroškov, povišanje podpore brezposelnim ter pokojnin. To sc smernice borbe, ki jih ponovno postavljajo pred tržaško delavstvo Enotni razredni sindikati. Dolžnost tržaškega delavstva je. da jih osvoji ter si zagotovi s svojo borbo zrna-go upravičenih zahtev. Podporno d;uštvo »Dijaška Matica« v Trstu obvešča vse svoje poverjenike in člane, sploh vse prijatelje slovenske dijaške mladine, da bo letešnji že tradicionalni «Teden za našega dijaka« v dneh od 3. do vključno 11. novembra t. 1. Poverjenikom je odbor «Dija. ške Matice« že razposlal vsa navodila in ti kovine ter jih poziva, da takoj sk ičejo na razgovor vse one, ki bodo skupno z njimi izvedli v svojem okolišu nabiralno rkeijo. «Dijaška Matica« se oslanja v svojem delu na pomoč našega zavednega ljudstva, kajti brez izdatnih prispevkov, ki jih zbira «Dijaška Matica« vse leto, zlasti pa v »Tednu za našega dijaka« bi ne mogla izpolniti svoje plemenite naloge. Zato poziva že danes cdbor ((Dijaške Matice« vse ki so dobre volje, da skrbno organizirajo nabiralno akcijo. Ob velikem razumevanju ngšega ljudstva za cilje «Dijaške Matice« bo uspeh te plemenite akcije odvisen le od dobre organizacije nabiralcev. V «Tednu za našega dijaka« omogočimo vs=kemu Slovencu, da bo megel oddati svoj pr;spe. vek za »Dijaško Malico«! ODBOR Splovitev nove ladje Jsia" Tudi Tambroni prinaša obljube odnaša pa ladjo Danes bodo splovili v ladjedelnici Sv, Marka sedmo ladjo, zgrajeno za Tržaški Lloyd, motorno ladjo «Asio». Graditi so jo začeli 4. januarja ietos in jo finansirajo, kot vse ostale, iz fenda ERP, prispevka italijanske vlade in de. leža družbe. «Asia» je iste vrste kot splovljena ladja «Victoria» in ima iste osnovne značilnosti. Ima 11.600 bruto registrskih ton, dolga je 153,35 metrov, široka 20,73 metrov in visoka 11,75 metrov. Razvijala bo brzino 19,75 vozlov. Novo ladjo bodo opremili s pogonskimi Dieselovimi motorji tipa CRDA-FIAT, ki bodo razvijali 16,100 HP. Poleg tega bo imela pet pomožnih motorjev za električno energijo. Pcleg precejšnje količne blaga bo ladja lahko prepeljala še 413 potnikov, razdeljenih med prvim in turističnim razredom. Posadka bo štela 205 mož. Ladja bo opremljena kar na moč. udobno, saj bQ povsod de- lovala naprava za segrevanje oziroma ohlajevanje zraka. Na otvoritveno svečanost je prišel tudi podtajnik italijanskega ministrstva za trgovsko mornarico Tambroni. Kot smo že poudarili, je to sedma ladja po vrsti, ki so jo zgradili za Tržaški Lloyd ob ŠE V ZVEZI Z NAJDBO OROŽJA »Kapitan Mitra" in njegov arzenal Razprava proti prvi skupini ti obtožencev, pri katerih so našli veliko količino orožja in razstreliva, bo verjetno razkrila marsikatero ilegalno če že ne kriminalno dejavnost. Vse kaže, da hoče zavezniško vojaško sodišče enkrat za vselej stopiti na prste kriminalcem, ki s skrivanjem in z morebitno uporabo orožja predstavljajo nevarnost za vse prebivalstvo. Na vsak način pa je znano, da fe je večina obtožencev že dalj časa bavila z orožjem. Večina teh so bili že 1946, leta člani škvadrističnih skupin, ki so delovali v sklepu tako imenovane divizije »Italia«. Napadali so posamezne antifašiste in predvsem Slovence po tržaških ulicah. Znano j= tudi, da so v nekaterih krogih poznali mlajšega Venieria s priimkom ((Kapitan Mitra«. Kateri so ti krogi? Morda MSI? Odgovor na to vprašanje prepuščamo raje sodišču, ki bi v korist vsega prebivalstva z lahko- - to' Zaplenjena brzostrelka, katero je Fabretto prinesel iz svojega stanovanja v Ul. Coroneo št. 1 v taksi, kjer sta ga čakala Mizzan skupno z inšpektorjem policije, ki se je izdajal za kupca orožja. irfrt Na podlagi izjav Mizzana in Fabretta je policija uvedla preiskavo v stanovanju Marija Veniera iz Ul. G at t eri 9, znanega tudi pod imenom «Kapitan Mitra«, kjer je zaplenila na sliki vidno orožje, med katerim je bil tudi samokres z uglu. Sevalcem, ročne bombe, razna bodala, železna pest itd. Tržaški Pretekli teden je bil precej nasičen z dogodki, za nas pa je pomenil tudi živo politično in kulturno dejavnost. Prava senzacija je bilo odkritje velike zaloge orožja in razstreliva v domovih ljudi iz neofašističnega in iredentističnega tabora, kar je spravilo »italianiss.me« v hudo zadrego in seveda tudi njihov tisk. Stvar je prišla tudi že pred sodnike in, kakor tudi danes poročamo, je pričakovati še novih presenečenj in odkritij, morda celo v zvezi z nedavnim atentatom na sedež ZVU. Ob teh odkritjih bi pač lahko uporabili znani pregovor: bolje pozno kot nikoli! saj so neofa-šisti in šovinisti že od leta 1946 dalje zakrivili celo vrsto napa dov in zločinov. V nasprotnem taboru skušajo izkoristiti tudi ljudsko štetje v svoje nepoštene namene. Ni jim dovolj, da- ne štejejo ljudi po narodnosti, ker bodo šteli na podlagi starega fašističnega zakona. Ker je ZVU milostno privolila, da bodo vsaj navodila za izpolnjevanje vprašalnih pol tudi slovenska, pa skušajo razni prevneti raznašaici in u- radniki razdeliti čim manj slovenskih navodil ter ne pojasnijo Ijuoem, da lahko izpolnijo vprašalne pole v slovenščini. Toda iz te moke ne bo kruha, ker je naše ljudstvo te nakane takoj razumelo. Šovinisti se tudi jezijo na ZVU, ki se je končno odločila, da ne dobe novih stanovanj samo ezuli, marveč tudi Tržačani, predvsem oni, ki imajo tu stalno bivališče od 10, junija 1940. T’o je šoviniste zelo razjarilo in protestiral je proti temu sam župan v «Giornalu», kar je ponovno potrdilo, kako malo so mu pri srcu tržaški interesi Te dni so v nabrežinski obč.-ni ljudje prečrtali italijanske na-pise s petujčenimi imeni vasi, ulic itd., s čimer so jasno pokazali, da zahtevamo odpravo fašističnih krivic, ki nas še tarejo. Preteklo nedeljo so Se naši kmetje zbrali na občnem zboru Ki/lečke zveze. Na zboru so razpravljali o številnih vprašanjih našega kmetijstva ter v stvarni diskusiji, vsa ta vprašanja prerešetali. V svojih sklepih so posebno poudarili potrebo po podpori našemu kmetij- stvu, po njegovi zaščiti, po slovenski kmetijski šoli. Zahtevali so, da bodo zastopani v vseh ustanovah, ki se s kmetijstvom bavijo, da dobe v njih zaposlitev slovenski uradniki ter da bodo predavanja po deželi slovenska. Ta občni zbor je pomenil velik korak naprej v borbi naših kmetov za njihove pravice. V torek pa je bila konferenca Enotnih razrednih sindikatov, ki se je je udeležilo veliko število delavcev. Tudi na tej konferenci so sprejeli važne sklepe in pozvali vse delavce k enotni borbi za dosego njihovih pravic. O plodni kulturni dejavnosti preteklega tedna nam pričajo drugi koncert Glasbene Matice, otvoritev novih prostorpv SHPZ ter prvi literarni večer Narodne in študijske knjižnice. Koncert je doživel lep uspeh in nudil ljubiteljem glasbe res velik umetniški užitek, saj sta gostovala znana virtuoza violinist Rupel in pian-ist Trost Se — prav posebno slavnostno ozračje je vladalo na prvem literarnem večeru, ko je beseda Marje Boršnikove, univerzitetne profesorice, res vse poslušalce kar prevzela. Vprav to živo kulturno delovanje nam je porok, da ne bodo šovinisti nikoli uspeli iztrebiti našega življa in uničiti naše kulture na tržaških tleh. to dognalo in tako delno tudi razčistilo položaj. Kar se tiče Fabretta, pa je znano, d:a je velik ljubitelji dinamita, kakor je sam priznal njegov branilec odv. Gefter-Wcndrich. Tega mležnozoba so baje že pred1 mesec; našli pri Portici d;i Chiozza. ko si je krajšal čas z igranjem z izstrelki. Ce bj ga takrat zasledovali, bi bil fant verjetno z vso družbo pod ključem. Eno izmed glavnih vprašanj, s katerim se bo po vsej verjetnosti baviio tudi sodišče je, ali je skupina ali pa vsaj del te imela svoje prste vmes piri bombnem atentatu na sedežu ZVU. Nekatera- dejstva to potrjujejo, druga pa zopet izključujejo. Preiskava. ki še traja, pa bi morala prinesti nove elemente tudi o tej zadevi. Zvedeli smo sicer še marsikaj. vendar se o zadevi še izplača molčati, da ne bi s pisanjem na kakršen koli način o-virali preiskavo ali pa 'telo o-grožali uspeh preiskovalnih or. .gano^J ki so, kakor vse kaže. prišli na dobro sled. V zvezi z razpravo je tiskovni urad policije izdal, poročilo v kateri pravi, da so nekateri dnevniki objavili v opisih procesa, da je bila preiskava izve. dtenai in s tem tudi najdba orožja s strani zavezniške vojaške policije v sodelovanju s civilno policijo. Poročilo javlja, da je bila preiskava izvedena izključno s strani civilne policije. Kot pripombo bi dodali, da smo v našem listu pravilno zapisali in nas torej gornje poročilo ne tiče. Izpred sodišča Hotel je v Francijo s tujim avtomobilom Včeraj je bila razprava proti 25-letnemu zidarju l?ra«cu Pa. horju dioma iz Doline. Zgodba je verjetno že marši, komu znana, saj smo že pred dlnevi poročali o njej. Pahor jf namreč Že več dni gledal v Ul Molin a vemto ustavljen avto »Fiat«, katerega ie najbrž gospodar puščal, ko. je imel kakš. ne opravke. Končno se je ojunačil, si pripravil kjjuč. vrgel nekaj perila v kovček, ki ga is skril na nekem travniku v bližini vasi in se odpravil v mesto. Ker je 'bil avto še na običajnem mestu, je Pahor stopil vanj, vtaknil ključ in vžgal motor. Pot ga je zanesla v Dolino. kjer je medi potjo pobral kovček ter preko Boljunca in Trbiške ceste zavozil na Ul. Rossetti. Tu je Pa Pahorja zapustila sreča. Avto se je namreč v bližinj «Tržaškega sanatorija« zaradi pomanjkanja bencina ustavil. Pahor ni dolgo premišljeval, temveč j; sto. pil do najbližjega telefona, zavrtel številke in povabil policijo, da pride ponj. kjer jo je čakal pri ustavljenem avtomobilu. Policija se ni pustila dvakrat prositi, temveč je takoj poslala, čeprav ni verjela v tako «poštene» ljudi, policijski avto. Pahor jih je kot ir.ož besedi?, čakal, nakar so ga odpeljali na stražnico in ga zaslišali. Mož je priznal, da je u. kradel avto. ker je hotel z njini' cdlootovati v Francijo, vendar bj vozilo pustil v Italiji in o zadevi obvestil tamkajšnjo policijo. Policiin ga je seveda prijavila sedišču, ki ie Pahorja obsodilo na 5 mesecev in 20 dni zaiporg ter na gldbo 4.000 lir in to z vsemi ugodnostmi, ki jih zakon dopušča. Jeep" v „Vespo" 53-letni Bortolo Petronio iz Ul. S. Francesco 23 ima pač smolo v svojo »Vespo«. 2e pred meseci se mu 'je pripetila nesreča in včeraj se je stvar ponovila. Mož je namreč vozil po Nabrežju 3. novembra v smeri Sv. Andreja, ko se je nepričakovano zaletel vanj »jeep«, katerega je vozil neki ameriški vojak. Vojaško vozilo je prihajalo r.amreč z nasprotne strani in je v bližini Ul- F. Vene-zian nenadno zavilo na levo ter motociklistu, ki je zletel_na tla. prekrižalo pot. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnico, vendar so mu samo nudili nrvb pomoč zaradi malenkostnih prask na rokah in nogah ter ga odposlali domov. Prispevajte za Kulturni dom pomoči ERP za Trst. Zal bo tudi ta, ko bo zgrajena, pdplula v kako italijansko pristanišče in zelo verjetno v Genovo. P.av tako ket «Victoria» je namenjena za vožnje v Indijo. * Podtajnik Tambroni bo danes razpravljal tudi z gospodarskimi eksponenti DC na njenem sedežu o bodočem razvoju tržaške mornarice. Zabavno je, da je do sedaj še vsak rimski minister ali drug višji uradnik razpravljal ko je prišel v Trst, o kakem važnem gospodarskem vprašanju. Tako je bilo zadnjič, ko nas je počastil s svojim obiskom sam minister za trgovsko mornarico Cappa in tako je tudi tokrat. Ze zadnjič smo slišali obljube, slišali jih bom0 tudi tokrat. Niti ena izmed teh obljub se ni do sedaj izpolnila. Trst ni dobil niti ene po vojni zgrajene ladje. pojas- V brezupnem stanju zaradi zloma hrbtenice Zaradi padca v 3 metre globok jarek v Ul. Farneto 1, kjer je bil 52-letni Luigi Carboni iz Ul. C. Archi 5. zaposlen pri gradnji neke klinike, so morali moža zaradi zloma hrbtenice pripeljati v bolnico, kjer so ga sprejeli na I kirurškem oddelku v resnem stanju. rl- Brez dokumentov utopljenka v morju Zgodaj zjutraj so nekateri biči, ki so se vračali z lova, opazili kakih 100 metrov od obale truplo ženske, ki je plavalo na površju. Takoj so obvestili policijo, ki je poslala patruljni čol. Cim so prišli na mesto, so truplo potegnili iz vode in ga odpeljali na pomol v bližini ribarnice, kjer je ostalo do 9.30. Zdravnik Rdečega križa je dognal, da je smrt nastopila zaradi utopitve v prvih jutranjih urah. Truplo so po pregledu pripeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Kasneje se je neki agent u-pravne policije oglasi! v spremstvu občinskega uradnika v mrtvašnici in je izjavil, da je mrtva 57-letna Elisa Dekleva stanujoča v Ul. del Ponte 6. ki je prodajala na Trgu Pcnteros-so zelenjavo. Oblasti pa še niso gotove, če je to res. Nihče ne ve, ali se je ženski pripetila nesreča, ali pa je prostovoljno odšla v -smrt. Na njej niso našli ničesar, tako da je ugotovitev njenega imena znatno otežkočena. Plamen ga je oplazil po obrazu in rokah Malo pred 14. uro so pripeljali na dermatološki oddelek 31-letnega mizarja Ivana Prel ca z Lonjerske ceste 104. Mož ki je imel opekline I. in II. stopnje na obrazu, vratu in rokah. je izjavil, da ga ie med kurjenjem peči v delavnici oplazil plamen. Stvar sicer ni huda, ker bo Prelc okreval v 7 dneh. Prenos lastninskih pravic Ukaz štv. 165 Zavezniške vojaške uprave, ki bo stopil v veljavo 1. novembra 1951, določa prenos nekaterih lastninskih pravic državne domene (Javne dobrine «Vode»> na državno posest. Ta ukaz zadeva nekatere »katastrske parcele« pri Sv. Magdaleni Zgornji. za izpolnjevanje pol o ljudskem štetju Mnogo je vprašanj, ki zanimajo naše prebivalstvo v zvezi z izpolnitvijo družinskih pol o ljudskem štetju. Ker je med tem že mnogo tržaških družin ter družin tudi drugih občin našega ozemlja prejelo te družinske pole, hočemo pojasniti Is nekaj vprašanj, ki bi delala morda največ preglavic. Sicer prejme vsakdo poleg družinske pole tudi navodila, ki š0 v slovenskem in italijanskem jeziku, vendar ne bo škodilo, če nekatere stvari še posebej nimo. Predvsem hočemo poudariti, da nobena izjava, ki jo bo posameznik navedel, ne bo služila za podlago kakršni koli davčni obremenitvi. Vsakdo bo moral v za to določeni rubriki navesti samo svoj poklic ter označiti dejavnost podjetja, v katerem je zaposlen. Niso predvidena pa vprašanja kakšno plačo posameznik prejema. Družinske liste, ki niso še iz. polnjeni, lahko odda uradnik, v primeru, da ni nikogar tedaj doma, tudi hišnici ali pa najbližjim sosedom. Z izpolnjenimi polami je vprašanje drugačno; te mora uradnik sprejeti prav od družine, oziroma družinskega poglavarja. Prav posebne preglavice dela prebivalcem vprašanje, kdo vse spa. da v pojem «družine». Tukaj moramo pristaviti, da spadajo k skupni družini vsi tisti, ki so med seboj povezani s kakršnimi koli sorodniškimi vezmi ali pa ki sploh bivajo v skupnem gospodinjstvu. K družini spadajo tudi gospodinjske pomočnice in drugi služabniki, kot tudi upokojenci. To se pravi, da spadajo v eno družino vsi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pa četudi niso vsi med seboj v sorodstvu. Kadar pa prebivata v istem stanovanju dve družini, ki ne živita v skupnem gospodinjstvu, tedaj mora vsaka izmed njiju izpolniti svoj družinski list. Zato naj prebivalci takoj pojasnijo uradniku, da bo vedel koliko družinskih pol mora dati. Pri tem moramo še posebej poudariti, da izpolnijo vprašanja glede stanovanja, ki so tudi vključena v družinski poli le najemniki stanovanja, oziroma lastniki in ne podnajemniki. Ob koncu naj še enkrat poudarimo, da ima vsakdo pravico zahtevati navodila v slovenskem jeziku ter da lahko tudi družinske pole izpolni v slovenskem jeziku, S kolesom v zid Zvečer so pripeljali z rešilnim avtom v boln.co, kjer so ga sprejeli v brezupnem stanju v I. kirurškem -oddelku 42-let-nega Marija Brajuho iz Ul. Moreri 36. Mož. 'ki ima globoko rano na zatilniku in možganski pretres, ne govori. Bolničarji Rdečega križa so izjavili, da se je Brajuha zaletel s kolesom v zid. Urnik trgovk ob pramikih v prihodnjih mesecih Predsednik cone je preklical dosedanje predpise in določil naslednji urnik za praznike v prihodnjih dveh mesecih: Četrtek 1. novembra (Vsi sveti): Vse trgovine, vključno brivnice, česal nice in fotografski študiji bodo odprte do 13. ure z izjemo za cvetličarne, ki bodo odprte do 20. ure. Sobota 3. novembra (sv. Just): Prodajalne oblačil, raznega blaga in drogerije bodo zaprte ves dan; trgovine jestvin, cvetličarne, fotografski štpdiji, brivnifce in česalnice bodo odprte do 13. ure. Nedelja 4. novembra (državni praznik):'Vse trgovine bodo zaprte razen mlekarn in pekam, ki bodo odprte od 7. do 12. ure. Prodajalne rib in cvetličarne bodo odprte od 8. do 12. ure. Sreda 5. decembra (dan pred sv. Nikolajem): Vse trgovine bodo smele biti odprte do 20. ure; trgovine igrač bodo lahko odprte do 22. ure. Sobota 8. decembra (Brezmadežno spočetje): Vse trgovine oblačil, raznega blaga in drogerije (bodo zaprte ves dan; trgovine jestvin, cvetličarne, brivnice, česalnice in fotografski študiji bodo odprti do 13-ure. Ponedeljek 24. decembra (božični večer); Trgovine obla. čil, razne rolbe in drogerije bodo lahko odprte do 20. ure; trgovine jestvin bodo lahko odprte ves dan nepretrgano do 21. ure. Torek 25. decembra (božič); Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. Sreda 26. decembra (sv. Stefan): Vse trgovine -bodo zaprte razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure in brivnic, česalnic in fotografskih študijev, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. Ponedeljek 31. decembra (sv. Silvester): Trgovine oblačil, raznega blaga in drogerije bodo lahko odprte do 20. ure; trgovine jestvin in cvetličarne bodo lahko odprte do 21. ure. Torek 1. januarja 1952 (Novo leto); Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. Osebju, ki je zaposleno ob praznikih, morajo plačati izredno doklado, določeno po de. lovni pogodbi za dela ob praznikih. Vsi’ predpisi dekreta predsedstva cone št. 3172/8767 od 3. junija 1949, ki niso v nasprotju z navedenimi, so še nadalje veljavni. DAROVi IN PRISPEVKI Ob 26-letnici smrti pok. Danila Kralja daruje sestra Karla 300 Ur za Dijaško Matico. Ddhod izletnikov v Lokev Kolesarji, ki so se vpisali za izlet v Lokev odpotujejo danes. ob 10.30 uri z bloka Fernetiči. Odhod avtobusa iz Bazovice za one, ki so se vpisali za prvi avtobus, je ob 10. uri. Za vse ostale iz Padrič, Gropa-de in Bazovice je odhod avtobusa ob 13. uri. Decentralizacija poslovanja za podpore Občina obvešča, da se bo sporazumno z občinsko ust; novo za pomoč od h novembra 1951 dalje začelo poslovanje za pomoč pri III. delegaciji (Ul. Giu-lia, Ljudski vrt) i-n VII. dtlega. ciji (Lonjerska cesta 1) v imenu navedene ustanove. Zaradi tega morajo vsi oni, ki stanujejo v mejah navedenih delegacij m ki hočejo predložiti prošnjo za pomoč v denarju ali blagu, predložiti prošnjo delegacijama, ki bosta odprti za občinstvo izključno v ta namen ob delavnikih od 16. do 18. ure. Izplačilo mesečnih podpor in razdeljevanje živilskih nakaž. nic bo pri III. delegaciji od vključno 5. do vključno 12, v vsakem mesecu od 16. do 18. Ur*. Rn VII. delegaciji pa vključno od 13. do vključno 17. v vsakem mesecu od 16. do 18. ure. Izplačilo izrednih podpor in izročitev izrednih živilskih nakaznic in bonov za obleko, obutev in perilo se bosta nadaljevali na centralnem sedežu ECA. Ul. Conti 1, IZ IS TRb. Koprski partizani obsojajo proces proti ganiididincem V petek zvečer ;o partizani mesta Koper, Italijani in Slovenci na plenumu odbora Zvt-Ze borcev obravnavali paleg notranjih organizacijsicih vpra. šanj tudi proces proti bivšim garibaldineem v Lucci. Sestavili so protestno resolucijo, v kateri pravijo med drugim: ePartizani, borci narodnoosvobodilne vojne, Ital.jani in Slovenci mesta K.per. ugotavljamo, da je proces v Lucci naperjen proti pr,p .dnikom enot divizije «Gar:b aldi - Na tis: ne«, ki so se berili za stvar italijan. skega delovnega ljudstva in za stvar vseli narodov sveta preti skupnemu sovražniku n cifašizmu. Ugotavlj m., da piocas v Lucci ne predstavlja samo žalitve vseh borcev narodn .o.vj-bodilne vojne proti fašizmu, ampak je tudi javna provokacija v odnosih do jug- slovanskih narodov, ki ima namen u tvoriti še močnejše trenje med n -rodi, ki v današnjem po ožaju — ko nevarnost nove agr.sije grozi miru in neodvisnosti narodov — predstavlja zločinsko dejanje pripravljenega in namernega podpihovanja. Zato ostro obsojamo to šovir nistično gonjo p oti Jug e izdajstva komande eozopov. cev», ki je hotela skupno s f°š -sli in nacisti uničiti osvobodilno gibanje v Furlaniji. Prav tako msmo še pozabili ponižanj in preganjanja, ki ga je naše ljudstvo prestalo pod fašizmom. Zaradi tega javno obsojamo to novo provokacijo in delo italijanske vlade, ki podpira tiste elemente, ki hočejo ož viti fašizem, kot bi italijanski narod ne imel dovolj žalostnih spominov iz preteklih leL>. Borci NOV mesta Koper IZ GORiCE SestaneK s trgovinskimi pičdstaviiiRi Slovenije Predvčerajšnjim zj-utraj co se na sedežu Trgovinske zbornice sestali trgovinski predstavniki Slovenije, predstavniki Trgovinske zbornice iz Gorice in Vidma. Na sestanku, ki je trajal tri ure, so preučili razna vprašanja, ki se tičejo obmejnih trgovinskih izmenjav z Jugoslavijo. Sestanka so se udeležili dr. Snudrl, glavni tajnik Trgovinske zbornice v Ljubljani, dr. Ples, dr. Job in glavni (ajnik Trgovinske zbornice v Vidmu dr. Zurco ter predsednik Trgovinske zbornice v Gorici dr. j Penso, podpredsednik Depicol-zuane. dr. Verzegnassi in glavni tajnik Trgovinske zbornice dr. Candutti. Glavni smoter razgovorov s trgovinskimi predstavniki Slovenije je bil odstraniti vso ovire. ki otežkočajo izvajanje trgovinskega sporazuma za obmejne izmenjave, ki je bil sklenjen leta 1948. v Vidmu. Prišel |e pod kolo Ko se je vozil s svojim kolesom po Travniku 53-letni A-dalbert Valeintini s Trga sv. Reka. je pri vodnjaku prišel Pod kolo, nekega kolesarja, ki je ravnokar privoz.il mimo. Pri mečnem sunku je Valentini obležal na tleh. Mimoidoči so mu pritekli takoj na pcmoč in poskrbeli za njegov prevoz v mestno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da si je mož pri padcu zlomil rebro. Velika razprodaja po znižanih cenah Mestno trgovsko podjetje «EGIDA» v Kopru začne danes v nedeljo z veliko razprodajo zalog tekstila, trikotaže, čevljev, posode in razne železnine po znižanih cenah od 20 do 50 odstotkov. Razprodaja bo trajala od danes 28. oktobra do 4. novembra vseh prostorih nove rlbaml- Spomnimo se grobov padlih partizanov! Vsak Slovenec, ki bo 2. novembra obiskal grobove svojcev na glavnem pokopališču, naj se spomni s cvetjem tudi grobov padlih partizanov. Kot vsako leto je Zveza slo11 venskih žena poskrbela za očiščenje vseh grobov padlih partizanov na glavnem pokopališču in na vaških pokopališčih. Z materinsko ljubeznijo in globokim spoštovanjem so naše žene skrbno osnaiile sleherno gomilo najboljših sinov naše domovine, kot bi vsaka bila gomila lastnega sina, Te dni zbirajo cvetje, s katerim bodo okrasile zapuščene grobove naših padlih in pozivajo vse Slovence, naj se na Vseh vernih v ________ ce v Kopru poleg novega hote- ] duš dan s cvetom in hvaležno la. Odprto bo vsak dan od 8. I mislijo oddolžijo spominu na do 17. ure, tudi ob nedeljah. | ših padlih. Gledališče Verdi V sredo poteče rek » &£ vitev abonmajev ter b“Sjm polili ostale prostore številu®^ vpraševalcem. Prihodnjo soboto bo gledališka skupina ban« ^ ii-Volpi pod v°d£v0® A soSe ranteja. V glavnih v f"rHIau lujejo Adriana Silvah! e Vs. Dolognesi Giuseppe Pe v s leria Valen, Nastopil * Savoryevo komedijo «JU1 ‘ Marjeta«. ^ Gledališka skupina '.^ijo vo «Toplo in nirzlo» novosti. V sredo se začne pri S prvo blagajni prodaja vstepru predstavo. , • s Zabavni večer v NobreS®^ Športno društvo redi drevi v Nabrežim & večer. liubi- Vabljeni vsi športniki 1 telji športa! Izlet motocikli*5^ Motoklub Jadran z ^prili vešča člane, ki so ,se v za izlet v Lokev naj se ^ danes 28. t.m, ob. 11. url dne na bloku Fernetiči. Izžrebane loterijske 72 54 6 ; 69 55 » g 81 29 * t 14 27 2 , 38 f 34 L q 44 M 47 BARI CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 1» - ROJSTVA, SMRTI IN P°H°^ Dne 27. oktobra 1951' j' Trstu rodilo 5 otro ■ be. bilo 7 jn umrle so •> edoik Civilne porolie; iarrl t vojske “j* £ vi-a ameriške McAdoo in Stifanič. ospodi«3 indtf .stri} Cerkvene p°roke: ski izvedenec in trg. pomočnica ceniva . jji o rini. bari st Glauc£ u0tto, spoetinja Gigliola Be p civilne policije Virt* c?r< in gesnodinja CU „te ul zdravnik dr. Ivan E- (peifO tel ji,c a Vanda ®onl31 ;n uradnik Dušan Zert® ^ dinja Erminija Lenan^-erP gist Bruno Brišček P Lidia Vivian. jjjjflUP Umrli so: 75-1'^fUnder s? Bulich, 69-letni A.leXidolf ranov in 18-letni . menez. ■ ie’* ■ ,tr3} • Včeraj ob 7. uri rt vedno zatisnil oči n .. Šimenec rojen 7.5.1933, .rti, Ul. Vernielis 3°. dlJ w gimnazije v Trsfo ^ Pogreb dragega P" ob 15-u* v ponedeljek 29. t- Ljc«-iz kapele sploš®e Trst, 28 oktobra _ ]t Žalujoča mati vstalo soro lista. PRIDNA IN VESTNA T is'3='LoV sprejema delo upravi lista. —*~yisia5‘ BEL ŠTEDILNIK Pr°d na unravi ij, MODISTKA IZR„[,le*#l' U pravlja no zmer ^ PelUco U’ „ za KRZNEN FbASd_ v „a str. v o prodam. N a- ------ ZENSKO Tt-RlbO^ nah pro .am. ^ ,, lista. ____—<7t> PROD AM K3VSN^efor,ifat zimske plašče, tli!!!:__________ ’ V : TJ-*1, P'"1 . Nasi o v na ^ uiie. nika. bodite pk£V,d$c Pi eden sl°Pite * na motor, na v ^ ZAVARUJTE s■ prt-NEZGODAM <°ioosl vite zakonsko nasproti Za proračun kličite TELE'0' 20^ URNIK 8 9. 13'^ ades-J2,^ DVOD?fVno^ V 17. in ,8- Mostnino ^ S«"l iii.ni.« enodnevt^, v Črnin« n» V»P Skop« EdNiiA DELEGACIJA JE ZELO OBŠIRNA. NA SLIKI VIDIMO POLEG DRUGIH: Ja. DJuba EZ,DIJA UUDSKE SKUPŠČINE FLRJ MOSO PIJADA, JOSIPA VIDMARJA SALAJA, MARIJO VILFANOVO, PISATELJA KOSMAČA ITD. Tudi Vidah ju je zadišal 2e letošnjo pomlad je nastopila italijanska socialistična stranka za Julijsko krajino z zahtevo, da je treba izvesti na, .35«. Tržaškem ozamlju plebiscit, s katerim naj se ljudstvo izjavi ali je za ali proti priključitvi k Italiji, za ali proti priključitvi k Jugoslaviji, za ali proti ne-odvisnosnemu STO, ali' morda za ohranitev sedanjega stanja. Socialisti so preplavili mesto z raizn mi letaki v prepričanju, da se bodo s propagando za plebiscit vpeljali dobro v vo-iilno borbo za občinske volitve Tržaški socialisti- so pri svoji programski revščini in anemiji potrebovali taike vrste volilno geslo, zlasti, ker je korak oc' socialno-demokratskih do me-ščansko-nacionalističnih načel zelo kratek. Zadnjr ponedeljek pa je s tržaškimi socialisti solidariziralo tudi glasilo kom. n formi etične komunistične stranke za STO «11 Lavoratcre)). Sam Vittorio Vidali je napisal uvodnik, v ka. terem pravi: «Ce ne bo prišlo do sporazuma, bo kominformi-stična KP predlagala, naj se izrazi ljudstvo s plebiscitom; pri. pravljeni smo, da se na teh osnovah združimo z vsakomer« Ce se dobro zamislimo v po-mtn teh besed, nam se vsiljuje vprašanje, kako je vendar mogoče, c'« se najde med S'ovenci še kdo. ki se drži tržaških kom. mformistov, čeprav zaključuje Vidali svoj članek z zanosno frazo, ki se glasi: «Gotovi smo, dr bo naše stal šče podpiral s simpatijo vsak Slovenec alj Hrvat, ki je videl našo sti'anko da je vselej na čelu borbe za pravico.« Nočemo poseči v številne iz-jave Togliattija, Pajette, Nenni-ja in drugih italijanskih kom-informističnili politikov, ki se v soglasju s skrajno reakcijo zavzemajo za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, vendar želimo povedati samo tole: Vsi ti gospodje v Trstu in v Rimu vedo. da je prejela Italija s ta j. no Londonsko pogodbo vso slovensko Goriško, del Kranjske vso slovensko in hrvaško Isiro povrhu z Reko in nekaterimi dalmatinskimi otoki, ko je šla 1. 1915 v prvo svetovno vojno. S tem si je Italija neupravičeno prilastila ozemlje, na katerem j*e tudi tedaj živelo strnjeno nad 600.000 Slovanov, čeprav se je glasil prvotni bojni klic iredente samo «Trento-Trieste» alj po naše Trident-Trst». Z mirovno pogodbo po drugi svetovni vojni je bila Slovencem in Hrvatom ta krivica deloma popravljena s tem, da je večina naših sorojakov prišla pod svojo matično državo. Oni Slovenci, ki so ostali pod Italijo in oni Italijani, ki so ostali v Jugoslaviji, so prišli v tujo državo po načelu neke vrste narodne kompenzacije Tržaško ozemlje pa je bilo cstvarjen0 v ta namen, da služi ne samo interesom Jugoslavije in Italije ampak koristim vseh držav in’ narodov, ki 50 v tako imenovanem tržaškem zaledju Italijani od skrajne desnice do skrajne kominformistične levice si pa mislijo danes ta-kole: Sedaj, ko so slotisofr Slo-vencev in Hrvatov priključeni }r Jugoslaviji in ne moiejo ved glasovati proti nam, sedaj ko se nam je morda posreč:lo da smo z blatenjem, zasramovanjem in neresničnimi natolcevanji o Jugoslaviji verjetno od nje le odvrnili nak’onjeni ji del Tržačanov italijanske narodnost ter je ostalo na Tržaškem ozeml Su le toliko Slovencev in Hrvatov, da jih lahko pregla- Česar so se po prvi svetovni vojni italijanski iredentisti bali, tega se danes, po skoraj 30 letih fašistične potujčevalne politike na našem ozemlju, oklepajo kot rešilne bilke llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHIHIIIIlil: sujemo in majoriziramo zahtevajmo plebiscit, kajti ‘ zmago imamo že vnaprej zagotovljeno! Ta igra bi bila enostavna, toda v nasprotju z besedilom in načeli, na katerih sloni italijanska mirovna pogodba, zlasti pa bi bila v nasprotju z pravičnostjo. Zato tudi ne bo nikdar obveljala! V zvezi s tem hočemo našim bralcem, zlasti pa tistim rojakom, ki še vedno slepo drvijo za kominformistično laži-politi-ko, priklicati v spomin naslednji odlomek iz naše politične zgodovine, ki se nanaša vprav na Slovensko Primorje. Na tem mestu smo’že navajali izjave Carla Gallija, nekdanjega italijanskega konzula v Trstu in kasnejšega pcs’anika v Beogradu. Galli je prišel pred vstopom Italije v prvo svetovno vojno po naročilu tedanjega italijanskega zunanjega ministra Sonnina v Trst z nalogo, da sondira teren med slovenskimi in hrvatskimi ttžrškimi politiki. V Rimu pa se je večkrat sestal tudi s Trumib'čem in 15, februarja 1915 je poročal Son-ninu: «Večkrat sem govoril s Tfumbičem. Ta stavi nepre- mostljive ugovore za najmanjši košček zemlje, kjer prebivajo Slovani, tudi v Is'!ri. tudi na ozemlju Trsta do Julijikih Alp. Glede Dalmacije pa postane v raz?ov ru divji in tak, da je po. polnoma nemogdče z njim govoriti.« V lastno r-V"an!e pa je Galli pripomnil: Težkoča je bila v iem, v kakšnem okviru naj bi sklenili kompromis glede jugo-slovansko-ital janskega položaja na Jadianu in kako bi bolje in trajnejše zavarovani itaiijan. ski jadranski inieresi: da ali ne z vso Istro, da ali ne z Reko... Iz teh podatkov vidimo torej, da se je isti Sonrino. ki je bil duševni oče Lond inske, pogodbe, c' bro zavedal, kako neiskreno, nepravično in v nasprotju 7 - ntr-.it-.-, načelom je kri- čanje italijanske iredente in ita-i jansk.h nacionalistov po priključitvi ozemlja do Snežnika in Reke. da ne govorimo o Dalmaciji. Medtem sta rminili leti 1915 1916 in pol leta 1917; Italijani so bili še vedno na Soči, še več, 1 1916 so jih potihnile avstrijske čele iz Južirte Tirolske glo- bcfco na jug in samo ruski ofenzivi pri Oknih, ki jo je vodil gen. Brusilov In s katero bi bil kmalu zopet zavzel Galicijo, je pripisati, da je Avstrija na tirolski fronti popustila, ker je morala poslati velik del svojih čet z italijanske na ruško fronto Dne 30. avgiusta 1917 zaznamuje Galli v svojem dnevniku, «da so bili v Tor nu nekaj dni prej nemiri, kjer So ljudje napadli trgovine z živili, tako da je morala poseči vojska in napraviti reč'. Vatikan je manevriral za mir, ki v tem trenutku ne bi bil naš — italijanski mir.» 2e 10. septembra 1917, torej še pred polomom pri Kobaridu dne 27. oktobra istega leta. pa je Galli nekod slišal, da se vedno bolj širi glas, da mora biti plebiscit osnovni pogoj za prehod neodrešenih pokrajin k Italiji. Galli se je zavedal, kje žuli Italijo čevelj. za‘o je zaznamoval v svojem dnevniku na dveh mestih, da se je t: 'oba upreti plebiscitu z vsemi sredstvi. Toda v tem trenutku je šlo med Avstrijo, Nemčijo in Italijo in za plebiscit, ali naj pripadajo naši kraji s Trstom, Gorico in Istro Avstriji ali Italiji. Galli te ni vedel za razpoloženje, ki je vled&lo med Slovenci, Hrvati, Srbi prati Avstriji in za zd užitev vseh treh narodov v novi Jugoslaviji, ki niso zlasti hoteli slišati o tem. da bi Slovensko Primorja jn Istra padli pod Italijo. Naravnost s strahom je pisal svojemu prijatelj« v zunanjem ministrstvu da se ni mogoče zanesti niti na iredentV-e: »Trdino moramo ostati pri načelu. d'a se uprem0 z vso silo pleb:scitu. Ker vemo. da dela Avstrija za plebiscit, nam koristi, da se pripravimo na to možnost. Toda, ker Italija sedaj ne more vplivati na druge kot tiste, ki so sedaj v Italiji ali v nevtralnih in zavezniških državah, bi bilo potrebno: I. Pri vojnih beguncih moramo polagati še poseben pomen na njihov moralni dvig, kajji uspehi poizvedb in raziskovanj, ki smo jih izvedli med iredentističnimi begunci v Italiji, so V uriii v-i C1IUIIVM jt; biu v Atuiiji. šele za morebiten separaten mir | naravnost porazni, so pač takš- 2IVELA TRADICIJA Pred nekaj dnevi so v luki La Spezia splovili veliko pre-kooceanfl| Antonija 50. Ota Marija 50, Pangerc Teodora 100. Strajn L. 50. 2gur Ivan 200, K. R. 100. Kocijančič' Petra 100. Kocjan Ernest 100, Prašelj Ivan 100, M, S. 50. Milena 50. Strajn Zofija 100, Bandi Marija 100, Slavec Zofija 50, Vodopivec Ivan 100, Slavec Josipa 950. Strajn Ana 200, Lovriha Marjan 500. Slavec Ivan 200, Vodopivec Josip 500, Strajn Lucija 500, C L 500, Strajn. Stanidav 450. IZ KROGELJ: Opa Nada 150 Opa Cecilija 150. Kocjančič Roman 100, Krmec Rihard 100, Opa Ivan 50, Opa Nada 100. Skupaj L 43.570 Prejšnji znesek » 5,217.176 Skupni znesek L 5,260.746 ANGLEŠKI POSLANCI SO V DENARNIH STISKAH L. 1946. je bila za člane poslanske zbornice določena letna odškodnina 1000 funtov, kar je odgovarjalo okrog 17 tisočem švic. frankov. Od tedaj so se dvignili v Angliji dnevni izdatki za 30%( tako da pomeni 1000 'umov 'danes le 12.000 frankov. Ce računamo, da mora vsak poslanec odgovarjati na številna pisma, bi moral imeti tajnico-stroje-pisko. Toda politiki, ki nimajo dovolj sredstev, si pomagajo tako, da si kar po trije, štirje najamejo eno strojepisko, ki velja 180 do 400 funtov. Brez stroškov za telefon in brzojave izdajo poslanci za pošto letno 65 funtov. List «Economist» se poteguje za zvišanje dnevnic poslancem, češ da jim ostane od plače le 600 do 700 funtoij. Zato si morajo povišati dohodke s sodelovanjem pri listih, s svojim poklicem, razen če nimajo kakSnlh ugodnosti kot politiki. Okrog 150 poslancev pa je brez izrednih dohodkov. «Economist» priporoča, da bi torej dobivali redno pomoč v znesku 250 funtov za tajniške posle, večkrat voljeni poslanci pa tudi pokojnino. Slaba bo predla poslancem, če bo Anglija še dolgo v gospodarski krizi. ni da bi izzvali tak političen učinek, da bi bil docela nasproten tistemu, ki ga hoče ooseči italijanska vlada. II. Izvesti je treba učinkovito propagandno akcijo med iredentisti, ki živijo v zavezniških državah in zlasti v ZDA s tem, da jim damo, kot bi bili italijanski državljani, široko in takojšnjo zaščito. III. Ponovno moramo preudariti vprašanje reoatriac'je iredentističnih vojnih ujetnikov, ki so v Rusiji, kjer so določili, da bodo prepeljani v Italijo tisti, ki se bedo ob prihodu v Italijo javili k vojakom. Tako smo dosegli v resnici pravi plebiscit, kajti odi 25.000 iredentističnih vojnih ujetnikov jih je do sedaj samo okrog 6000, ki so prosili, da. hočejo iti v Italijo. IV. Zato je potrebno predvsem to, da olajšamo teren za jugoslovansko polemiko. Nedvomno je naše stališče, če vztrajamo pri skrajni zahtevi, glede na etnično osnovo, šibko in prejudicira oni del naših zahtev. ki slonijo na neoporečnih argumentih. Ce bomo nadaljevali s to polemiko, bomo dali neprijateljem sami orožje v ro-> ko in povzročili neugodno di-> skusijo pri javnem mnenju za-! veznikov in nevtralcev.« Italijanski politični in diplomatski krogi se niso v primeru plebiscita zanesli niti na svoje iredentiste. Zato so se tembolj bali Po končani pfrvi vojni ple-i bišcita pri Slovencih in Hrvatih, ki naj bi odločili za ali proti Jugoslaviji, za ali proti Italiji. Dobro So vedeli, da bi bili izgubili ta plebiscit na vsej črti. Zato so ga na mirovni konferenci odklanjali in z Londonsko pogodibo v roki so odklanjali vsako najmanjšo diskusijo o tem vprašanju. Tedaj jim niso bila sveta vsa tista načela, na katera se sklicujejo danes, Slovencem in Hrvatom niso hoteli niti od daleč priznati pravice o samoodločbi. Njihovo malo fides - silabo vero spoznamo še danes najbolj iz tega, da v tem trenutku že javno grozijo, da bedo v primeru, če bodo priključili k Italiji Tržaško ozemlje, terjali potem še vso nekdanjo Julijsko krajino in Dalmacijo. Vse to je tako prozoren in hkrati tako zvijačen poskus za dosego uspeha, da mu gre na led le tisti, ki ne pozna pravega ozadja tržaškega vprašanja. V letih, ko so sklepali londonski pakt, med prvo in zlasti po prvi svetovni vojni za Italijo in tržaške šoviniste ni veljal plebiscit, ?edaj je naenkrat edino sredstvo, sposobno, da odpravi svetovne težkoče. In če bi — pasi to sed non con-cesso — dosegli ja cilj, potem bi italijanski vladni in iredentistični krogi zahtevali jutri nadaljnjo slovensko In hrvatsko zemljo po načelu «sacri confini naturali«. po načelu «barriera naturale« ali pa iz razloga, češ ker so se po naših kirajih morda nekoč podili rimski legionarji, Nas pa bi Za samo besedo «plebiscit» zopet tepli po ustih, gnali v zapore in streljali v hrbet) iJIIIIHIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllinilllllllllllllll G0SLm]A ]E LEP ZGLED■ Musm RAZVOJ JE MOGOČ V NEODVISNOSTI. J0G0SLAVUA S SVOJIM 1(1 if nu.JE IZZIU wm• TmvEC PomA H MIRO, ZATO HER DOHAZVJE, RARŠNA JE VREDNOST MIRU. Je BISTVO TEGA. KAR SE BO NER0Č IMENOVALO "ZAGREBŠKI POZIV,, SVETO. FRANCOSKI SENATOR LEOK IIAMON V POČASTITEV DNEVA OZN JE ZAGREBSKj FILHARMONIČNI ORKESTER ODIGRAL GOTOVČEVO SIMFONIČNO KOLO. SLAVNOSTNI GOVOR JE IMEL MINISTER KRIŽMAN. SEDmK ©TVORIL PRED- B°RA k7i hrvatskega sa-P0ZDrav!,AN sremac s Davnim govorom. BRITANEC WILUAM HAR-WEY MOORE: «NAS ODGOVOR NA HLADNO VOJNO NAJ BO VROČ MIR!» DELEGAT REPUBLIKANSKE ŠPANIJE MINISTER HERNAN-DEZ JE GOVORIL V IMENU ZASUŽNJENIH SPANCEV. KONGRES MIRU V ZAGREBU, KI SE JE ZAČEL V TOREK 23. T, M. IN ZAKLJUČIL 27. T. M., JE ZASEDAL V ZGODOVINSKI DVORANI' HRVATSKEGA SABORA. PRISOTNIH JE BILO SKORAJ VSEH 160 PRIJAVLJENIH GOSTOV IN DELEGATOV IZ RAZNIH EVROPSKIH, AMERIŠKIH, AZIJSKIH IN AFRIŠKIH DRŽAV. NA GALERIJAH PA JE BILO ZBRANIH VEC KOT 100 TUJIH IN DOMAČIH NOVINARJEV. PO SLAVNOSTNEM UVODU IN PO IZVOLITVI DELOVNEGA PREDSEDSTVA SE JE RAZVILA ŽIVAHNA IN PLODNA DISKUSIJA NA OSNOVI TEMELJNIH TOČK, KI JIH JE PREDLOŽILA JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA. V TEH TEMELJNIH TOČKAH ,SO POUDARJENE PRAVICE IN DOLŽNOSTI VELIKIH IN MALIH NARODOV, VAŽNOST ORGANIZACIJE ZDRUZENIH NARODOV, VAŽNOST IZKAZOVANJA GOSPODARSKE POMOČI MANJ RAZVITIM DRŽAVAM, POTREBA RAZVIJANJA KULTURNIH STIKOV IN PREDVSEM NUJNOST ZMANJŠANJA OBOROŽITVE. — VSA TA VPRAŠANJA IMA NAMREČ JUGOSLAVIJA ZA BISTVENA, CE SE HOČE V RESNICI DELATI ZA DOSEGO IN ZAGOTOVITEV TRAJNEGA MIRU. PREDSTAVNIK JUGOSLAVIJE JE SE DEJAL: «NIMAMO IN NE MOREMO IMETI ZAUPANJA V NOBENO DRŽAVO, KI BI HOTELA ČLOVEŠTVU VSILITI PREPRIČANJE, DA JE SAMO ONA ZASCITNICA SVETOVNEGA MIRU. narod« Zedinjenih ■narodov, odtočeni, da re-iirno bodoče pokol jenje pred strahotami vojne, ki je te dvakrat v našem življenju prinesla človeštvu nepopisno trpljenje — smo sklenili, do zdruHmo svoje napore zato, da t® dosežemo». Tako se začne Listina Zedinjenih nairod&v, ta Matgna Charta miru, ki je stopila v veljavo dne 24. oktobra 1945. leta. Odslej je 24. oktober praznik Ze. dmjenih narodov im vse civilizirano člr' ■ atnm P? r'oJ‘ Pred Časom sem imel priliko vstopiti v Tratnikovo delavnico na Zrinjskega cesti št. 5. v Ljubljani. V tem prostoru dela danes sedenv desetletni Tratnik. Veliko ckno, ki daje pclno svtllobe sicer nevel-kemu Steljeju. ustvarja prijeten vtis. Kot mi je slikar Tratnik takrat pripovedoval, :;e je boril čez dvajset let za primeren prostor svoje delavnice. S trpkostjo mi je to omenil in pripomnil, kaj vse mu je preprečilo v njegovem delu to dejstvo. Slikar Fran Tratnik je dopolnil letos spomladi sedemdeseto leto starosti. Za ta njegov jubilej pripravlja Moderna galerija retrcspekt.vno razstavo njegovih del, ki naj bi kolikor toliko predočila njegovo tako plodovito in mnogostransko umetnostno ustvarjanje skozi petdeset let. Tako lahko Tratnik letos praznuje tudi petdesetletnico umetniškega dela. Ro informacijah iz Moderne galerije je zbiranje del za razstavo izredno otežkočeno. Mnogo njegovih stvari je bilo med vojno uničenih, mnogo so jih odpeljali Nemci ali pa so kako drugače izginile. Leta 1898 je prišel Tratnik kot sedemnajstletni mladenič sam v Prago, kamor je koprnel v svojem mladostnem zagonu, da vidi in spozna resnično umetnost in da mu bo ta dala možnost, da nastopi tudi sam pravo pot do nje. Prihajajoč iz podgorske vasice v Potoku se je znašel na mah v velikem mestu v gneči ljudi na polnih ulicah, ne da bi razumet njih govorico. Z nemščino takrat v Pragi nisi mnogo opravil. Ni pa trajalo do-lgo, da se je priučil češčine in se prilagodit razmeram. Lotil se je študija od juitra do večera. Kmalu so ga poznali sluge vseh bibliotek. Tako se je pripravil za vstop na akademijo, kamor je bil naslednje leto, ko je izpolnil osemnajst let, sprejet. B tem je bila odločena njegova življenjska umetniška pot. Cez dve leti se je Tratnik vpisal na dunajsko akademijo. nato pa se je skozi Muen-ctren vrnil v Piago, kjer mu je bil na Akademiji dodeljen poseben atelje. Ze med študijskimi leti so pričeli priobčevati češki listi Tratnikove risbe, tako Obraz-kova revue, Rude kvety, Zlata Praha, satirični list Kari-katury, zlasti pa socialistični list Koprivy. Njegove risbe niso bile Ilustracije političnih ali drugačnih življenjskih dogodkov časa, temveč so bili motivi zal njegove risbe zajeti iz • težkega socialnega življenja delavskega proletariata. Leta 1906 je povabil Tratnika znani nemški pisatelj Gustav Mayrinck k sodelovanju pri svojem listu Der liebe Augustin, ki ga je izdajal na Dunaju in pri katerem je zbiral svetovno najboljše risarje, kot so bili Francoz Steilen, Spanec Picasso, Romun Pascln, Japonec Fužit in Katte Kolwitz. Takrat je prejel Tratnik tudi povabilo na sotrudništvo pri svetovno znanem listu Sim-plicissimus v Munchnu. Ta list je priobčil več celostranskih Tratnikovih risb čisto umetniške vsebine. K Tratnikovi risbi »Grobar, priobčeni v Mayrincko-vem listu na Dunaju, je zložil v Parizu v francoščini pesem znani beigijsko-franco-ski pesnik Emile Verhaeren, k drugi risbi, ((Zgubljeni čas« pa v Londonu v -angleškem jeziku Dante Gabriele Ros- seti. Obe pesmi je prevedel v nemščino Oton Hauser. Na Slovenskem je leta 1901 priobčila ilustrirana revija ((Slovan« kot prva v posebni prilogi Tratnikovo sliko z naslovom «Zima v zimi«. Nadalje so objavljali njegova dela vsi slovenski listi, tako Dom in Svet, kjer sta priobčila študiji k Tratnikovemu delu Izidor Cankar in Fran Stele, dalje Omladina, Pla-mert, Trije labodje, Kres, Naš rod, Umetniška propaganda, ki je prinesla ciklus Begunci, Ljubljana itd. Po svojih študijah je živel Tratnik dolga leta v Pragi, kjer se je s svojim delom udejstvoval v prvih vrstah najboljših čeških umetnikov; bil je član znanega umetniškega društva Manes, v katerem je bil včlanjen od Slovencev še odlični arhitekt Jože Plečnik, od Hrvatov pa Ivan Meštrovič. Takrat je Tratnik mnogo slikal motive iz stare Prage, V IZDAJI SLOVENSKIH KNJIŽNIH ZALOZB Državna založba Slovenije je v zadnjem času pospešila izda- janje del Sl(fvenskih klasikov. To je vsekakor prav, kajti izdajanje zbirke domačih klasikov spada vsekakor med najvažnejše naloge te založbe. Prav v zadnjem času .je založba tehnične težave odstranila in tako smo v kratkem razdobju dobili tretji zvezek Kersnikovega, drugi zvezek Aškerčevega in četrti zvezek Jurčičevega zbranega dela. Zdaj pa smo dobili na naš knjižni trg TRETJI ZVEZEK GREGORČIČEVEGA ZBRANEGA DELA ki ga urejuje France Koblar. Ta knjiga Gregorčičevega zbranega dela se po vsebini nekoliko razlikuje od prejšnjega zvezka, kajti gradivo knjige je neenotno. Knjiga vsebuje namreč Gregorčičeve prepesnitve, —■ med njimi najvažnejšo Job, — Gregorčičevo prozo ter začetek korespondence. Kljub prvotnemu načrtu je urednik vseeno Lprejel v zbirko prepesnitve, ki bistveno dopolnjujejo Gregorčičevo pesniško podobo, pomagajo pa tudi osvetliti pesnikovo tragično osebnost. Tudi Gregorčičeva korespondenca je prav tako velikega pomena, razen tega pa osvetljuje razmere v slovenskem kulturnem življenju v drugi polovici preteklega stoletja. Morda najmanj važna je Gregorčičeva proza, za katero mpogi do danes skoro niso vedeli, da obstoji. Urednik seveda vse proze ni mogel sprejeti v zbirko, čeprav obsega ta zbrano pesnikovo delo; uvrstil pa je v knjigo vsa tista dela, ki so kolikor toliko pomembna z leposlovne ali ideološke plati. Ta zvezek Gregorčičevega zbranega dela, ki predstavlja zajetno knjigo z obširnimi urednikovimi pripombami, bo zato zaradi, svoje vsebiife morda manj primeren širšemu krogu bralcev, zelo pa bp koristil vsem literarnim zgodovinarjem in študentom. Je pa vsekakor nujno, da smo dobili, oz. še dobivamo popolno Gregorčičevo delo, kajti le tako bomo lahko dobili pravo In kritično podobo našega Goriškega slavčka. V enem naših prejšnjih knjižnih pregledov smo opozorili naše bralce na prvo knjigo dela G. V. Plehanova, ki je Izšlo pod naslovom UMETNOST IN LITERATURA Pravkar pa je pri Cankarjevi založbi izšla še druga knjiga tega pomembnega dela. S. 11. javnih in privac ' Ražcn' na kolekti^ stavah Manesa s je]a La razstavili njegova razSt na reprezentativn pUn ■ češke umetnosti jaj oj® e j razstavi so ,‘^ti. % O tej razstavi so -stj. - fl. no pisali dunaisk . '(sed>: v Ljubljani) & # sP 'r irakteristike i f AT&Lv Freie Presse/)e tičen članek, ki 1 ( Tratnikove <1^ bile u ***■ „•*/> tC^j. stične in slik”. oa tu^ pi’ mzma mu tako udi V-je* Tvetovno v-^p kazal "povojnem^po^ prvo zrnu 'notranjo ^girni. na je “ti. K.o‘ iT^ovd sUiarno^gtmk^ufi ume' samostojnega c ni dotaknd L,ali na oPski gel ■V 1 > D listični ®ei5alUutr>eietdesel‘š,i kot Je zaP1- fi0vi P ie''0.. kot je ^‘Tpgovi tik že ob h) Ap pa nicl, ne •desno skozi _ mislečim 1 da glede vlH* cmstv^r^' «m’rekhn>'' ? inominJ® ,,i8 v J bo^Li.i. 'fa njem aPor,“,'aie.'iia:dprta»eri'' Moderna SJ‘ m Moderna ^ i. kjer bo' va sl razs j.r8iia tfflt ni. kje bilejna desetletne^ Velga« pripravlja j3ia v A ?a bO lZ n lL(>V‘'„«0 ih ki k« k)žba.pSI‘prikuh >^1$. širne je P stpo našo^umetnof^n^lli pomembno 1 A UTRINKI s občnega zbora Kmečke z¥eze ’.V,V.V.-.V.V.W.V.V.V.V.%V.NW.WAV.-.V.\ P°r<>čila predsedstva KZ a Wvcm občnem zboru: “Dvajset let fašizma ni Pomenilo za nas samo poulično zasužnjevanje, am-Pak tudi težko borbo za ohranitev naše zemlje in JusBPsfca ženim v mat (hrčmv “Se iz časa Avstro-Ogrske kmetovalci sami upravah vaške srenje ali skupki1 vaška zemljišča. To skupno lastninsko pravico So kmetovalci uživali nehoteno do leta 1927. Po o™ letu so se fašistične o c>ne polastile uprav omejenih vaških srenj, na ško-0 upravičencev in posameznih 'vasi. Sedanje občinske uprave o nadaljevale z upravlja- njem omenjenih zemljišč .er Prodajale vaška zemlji-*Ca iri si prilaščale izkupič-e na škodo gospodarstev Posameznih vasi. To se je redvsem dogajalo v nabre-mski občini. Poleg eko-nomske škode, ki je bila Povzročena vaškim jusar-skim ................. trebi zemljiščem je po- la naša zemlja prehaja-v roke tujcev in je s n> nastajala nevarnost, da f narodnostno in lastnin-0 spremeni lice našemu Podeželju ' -'a Pobudo in odločno in-'ei'vencij0 KZ se je vpra-ai!ie uprave jusarskih eniljlšč v nabrežinski ob-oini ugodno rešilo Danes ® te uprave v rokah domačinov, ki vestno upravno vaška zemljišča v ko-lst vseh upravičencev. Ka-, za nabrežinsko občino e Potrebno, da' se vprašalo uprave jusarskih zem-^ reši tudi za ostale Pcine in v tem pogledu e ho KZ štedila s svojimi napori,,. Zaščita domačin armelKov “Zaščititi naš pridelek ne S-'.’ da bi ga morali b' S^ ti pred uvozom, kar 1 brez dvoma znižalo živ- ino zabeležiti dejstvo, j enjski standard delovnega stva, ampak moramo ,°skrbeti, da bi naši eti jski pridelki imeli p|Venstveno pravico do ^asjranja in samo primanj-Q,aJ naj bi se uvozih). , t[*e neposredne prodaje Prhkih pridelkov je v ^ilu Predsedstva rečeno: n-.jV Je o tem vprašanju S^a Pismo na ZVU in sila ” Ahčine ter ie zapro-j. za' razveljavljenje za-Iovm ne dopušča kme-Sa em Prodaje pridelkov W-!foU m nt,p,*Tedro po-" Ukom. z ukinitvijo te-Va] ^koria bi imeli kmeto-0)aC„' in potrošniki mnogo sv0 8V: kmet bi Prišel do aly*vga uPrav’ič-nega za-c ®,a. potrošniki bj dobili J ** Povrtnine itd., z žni-r.us, m prodajne cene bi d m° prišlo do večje profitu* ,Pr’h'e'Ika in delovm-<*®tvu ki se nujno žive ? VSaJ za nekoliko ' krnski standard, išt oKčina na nj tr- ie stv-6VaIa obstoječega dej-nah težkoč' v katerih se ^ aJajo naši vrtnarji in je biCravi6t no prošnjo od- fpziasčmo zemljo lfi freda Bosteno plačan * fcPrav take eakoporaci-^vali razlaščenja zemljišč S| 2l°5ajo našemu kmetij-hude udarce, nismo iz° ' tpn»u, da bj s« upirali ^_sdjijj industrijskega po-toda dolžnost je ti ^0rT>ih organov, da na-Ijo '**"(« plnčajo zemelj ki jim prinaša njihov b=dc! dc'hodiek. po cenah, ki lašč- 17'ražale pravično raz-^a,nje zemlje in se s mu .#I»WI oškodovane-kupi ^tovalcu. da lahko ip ja| ie drugj(. zemljišče ^itova^j nacla^je svoje J otira sicuensKO T^oono soistvo , nlmarii. .,e Pnlagati več ^hi iz,8), krnetijski stro-a se (>cjJ razt>i. Nujno je, pisk- , t dvoletna slo-^‘«r0 kmttliska šola za Noje n' na‘ imamo’vse ^ našm lTljei° P° ‘h kmečkih vaseh našega gospodarstva pred načrtnim potujčevanjem in odvzemu zemlje ter naših domačij iz rok slovenskih ljudi. S tem je izražen narodnostni, občepolitični faktor, ki zaradi prejšnjih krvavih večerni kine čkc-strukovni tečaji, ki bodo brez dvoma znatne pripomogli k izboljšanju naše kmetijske izobrazbe. Kmečka zveza je v tem fonis.u že ukrenila potrebno in sicer poslala je dve vlogi na ZVU, zaprosila vse slovenske občine ter odgo-v-rne kmetijske organe naj upravičeno zahtevo po o-tvoritvi dvoletne slovenske kmetijske šole p .dprejo, ki bo omogočila mladim kmetovalcem potrebno izobrazbo za upravljanje svojih zemljišč: Odgovorne oblasti so nam odgovorile, da pri nas ni pogojev za vzpostavitev take šele in s tem So še enkrat potrdile izvajanje d'i-skriminaci.ske politike na-p.am slovenskemu kmečkemu gospodarstvu. Slovenska dvoletna kmetijska šola je našemu kme-ti stvu nujno roUsbna; mi to dobro vemo in prav zaradi L ga bo r.aša nal-ga, da še v nadalje vztrajamo pri tej' zahtevi in to dokler nam ne bodo naše pravice do take šole priznane.« Froti zoram iraop iezios in stroHcvniaKcv «Sinešnr, se nanr zdi. da morajo naši kmetovalci v ogromni večini slovenske narodnosti govorili v svojih kmetijskih uradih italijanščino iin do z izjemo enega ali dva človeka, vsj javni kmetijski uradi od Področnega kmetijskega nadzoru i-štva Pa do oddelka kmetij-iq, ^.rjfctštva voiašk*' uprave ni slovenskega u-rednika ali slovenskega strokovnjaka. V tem vprašanju je KZ intervenirala pri Vojaški upravi in predlagala slovenske strokovnjake v kmetijstvu, ki naj bi bili zaposleni na Področnem kmetijskem nadzomiš:vu. Vojaška uprava, ki bi morala skrbeti za interese naših kmetov, na to našo uoravičer.o zah*-? v0 nj dala nobenega odgovora. Toda s tem nis-o še končani naši napori" za nasta-vitev slovenskih uslužbencev pri omenjenih uradih ter ne bomo odr.fhali o teh naših upravičenih zahtev, dokler ne bo našim slovenskim kmetovalcem odprav-liera taka diskriminacijska politika ZVU.» rotrebna je enotnesi «Cakajo nas še velike in težke naloge. Doseči moramo, da bo že enkrat prenehala diskriminacija napram slovenskemu kmetijskenpi gospodarstvu, da bodo slovenski kmetovalci zastopani v vseh gospodarskih u-stamovah in komisijah, da se prizna kmetijskemu gospodarstvu on0 vlogo, ki jo resnično ima jo v okviru celotnega gospodarstva našega teritorija. Poudariti moramo, da bomo mogli to doseči le z združeno močjo, z moralno podporo vseh članov KZ. Vsak posameznik ne pomeni mnogo, dočim pa postanemo združeni . v močno stanovsko organizacijo važen činitelj, s katerim morejo tukajšnje oblasti in naši nasprotniki računati.* Kaj araviio kmeMci Na občnem zboru Kmečke zveze se je po poročilih predsedstva in tajništva oglasilo k diskusiji več kmetov. Navedli jih bomo le nekaj. Sancin Savo zelo pazljivo čita naš dnevnik, zlasti članke o kmetijstvu. Pred časom je opazil nekrt netočnost v razpravi o grozdnem molju. Clankar je namreč napisal, da se ta bolezen pojavlja v juliju, Sancin pa zatrjuje, da že v maju in da je treba že takrat nastopiti proti škodljivcu in ne čakati julija, kar bi utegnilo škodovati pridelku. Zat0 poziva strokovnjake, naj pišejo stro- izkujenj zahteva od nas enotnega nastopa ter vztrajanja in trdne volje, da dosežemo vse tiste pravice, ki so nam bile kratene v dobi fašizma in katere nam še današnje oblasti skušajo na vse načine omejevati*. kovne članke točno in izčrpno. da bo lahko kmet v njih našel prave in zadostne nasvete. Košuta Anton se je pritožil zaradi konkurence tujih vin. Dogaja se, da naši vinogradniki, ki imajo s trto mnogo dela, stroškov in skrbi, ne morejo prodati svojega pridelka po pravilni ceni. Da se to odpravi, bi bili potrebni ukrepi oblasti; domači gostilničarji pa naj bi prodajali predvsem domača vina. Drug kmet iz nabrežin-ske okolice je priporočal K Z„ naj bi se zavzela pri oblasteh za odpravo ali znižanje trošarine za žganje kuho. Kmetje bi si lahko mnogo opomogli, če bi se to uresničilo. Zaradi previsokih tarif in birokratskih zavlačevanj pa jim gre mnego tropin re zkorišoe-nih v veliko škodo. Kmet iz dolinske občine je opisal škodo, ki jim jo je povzročila letošnja suša' in je poudaril, da je nujno potrebno, da bi oblast priskočila prizadetim na pomoč. Opozoril je na razlastitve zemljišč v njihovi občini in je pozval vse posestnike, naj se ne spuščajo v posamezna pogajanja, da ne bodo opeharjeni. V Križu imajo slabe poti, za katere se tržaška občina ne zmeni: prav bi bilo, da bi se KZ še zanimala za ta problem pri tržaški občini. Kmet iz Plavlj je v skrbeh za semenski krompir, zato je toplo priporočal KZ, naj bi mislila tudi na to in po možnosti dobila nekaj zemljišča, n. pr. pri Rodiku, kjer naj bi posejali izbrani krompir za seme. Kmet iz Bazovice se je pritožil zaradi poljskih čuvajev. Rekel je, da so policaji skoraj sami tujci, ki ne poznajo krajev, zemljišč, lastnikov in ljudi ter zato ne morejo dobro izvrševati svoje službe. Zaradi tega ie predlagal, naj bi bili imenovani za poljske čuvaje domačini, če pa ZVU noče postaviti samostojnih pbljskih čuvajev, naj sprejme v CP domačina, ki bi imel le nalogo čuvati kmečke pridelke in imovino. Isti kmet iz Bazovice se je dotaknil tudi problema krme in dejal: ((Mislili smo, da bo sena letos še preveč in da ga ne bomo imeli kam spraviti, pa nam ga bo še premalo; krma, zlasti otrobi in drugo, je vedno dražja, etna mleku pa je ostala kot prej. Grdo je tudi to, da nekatera podjetja in mlini v Trstu Izvažajo otrobi v Italijo, namesto daa bi jih prodali domačinom, čeprav dobivajo podporo iz znatnih fondov v Trstu.* Več kmetov se je pritožilo zaradi delovanja Kmečke zadruge, v kateri so včlanjeni, češ da ne vedo, kako in kaj dela. Kmet iz Lonjerja je povedal o domačih zavarovalnicah za živino in o prošnjah pri oblasteh za pomoč tem domačim nad vse koristnim ustanovam. Trkali so na vsa vrata, a povsod so naleteli na gluha ušesa. Poudaril je, da bi morale oblasti pri razdeljevanju podpor upoštevati predvsem kmete, ki se jim je ponesrečila živina, vaškim zavarovalnicam pa bi morale nuditi potrebno pomoč. Zaradi krivičnega razdeljevanja podpor in nagrad za razna dela so se pritoževali tudi kmetje; iz raznih drugih krajev in navedli konkretne primere. To mora vsekakor prenehati. Kmetica iz PlaviJ je energično zahtevala, naj oblasti končno odpro poljske poti čez demarkacijsko črto, da bodo kmetje lahko prevažali svoje pridelke s posestev onkraj črte. Prav tako je zahtevala, da bi poplačali škodo, ki so jo napravili na polju Nemci še med vojno. Vsi zborovalci so ostro obsodili diskriminacijsko politiko ZVU, ki noče namastiti slovenskih st okov-njakov in uradnikov na uradih za kmetijstvo in pošilja v slovenske vasi italijanske predavatelje. M'//////// n nii ii n ii m n minuli m n muliti m m m um n m m m imunim um umni n imuni ii p i j§ i|s§ U kwM, W¥wA m ZIVINOZDRAVNIK BOLEZNI NA SESKIH GOVEDA Mlečna žleza, hetere proizvod je mleko, je podvržena različnim boleznim. Pomislili moramo, da je mlečnost goveda pc odstavitvi teleta nekaj nenaravnega. Naravno bi bUo. da bi mlečnost trajala samo toliko časa. dokler tele še potrebuje materino mleko, kot se to dogaja pri divjačini. Z neprestano molžo pa se mlečna žleza, to je vime goveda, stalno draži in proizvod teh dražljajev je mleko tja še do pozne brejosti. Nič ni čudnega, da so bolezni na vimenu pri tej nenaravnosti precej pogolta stvar_ Oglejmo si torej nekatere bolezni na seskih g0vyeda. Vnetja na koži seskov so prav pogosta stvar. Neprevidna molža in zamazano vime sta največkrat vzrok takih obolenj. Drži vime snažno, odstavi tele, oko se to zrfodi v času dejemo, molzi previdno in rabi nekoliko borovega vazelina, pa bodo ta vnetja na seskih izginila. Bradavice na se’kih, ki jih pogos o opazimo, so zelo neprijetne in otežkočajo molžo. Dokazano je, da se te bradav.ee lahko prenesejo od goveda na govedo z molže. Kaj naj naredimo s takim vimenom? Kravo z bradav'cami pomolzemo mij-zadnjo. Te bradavče začnemo zdraviti takrat, ko krave zaradi visoke brejo.ti ne molzemo vsč. Majhne bradavice namažemo z jodovo tinkturo ali pa z maz-lom, sestavljenim iz polovice le nega katrana In polovice špirita. Večje bradavice more odstraniti, le živinozdravn.k. Pogis o najdemo tudi rane na seskih, ko se živina odrgne ob ostri predmet. Mrjh^e ra e ozdravijo navadno hitro, pceb-no v času, ko živali zarad visoke brejosti ne molzemo. B Ij nevarne 'o rane blizu izliva iz seskov, ker utegnejo grivto zožiti in zameti odtek m’eka. 7a zdravljenje ran na seskih ra bitno borov vazelin. A/co bi b’li seski preveč batiči, in bi bila mo’ža nemogoča, bi mer el živ L nozdravnik dovo'iti. da prime-šemo mazilu nekoliko kekd-ne. zaradi česar bj bil sesek I bolj neobčutljiv in bi bila nu l- ! ža olajšana. Zgodi 'e tudi, da se cel sesek mame zaradi surove molže, udarca sosednje z vali ali pa zaradi tega, ker žival neredno leže m posamezen sesek in ga preveč pritisne. Sesek se lahko I vname tu da zaradi okuženja z glivicami. Opazujemo sledeča znamenja obolelosti: sesek je beleč, bolj rdeč in bolj topel. Mleka priteka prav malo ali pa sploh usahne, vime zateče. Via. sih občutimo kot svinčnik debelo stvar v sesku. Kaj se zgodi pozneje s takim seskom in oteklim vimenom? Znamenja zabreklosti vimena in seska izginevajo počasi, mleko se izgublja v tisti četrti vimena, kar Ima za posledico, da se ta del vimena prične sušiti. Ozdravi sicer samo po tebi, toda z izgubo mleka iz enega seska. O- j peracijo na vimenu, pa zaradi nevarnosti okuženja po gnilobnih glivicah, katerih je v hlevu na milijarde, raje opustimo. . ■ ’ Koruzni storži se sušijo. ŽIVINA PREHAJA POČASI NA JASLI Redno krmljenje mnogo pripomore, da živina krmila dobro izkorišča; pri nerednem krmljenju, se to ne zgodi*, pa čeprav krmimo živino v zadostni meri in z dovolj redilnimi krmili. Ce torej hočemo, da nam bo živina čim več koristila, jo redno krmimo in upoštevajmo pri tem naslednje. Redno prebavo in izkoriščanje krme pospešujemo najbolj, če krmimo živino o pravem ča. su in če ima živina pri prebavljanju dovolj miru. Krmimo pa dvakrat ali trikrat na dan. Vedno bolj prodira mnenje, da je bolj naravno in zaradi tega tudi bolj pravilno dvakratno kot pa trikratno krmljenje. To nam posebno dokazuje tudi živina, ki se na dobrem pašniku dobro in do sitega napase dva- I® fi* a vi In o i* a fi’ n a n j % vinom po kipenju Ko preneha burno kipenje, ob katerem uhaja iz s .da v veliki mn žini ogljikova kislina, ztuadi čerar se mošt peni in šumi, da kozarec na klpslni vehi kar poskakuje, se pol že večina droži na dno seda. Tedaj se prične še tih0 kipenje sli d;.k pevanje vin1, ki traja toliko časa, d kler ni ves rladuor ali vsaj večji del njega pokipal. Mlado vino se polagoma čisti. d biva ved. o bolj izraz.t in mil okus. Zaradi vpliva zraka ge namreč poleg d oži :z njega izb čujejo beljakovine, kom n. k t r; ga snovi ga sicer kalro in mu d j jo nečist okus. Temu pravimo, da v,no zori. Polag m i vin i popolnoma d z ri k nčno pa p ezori in zopet izgubi na kakovosti. K!'et r. jeva naiega je, da s pravilnim ravnanjem z v.nom in z raz-n m| kletarskimi p s op':i p - j rpeši zoritev in razv j vira do j popolnosti, kajti čim prej dos-- j že vino p poln razvoj, tepi j prej bo spos bno za pr dajo. | Kako p spešimo zoritev vin ? | Kadar prenvha burno kipe- i nje. ie naibolje, da čim prej | zalijemo sod do v,ha z enakimi vinom in ga zamašimo s kipel-1 no ali še bolje z dokipelno veho. Nato počakamo, da doki-Pcvanje poneha, nakar vi.io pret ijino. Najpreprostejša do-kipelna Vtha uboteji iz navadne visoke, prevrtane pilke, katere opp. tino na zgornjem k-licu zrni širno s koščkom čiste, storil ziivne ovale. Ce rre moremo vina pravočasno zaliti, itdaj ga nek liko zažveplamo, da p. , pr č mo razvoj škodljivih gliv,c na nj.govi površini. Ko iko'časa pus. mo vino tako irž ti, je edvimo od vina samega, od kleti in d.ugih ok< 1. n isti. Pretakanje vina je eno naj-važtej.',ih k etarsk h opravil. Brez pretakanja ni pravilnega! kuta stva in če ne pre akamo, j e m re vino prej ali slej I pokvariti. > j Po kipenju leži vino na dro ž>fh. D oži cLsloje povečini iz odmriih kvasnič. Pol'g tega je v njih še mn g tluzn h. b . jak .-vin, vinski ga kamna itd. | M :oga je v njih tudi škodljivih (na primer gnilobnih) glivic. pos bno ako je grozdje gnilo ako je b lo objedeno, p >kvai jenu in podobno. Odmrle kipelne glivice so izvrstna hrana za take škodljive glivi- ce, ki jih cb ugodnih pogojih pr'čno razkrajati. Posledica tega >. da se vino skvari in naj-r. je zavre. Da to pvepreč‘mo, moramo o pravem čaiu vino ločiti od drožr to je pretečih. Samo enkratno P ‘e t r kan j e ne zadostuje, kajti pri v?akem pretakanju pride v vi. o zrak. ki pospešuje, da se, iz njega izločujejo razne v njem raztopljive snovi in gl v ce. To us dl no sestavljajo podobne lthko gnijoče snovi kot dr ži. zato tudi na undlinah ne sme vino ležati, riasti ne v vroči poletni dobi. Ob večji toploti se nam-r:č škodljive glivice hitro razvijajo za o j’e nevarnost za vino t< m večja, čim slabša (P pl: j. a) je klet in č.'m šibke ’še (manj alkoholno) ie vino. Alkohol in deloma tudi čreslovina ov rata razvoj glivic. Imamo pa tudi še drugo sredstvo, ki ovira delovanje glivic, to je žvplanje. ki tudi spada k sredstvom, ki ohranjajo vino. (Nadaljevanje sledi) krat na dan, zjutraj in popoldne,drugače pa miruje. Isto opažamo tudi pri divjih živalih (jelen, srna, divja koza itd.). Pri dvakratnem krmljenju po-kladajmo krmila od 6. do 8. ure in od 17. do 19. ure. Pri trikratnem krmljenju na dan začnimo krmit; živino ob 5., 11. in 18. uri. Trikratno pa tudi dvakratno krmljenje prija goveji živini, konjem, ovcam, kozam in prašičem. Izvzeti moramo samo prav mlade živali. Tako na primer sesajo teleta do dveh tednov starosti vsaj štirikrat dnevno, nato pa najmanj do pol leta je treba krmiti teleta po trikrat na dan in šele nato jih lahko začnemo polagoma krmiti po dvakrat. Pri pitalni živini. posebno pa pri pitalnih prašičih, ki potrebujejo obilo miru, dosežemo z dvakratnim krmljenjem boljše uspehe. Seveda pa je treba živino nakrmiti do sitega. Seno. otavo in druga podobna krmila dobr0 pretresemo, da odpade ves prah, preden jih spravimo v hlev. Mr.ogo prahu in r. znih glivic je possbno v takšnem senu, ki je pri sušenju in spravljanju trpelo zaradi ne. ugodnega vremena. To seno dobro pretresemo že na seniku' ali drugod, da s tem preprečimo, da se hlevski zrak pri krmljenju ne napolni s prahom. Seno in otavo pokladamo celi, slamo pa navadno zrezano v rezanico. Vsa krmila pokla-dajmo suha, ker takšna živina bolje prežveči in naslini. Le močna krmila pomočimo ali poškropimo z vodo. in sicer toliko. da se ne prašijo in da jih žival ne razpiha. Da konji in prežvekovalci močna krmila bolje izkoristijo, pomešajmo mednje rezanico. Vsa krmila pokladajmo po določenem redu. Prežvekovalcem pa tudi konjem pokladajmo najprej mo^na krmila, potem korenje, repo in peso, nato seno ali otavo in slednjič slamo. Vedno pa dajmo prihodnje krmilo živini v jasli šele tedaj, ko je prejšnje ie popolnoma pojedla. Čeprav poklada-rr.o živini samo seno, razdelimo j tudi vsaki živali namenjeno seno v tri odmerke, ki jih daie-mc o ugega za drugim. Tako dosežemo, da žival bolj počasi in rajši žre,-da ne izbira in ne razmet uje krme, da je ne ugre-je z dihanjem in ne zmoči s slino, s čimer jo napravi neokusno in jo potem le nerada ali. pa sploh več ne žre. Vprežnim konjem privoščimo za vsako krmljenje 2 do 2 1/2 uri. vprežnim volom pa vsaj tri ure časa in odmora. Na splošno moramo računati tudi s tem, da imajo prežvekovalci dovolj časa za prežvekovanje. Prehod od ene krme k drugovrstni izvedemo polagoma. To ne velja samo za prehod od suhega k zelenemu krmljenju ali obratno, temveč za vsako menjavo krmil sploh. Na vsako novo krmilo je treba živali po-laeoma privaditi in to tudi v primeru, če preidemo od ene vrste sena k takšni vrsti, ki je po kakovosti različna cd prejšnje. Enako moram0 ravnati tudi pri krmljenju okopavin, močnih krmil, pri menjavi in pripravljanju krmil itd. Cim raz-ličnejša so krmila, tem dalj časa mora trajati prehod od starega na novo krmilo. Ce krmila prehitro menjavamo, izgube krave molznice mleko, pitalna i.n mlada živina pa na teži, Navadno preteče precej časa. da pridejo živali zopet k mleku ali da dosežejo prejšnjo težo. K rednemu krmljenju spadata tudi sol in klajno apno. Potrebna sta zlasti, če krmimo živino s krmili, v katerih je malo omenjenih snovi. Največ soli in klajmga apna potrebujejo mlade, mlečne in breje živali. Konj potrebuje na dan 15 do 30 g fosforjevega kislega apna, žrebe in tele 8 do 15 g, mlado in odraslo govedo 25 do 40 g, pitani vol 40 do 50 g, ovca, koza in prašič 10 do 20 g, prašiček in jagnje 3 do 6 g, mlada perutnina na dan in glavo 1/2 do 1 g, odrasla perutnina 1 do 2 grama. Soli pa potrebuje konj dnevno 15 do 25 g, mlado govedo 10 do 20 gramov, mlečna (breja) krava 20 do 50 g, vpreženi vol 30 do 40 g, pitalni vol 40 do 70 g, prašič in ovca 4 do 8 g, koza 10 g, perutnina 1 do 2 g na glavo in dan. Živali napajamo sredi krmljenja aii šele po njem. Za napajanje živine je najboljša le čista, sveža, primerno topla voda, ki ima 10 do 14*1 C. Premrzle vode živali ne pijejo rade ali pa jo pijejo premalo, ?o vsakem krmljenju je treba temeljito osnažiti jasli in vso posodo. Za čiščenje potrebujemo ščet ali metlo in vodo. Dobro je, ako nekajkrat v tednu čistimo z vročo vodo. w ' "Ilir njiv ■ m m m mmm išjr It Mm .flUT % wmwA * m « n mm lilllllllltllllllllillll!l!illil!|||||||||tlllltflll|lll!IIII||||| IIlJlIllIllIlillllllllllllUlUlIIIIlIIlllIMIIIIIIIIlIlIlIlilllUI^IIIIfll^il^lllllUillllllillllinilllUHIIIIIIfltlHlIlllHlllllilllllllllllHIIIIIIIIlUllll!llltlllUIIIIIHIIIIIllllllIIIHI|llIllIlllllIIllII|lUIHllllIIII PROBLEM VZGOJE PORABLJENIH OTHOK Največja sikrb vsaike bodeče mamice je navadno, da bi njen otrok zdrav, pravilno rafŠon in duševno normalno . razvit. Le redkokdaj naletimo na bodoče matere, ki t-i najprej rekle, da si žele lepega otroka; vsaka bo izrazila predvsem željo, da bi bil njen otrok zdrav, in duševno normalno razvit, da bi n,g bil pohabljen; šele nato si zaželi da bi bil otrok tudi po zunanjosti lep. Takšne želje bodočih mitnic So kaj razumljive, č? pomislimo, da ni malo primerov, ko se rodijo otroci z raznimi telesnimi napakami, ki jih spremljajo nato vse življenje ter povzročajo njim samim kot tudi staršem toliko gorja in žalosti. Zal pa ni ravno primerov, kc se otroci rodijo s telesnimi napakami. temveč često se dogaja, da dobijo težke telesne hibe kot posledico otroških bolezni, na primer otroške paralize ah’ kostne tuberkuloze in šP najbolj pegosto pri raznih prometnih in drugih nesrečah. Seveda se razvija življenje takega otroka vse drugače, kot pa -življenje zdlravega. Pohabljen otroK postane zagrenjen, PRAKTIČNI NASVETI ČIŠČENJE PREPROG — Preproge najprej stepemo, in sieer vedno na narobni strani, tako da prah res odstranimo. Nato jih še z omelcem ometemo. Pri temeljitem čiščenju jih še zbrišemo z ožeto krpo, ki smo j0 namakali v kisu ali jih zdrgnemo z ožetim kislim zeljem. Kislo zelje pobere preostali prah in nesnago ter poživi barvo. Nato preprogo suho ometemo in posušimo. V zimskem času lahko preprogo stepemo tudi na suhem snegu. Preprog nikdar ne zlaga mo z pregibom, da se ne lomijo temveč jih vedno zvijamo v kolobar. Linolej čistimo vedno le s pasto, nikdar pa ne z vrečo milnico, 'ki linoleju zelo škodi. Plesen odpravimo - na lesu, če ga umijemo z razgretim kisom; - na usnju, če ga odrgnemo s formahnovo raztopino; — n,3 ,Č»V,'’lh' Ce ^ih Sl|he najprej skrtačimo, nato pa namažemo z glicerinom. O Pohištvo ohranimo pred vlago, če položimo vanj nekaj koščkov kalre, ki vlago rada vsrkava. Od casa do časa je treba kafro obnoviti. Ka.ra je tudi dobro sred stvo zoper molje. Čudaški ir, večkrat celo hudoben. z zavistjo gleda na svoje brate in sestrice, ki se lahko nemoteno igrajo ter uživa če jim bhlco ponagaja ali pa užali. Zakaj je ta otrok posl '1 nu-dobsn, zavisten in nevoščljiv? Prav gotovo ne zato, ker s- je s takim značajem rodil, temveč zato, ker je njegova okolica napačne z njim ravnala. Ze večkrat smo imeli priliko slišati mate c pohabljenega otroka. ki ji{ z žalostnim glasom vzdihnila «Ti ubogi moj otrok, če bi Se le lahko tudi ti tako igral, kot tvoji tovariši. Ti pa revček ne moreš skakati.* Kako vpliva takšen vzdih na ubogega otroka, ki se že tako počuti manjvrednega ter cd vsfrh zapostavljenega. Take izjave star. šev in tudi dtrugih ljudi, ki niso navadno redke, ga 'jcončno prepričajo, da je res nezmožna za vsako delo, dla je zato sebi in drugim v napoto. Pri tem pa starši nehote pozabijo, da zna njihov pohabljeni otrck morda izdelovati ličn„ igTačke, prekrasno risati, da ima velik smisel za pisanje ali roezijo. skratka, da ima takšne pozitivne lastnosti, ki jih drugi zdravi otroci nimajo, ali p0 jih še niso imeli časa tako globoko raz. viti. Starši naj mu zato ne dajo občutili vse tež; njegov,-, pohabljenosti, temveč naj ga vzpodbujajo pri aelu. ki ga ve--seli in ki mu pomaga. da poza. bi na svojo telesno hibo. Predvsem morajo starši paziti, rta jr. tak otrok čim več v družbi svoji starosti primarnih otrok. Cim bolj bo nanreč osamljen, tembolj bo zagrenjen ter bo občutil težo nesrečnih posledic, ki mu jih je zapustila bolezen a]i drug,, nesreče Tudi vzdihi; kot r. e primer; «Kako pa naj grem z njim na ulico*, ali kaj podobnega, niso za ubogega pohabljer.čka preveč vzpodbudili. Otrok ne more pri tem razumeti, da mislijo starši pri tem le to kako težko ga bodo vodili po prometnih ulicah, temveč sj ustvari mnenje, da se ga sramujejo ter da jim .ie zato ttžko z njim na cesto. Tudi prevelika skrb za majh-n* pohabljenčke je mnogokrat vzrolj. da Se otrok zapre vase ter znubi ves" ]je j,n smisel za življenje. Tfko smo imeli na primer priliko opazovati, kako je še preveč skrbna mamica ravnala s svojim sinčkom. kat,rega rokP so ostri* zaradi otroške narriize deformirane. Otrok sl ie hotel pri jedi sam x )p lent okras ni čipke, krzno, gumbi, trakovi, Peresa, sima klobučevina itd. itd., vse, prav vse najde svoj življenjski pioitor na žepih ter z lepim uspehem Opis sk:c je enostaven. Te skice so predvsem zate, da razvijajo našo domišljijo. Iz enega modelg si jih v mislih napravimo dtsef. Na enobarvni zimski obleki bodo žepi z mnogimi gumbi najlzpši okras. (1). Kimono rokavom pris'aja ta elegantna linija žepov, ki se pripenjajo na pas. (2). Novi. najnovčjši žepi: nizki, zavihani cCz polovico ter z dvemi gumbi, so primerni za športni kostim ali elegantno obleko. Zakaj? 1C* r sc nevi! (2). Lep model žepov na kakršnokoli obleko, ki naj bo druga že zelo enostavna. :(4). Športno krilo za športno postavo: pri strani veliki, poševno postavljeni cepi- (5). In končno še dva modela žepov, pridobljenih v bogatih gubah popoldanske obleke, (ti). V čm, da je moje poročilo o žepih pomanjkljivo, vendar upom. da bo doseglo pravi namen in sicer: zavedajmo sc pomena in neizčrpne možnosti žepa, ki daje obleki karakter ter jo rešuje neznot-nosti in prevelike skromnosti. SONJA MIKULET1C-PALME da zapušča lahko suho vnetje pjrebrnice neprijetne posledice v obliki slepljenja porebr-nice, kar močno ovira raztegljivost pljuč. Pri vlažnem vnetju porebr-nice opažamo iprva le nekoliko zvišano temperaturo brez drugih večjih težav. Bolečine, ki se pojavijo pri dihanju, so ali kratkotrajne ali jih pa sploh m. V prostor med pljučno porebrnico ter porebrnicO pisnega koša ss izloča kot posledica vnetja zdaj večja zdaj manjša količina tekočine. Cim več tekočine se izloči, tem bolj poteka voda pljuča navzgor in p. ati sredini teiesa, zaradi česar bolniku zmanjkuje sape. Vtažno vnetje porebmice je največkrat tuberkuloznega značaja, 'zato je razumljivo, da moramo biti pn~i presoji bolezni ter zdravljenju zelo previdni. Gnojno vnetje porebmice je vedno kompiikac ja kake pljučne bo'ez n. Običa jno nastopi med pljučnico, oziroma ko se je ta že izboljšala. Bclnik je videti hudo bolan, ima visoko vročino, diha težko in kratko, često je tudi stena prsnega koša nad obolelim delom porebr-nice otekla. C e traja gnojno vnetje pzrtbrnlce dalje časa, tedaj je temperatura le malo zv.iana ali pa celo normalna. V takih p imerih se morarrtb ravr.ati po splošnem videzu bolnika: bolnik sc počutj izredno slabega ter hujša. Pbtek gnojenja porebmice je odvisen od kolihne gnoja. Majhne količine gnoja se lahko popolnoma resorb.rajo, večje pa si poskušajo utreti same pot iz te-l sa. če jih ne odstranimo umetno. Včasih vdro (udi v zračne poti, nakar jih bolnik izkašlja. ali si pa napravi gnoj pot sk-.zi steno prsnega, koša navzven tako, da nastane pod kožo tr hle ogni jek (absces). Vedno pa a-tanejo p0 tem obolenju obsežne debeline poie-brnice, ki povzročajo krčenje p'jui in razširitev dušnikov. Dr. S. S. Zamazane ovratnike na plaščih in suknj h očistimo z raztopino salmiaka in špirita v vodi. Na 1 liter vode vzamemo žlico sal-triaka in žlico špirita in s tem zamaščen ovratnik in manšete dobro izčetkamo. « iiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii 7 SVETU Na zborovanju študentskih organizacij v Haldu na Danskem, o k terem smo že zadnjič poročali, so jugoslovanski študenti tudi sklenili, da bo jugoslovanska študentska organizacija prihodnje po'etje prvič priredila seminar za tuje študente, ki bo imel za glavno temo: «Družbeni sistem in položaj nove Jugoslavije v svetu*. V načrtu, ki so ga napravili v Haldu, so tudi študijske turneje za proučevanje naše arheologije, ekonomije, kulture in drugih področij družbenega in znanstvenega življenja. Na pobudo ljubljanske univerze bodo prirejene tudi turistične in športne turneje v Julijske Alpe, na Triglav, v Planico, Kranjsko goro itd. Kako se v Sloveniji trudijo za Izboljšanje pouka na gimnazijah nam kaže primer v okraju Ljubija a - okolica. Tamkajšnji svet za prosveto je že lansko leto dine številnejši. S tem se bi Zadnjo nedeljo smo imeli na stadionu telovadno tekmo med žensko vrsto iz Maribora I in Trstom. To je bila zopet prilika, ko je mladina pokazala svojo delavnost in sposohnost. Na telovadišče so prišli mnogi gledalci, ki so vztrajno sledili tekmi od njenega začetka do konca. Totža žal moram povedati, da je bilo med njimi razmeroma premalo mladih ljudi. Vsakdo bi bil pričakoval, da se bo vprav mladina, ki se za-i ima za šport in gimnastiko, odzvala v vse večjem številu, posebno še, lcer je nastopila na tekmi ž nska telovadna vrsta iz Jugoslavije. Kdor je bil pri tekmi, bo priznal, da so bile vse tekmovalke tehnično na višini ter so dosegle tako v prostih vaiah. kakor tudi v orodij telovadbi ve!’ke uspehe. Pri tem se moramo zaveda'i da so bile v mariborski vrstj same siednjfšol-ke. ki so kljub svoji mladost' zastopale častn0 svojB d uštvo. Zato bomo morali v prih dnje gledati na to. da bo obisk pri pod tonih tekmah od strani mla. vpeljal navado, da se pro esorji, vseh gimnazij v okraju, ki poučujejo iste predmete zberejo k skupnim posveiom. Na teh sestankih razpravljajo tudi o novih učbenikih in poš:ljajo svoje pripombe okrajnemu svetu za prosveto, * * * V Jugoslaviji so Izdelali prvi domači zvočni film, ki nosi naslov «Od semena do senena*. Pripravljajo pa še dva filma »Zunanje sile spreminjajo obličje zemlje* ter «Spomenik NOB*. • * * V Ljubljani je izšla nova mladinska povest Franceta Bevka »Mali upornik*. Dejanje je povzeto iz osvobodilnega boja in se , godi na Primorskem. Štirje mladi alpinisti Planinskega druš.va Ljubljana - matica so se napotili v avstrijske hribe, da preizkus jo svoje sile v stenah slovitega VVatzmanna ln ostenju Wilder Kaiser. Kljub poznemu letnemu času jim je uspel niz pomembnih plezalnih tur. * * • V Ljubljani je tekmovalo nad 300 srednješolcev iz vse Slovenije za prvenstvo v lahki atletiki. * * » Na Madžarskem Se pripravljajo, da bi opremili v ZSSR na «š:lanje» še 20.000 madžarskih mladincev. Ta novica pa ni po-seb :o navdušila mladincev, zato so se mnogi izmed njih umaknili čez mejo proti jugu in zapadu. mo btrati oddolžili gostom in domači vrsti telovačk ali telovadcev ki vlagajo v trening in t^kmo toiiko napora in vztrajnosti. Ob pogledu na o^e tekmovalni vrsti pa smo spoznali vso SOLSEA MLADINE 1 Misli °b nede jskem telovadnem nastopu na stadionu "Prvi maj"J NA TELOVADIŠČA! mizerijo predvsem naših sred. I že iz telovadnice. Moj utrjeni nješolcev in srednješolk v jo ganizem je prenesel vsako bo-Trstu. Kaj je res, da nismo lezen, ki v m'adesti tako rač‘a napada mladega človeka. Sedanji študentovski rod gotovo rre ve, da s0 izšij iz dijaških vrst že pred 50 leti najboljši slovenski telovadci na orodju, da so nekdanje srsd-nješolske telovadne vrste nastopale kot vzorne vrste na vseh javnih telovadnih nastopih. Tržaški srednješolci so hodili kot gostje v Gorico in Goričani v Trst; prav naše mesto je bilo zopet med tistimi slovenskimi, ki je dalo mednarodne tekmovalce za orodnQ te. ova bo. Omenim samo I. Jezerška, učitelja na nekdanji C ril-Motodovi š li in Franceta Miklavca, zasebnega nameščenca, Ki sta že 1. 1913 nastopila na mednarodni tekrn j v Parizu, kjer j'e doseg'a slovenska vrši a en o prvih mest. Tedaj, ne delajmo sramote Trsu, saj nas je na stotine srednješolcev, na desetine viso- sposebni napolniti nare telovadnice s šolsko mladino, ki bi gojda lahko atletiko in orodno telovadbo ter postavila iz svoje sredine ne samo eno, ampak dve, tri petorice, ki bi lahko povsod in uspešno predstavljale tržaško srednješolsko dija-š'vo?! Nočem zgubljati na tem mestu besed o tem, kaj pomeni telesna vzgoja vprav za mladega človeka, ki ob skuje šele Imam v d.užini prednika, ki m' tolikokrat pravi: Ves srednješolski študij, vse mature, vse iz-p te karni je na vseučilišču sem napravil igraje, samo z energijo in voljo, ki sem si jo nabral v telovadnici. Ko sem vstopil prv č v plesno dvorano msem stopal s korakom medveda zame ni bilo treba naje i pl s ega uči'elja, takoj sem obvladal ritem, ker sem ga prinesel od prost h in redovnih vaj košolcev ter toliko in toliko č ;•& Škarje imam, pa nisem krojač; Ponočnjak sem, da ne zapravljač; drugi pravijo: le naprej! Jaz: le nazaj! Kd0 sem, povej! 0(SH) Prijeten tanki glas je moj, sad truda mojega sladak, uživa rad ga človek vsak, a jeze moje se le boj! (eiaq-o3) Spredaj grizem, zadaj pikam, med čebelam rada zmikam. (eso) Ko na nebu sonce sije, zvesto spremljam te povsod; zapustim te, ko se skrije, ti greš mirno svojo pot. KTaitka sem opoludne, dolga, ko na večer gre. (BDUbg) Nepovabljen pridem sam, siliti pa se ne dam; kdor me videti želi, leže naj in zameži. (oakieds) Zobe strahovite ima, a gristi, zobati ne zna. (Buera) Draga Jucal Kar po starem bi začela: »Zdaj pero v roko tresočo jemljem, Juca, da ti pišem in pošiljam željo vročo. Cez vse hribe in doline, cd planine do morja moj. naj lete pozdravi tja do drobnega srcd-.» Pa pustimo raje šalo! —• Kruta namreč je resnica, ki ne morem je prikrili: Res se trese mi desnica. Trese pa se ne zbeg lega, ker ni vajena peresa; pač pa trese se ročica, ker se zemlja stalno stresa. Cilj, kako na Daljnem vzhodu bum! b um! bum! zamolklo poka! Slišim ta ropot peklenski in na stran mi sili roka. Cuj, kako tam na Za-padu bum in bum! takoj odmeva! ‘Kakor'miška plaho gledam in se tresem, uboga reva. i -- :• Taka danes je navada: Na vsak glas iz Atomgrada ko j odzove se Nevada in za bombo bomba pada. Vedno več milijard je treba, sužnjev ni nikol' dovolj; vse preveva samo misel na mednarodni pokclj. Zdaj pa kuhaj, šivaj, Juca, in neguj moža, otroka, in na gospodinjstvo pazi, če krog tebe samo poka! Vsakovrstna propaganda zraven na ves glas kriči: Oh ne bojte se, zemljani! Lc za mir se v$e godi!. “4 Hwmr (Italijanski listi pišejo, da se z vso vnemo pripravljajo (fervono i prenarativi) za proslavo zmage 4. novembra. Med ljudstvom pa ni videti nikakega zanimanja za to proslavo). Na neki domači prireditvi se gostje na mah dvignejo in hitijo proti vratom. Gostitelj začudeno vpraša: »Kam pa tako naglo?* «Cas je, da gremo. Stara babica je začela pripovedovati o svojem prvem plesu*. MARK TVVAIN (PuMolouSeim Ilustriral Bogdan Grom XXIV. € Becky se je sesedla in krčevito jokala. V Toma je z grozo šinila misel, da bo umrla ali zblaznela, zato je sedel k njej in pustil, da je izbruhala iz seibe vso grozo. Nekaj časa sta še iskala poti. potem pa je Tom vzel svečo in jo ugasnil. Tivba je bilo varčevati. Becky je razumela in njeno upanje je znova zamrlo. Vedela je. da je imel Tom v žepu eno celo svečo in nekaj ostankov in vendar je moral varčevati. Polagoma se je jela oglašati utrujenost. — Scdta s‘a in se začela p 'govarjati o prijateljih, o ugodnih posteljah in zlasti o svetlobi. T. udnost pa je tako navalila na B’ecky, da je zaspala in Tom je gledal njen izmu. čeni obrazek. Ko se je globoko pogrezal v svoje sanjarije se je Beeky prebudila z rah-1 m n‘-smehom, ki je pa takoj zamrl na njenih ustnicah. Nekaj časa sta molčala, nakar je Becky zastokala, da je lačna. «Poznaš to?» je cVjal Tom in potegnil iz žepa kolač. »Samo to imava. Rad bi videl, da bi bil tako velik, kakor sod* Tom je raz omil kolač m Bec-ky ga je z dobrim tekom pojedla, on sam pa si je vzel le nekaj drobi nic. Bilo je obilo hladne vode in z njo sta zaključila pojedino. Becky je predlagala, da gresia dalje, Tom pa je rekel: «Ostati m .rava tu. kjer je vsaj v da in tale ko.ščvk sveče je vse. kar ima va; Beeky je znova za Jokala Tom jo je to. lažil, a upeha ni bilo Otroka sta uprla svoj pogl d v zadnji košček sveče 9labotni plamen se ie dvigal in padal, se še vzpel ob lankem stebru dima. se za hip utavil in okrog ntiju (e zavladala popolna tema. Sama nista vedela, kdaj ju je premagala utrujenost, da sta k t ub la zaspala Ko sta se prebudila, sta ugibala ali je nedelja ah je ponedeljek. Tom je z kričal, toda zvenelo je tako strahotno, da sj ni upal več ponoviti. Ure so minile, ko sta nQnad oia zasl šala zelo odda'jen klic. T°m je takoj pr j I Becky za roko in šel z njo v isto »mer, od kod’-'r je prihajal kbc. «Oni so!» je dejal Tom. «priha]ajo. pridi Bec-ky, zdaj greva prav!* O Včasih jeza me popade, včasih gnev srce ptolni, ko spoznanje dozoreva, da ljudem pomoči ni. Vsem mirovnim gobezdačem b; klofuto pn-ismolila krepko in tako izdatno, da bi res atomska bila. Mes*o bomb atomskih hišo velikansko bi zgradila, z lažnimi apostoli jo do vrha napolnila. Tam naj kuhajo svoj mir in ga zase obdržijo; a človeštvo miroljubno v miru naj lepo pustijo! Niši pa napis bi dala: Tu žive «miwvni borci*. človek, egm se široko, ker to so — nevarni norci! Z£LE01’LEGE «V začetku oktobra so sovjetska oblastva kai na lepem zasedla berlinsko predmestje Steimstiicken, ki je bilo do tedaj v območju ameriške upravne cone. Sovjetsko časopisje je poročalo, da je bilo predmestje Steinstii-cken «priključeno». * - Sodnik: Obdolženi ste tatvine, ker ste na ulici ukradli ko!p,_ki je bilo trenutno..brej: nadzorstva. Kaj imate pripomniti? Obtoženec: Nisem kriv. O kaki tatvini ne more biti tu govora. Kolo sem si enostavno »priključil*. PREKLIC Dne 15, oktobra se je v Zistersdorfu pri Dunaju y sovjetskem zasedbenem področju vnelo ogromno skladišče bencina, ki j‘e vsebovalo več nego dva tisoč ten goriva ter zletelo v zrak. Silile so se med drugim domneve, da je tu šlo za poseben atomski poskus, Sledil je sovjetski popravek v tem smislu: Popolnoma izmišljene so govorice, da je šlo pri eksploziji v Zistersdorfu za novo poskušnjo atomske bombe. Omenjena eksplozija predstavlja zgolj reden akt sabotaže. OBVESTILO Zamenjamo največjo svobodo sveta. najviš'i življenjski standard sve a, n^jvečje plače sveta in srečo, da živimo v ZSSR. za največjo nesrečo — da bi živeli izven ZSSR. Prebivalci Sibirije okrog sto tisoč), postane takoj jasno, da ne more še tako spreten filatelist zbrati vse novitete, kaj pa še vse do sedaj izdane znamke. Pomislimo samo, koliko albumov bi bilo treba za t2ko popolno zbirko in seveda tudi denarja. Zato lahko brez nadaljnjega trdimo, da je taka zbirka izven možnosti enega č.oveka, če je že leta 1862 neki Rondot pisal v listu »Magasin Pietoresque», da je zbirka vseh znamk težka in neizvedljiva. Pisal je dobesedno takole: »P-z.iamo več kot 1400 različnih znamk, ki so bile izdane v približno sto državah, provincah in kolonijah. Cena vseh teh znamk po nominalni vrednosti je 650 frankov, treba je vedeti, da posebno starejše znamke veljajo več kot je nj heva nominalna vrednost, in da je tudi kakšna znamka, ki velja stokrat več kot je njena prvotna cena.* Kdo ve, kaj bi o istem problemu napisal danes gosped Rondot. Filatelistična strast se je začela tako širiti, da je neki J. B. Moens že leta 1850 imel za po- rebno odpreti trgovino znamk v Bruxellesu; ta trgovina je bila prva te vrste. V septembru leta 1861 pa je izliti v Clermontu prvi filatelistični katalog, ki ga je izdal Oskar Ber. ge-Levr?.ult; drobna knjižica na nekaj straneh, boječ predhodnik današnjih po več tisoč strani debel h katalogov. Meseca decembra istega leta je izdal znani filatelist Potiquet v Parizu «Catalcgue de Timbres-Poste; v nekaj dneh je pošel, tako da ga je bilo treba takoj pretiskati. Naslednje leto sta izšla prvi pri. ročiik za filatelijo «Manuel du Collec ionneur de Timbres-Poste* v Bruslju in prva filatelistična revija «The Stamp Collector’s Re-view and Mo. thly Advertiser* v Liverpoolu, ki izhaja še danes. Istega leta so začeli prodajati tudi prve filatelistične albume, ki jih je izdajal Justin Lallier iz Pariza. Prva revija v ital janskem jeziku je bila «11 Corriere filate-licon, ki jo je začel izdajati Teodoro M; yer leta 1876 v Trstu. Danes pa imamo obilo filatelističnih revij, katalogov in druge filatelistične literature. Pomislimo samo na dejstvo, da je pred ča om morala Državna biblioteka v Muencheiu prepeljati filatelistično knjižnico iz treh dosedanjih sob v novo, za to nalašč zgra-je o hišo. Filatelistične revije izhajajo po večini vsak mesec, objavljajo zanimive članke, največ s področja klasičnih znamk, objavljajo n tete in oglase. Slovenci in::» eno takšno revijo, ki izh.a‘|3N. tretje leto v Ljubljani; to je « va filatelija*, glasilo Filateh ne zveze Slovenije. .V JugoslaviF imamo še reviji ((Filatelija* v g.ebu in ((Filatelista* v Beogf«^ Na alje obstaja še filatelistična rubrika v ljubljanski reviji ■ var š». ;-'rijaj V Italiji imajo tri zelo razširjene revije, in sicer «11 Co 1 nista — I-alia Filatelica*, Italijanske filatelistične zveze,, izhaja v Torinu, »La živeta -telica dTtal!a», ki izhaja v Gen vi, in »II Bollettino filatelle®** , izhaja v Florenci. Izmed lede skih revij pa objavljajo stič e čianke revije «EP®L’ «L’Illustraziooe del Popolos, nibus* in «Duem la*. Poleg tega imamo tudi kat3l0!:|j in knjige, ki obravnavajo en. drugo področje filatelije. NN upoštevan katalog je brez : • «Yvert et Tellier — chanl?'vsj po ceni katerega se ra.vnal . filatelistični trgovci. Med ita'La. sk mi katakgi naj omenimo ? loga ((Landmans* in «Sasso ' Jugoslaviji pa izhaja Katalog « gofiirtelije*, trgovskega P001 z znamkami. NOVE ZNAMKE JUGOSLAVIJA. — P°se?na0S^ rija v tednu Rdečega križa- • in, modra — rdeča; 0,50 dm, cin rovna, zelena rdeča. ZA BISTRE GLAVtij VODORAVNO: 1. predrimska železna doba, 5. pokrajina v Argentini, 11. vrsta lasu, 13. ima krila, 15. poseben vojaški oddelek, 16. zgoden, ran, 18. delam škodo, 20. država v Aziji, 21. dedni najemnik posestva, 23. bodičasto, 24. kratica za motocikel, 25. privrženec radikalne stranke, 27. dva zaporedna soglasnika, 28. ime Dickensovega junaka, 30. pre-hrambena rastlina, 32. dva enaka soglasnika, 33. najslovitejše letovišče v Franciji, 34. ploskovna m^a, 36. vrsta kuriva, 37. hodi, 38. osebni zaimek, 39. najvišji bog starih Egipčanov, 41. glasbene. nota, 42. produkt ulivanja, 43. znak za kemično prvino, 44. špan- ~------------a« e<’r£’v' ski pesnik (1550-1610), 4 ■ [perje na Balkanu, 48. enota ^ guljenje električnega upora‘ . poso-ski muzej in katedrala, ’, 55. da za vino, 52. vrsta jce, namera, 56. pogajanja veK1’’ prebivalec Italije v sta,r ,jUdstv" 59. ni za delo, 60. naro , Aav> (lat.), 61. tihooceansM ZDA, 63. otok v s'e ,3V,ar, 6 inorju, 64. kozaški P1-6 ^ poslanec, sel. oiua K°s' NAVPIČNO: 1. č.loV n q0&°[ 2. britanska kolonija 1 . 3. vj-ska postojanka v Ar?t_ Vrn1’ i nik, 4. zn: k za red^ ? „r prvino, 6. pes1 besni pojav, 8 re ko naseljen za reci"- 7 i-s-'iški v«n‘Va' ' 8. nemška P« « • .c „„rlJen', pokrovu Vj .Ameriki, 10. mesto ob j j. * |ge, tudi sultanova pad‘a,n’0 ctt(r Tom ji je znova vlival poguma in odločil, da gresta naprej., Ho-cdla sta in hodila roko y roki; a brez upanja, in šele po d dgem času sta prišla do studenca; Tom je ugotovil, da je zdaj čas za počitek. Oba sta bila strahovito utrujena, vendar je Becky izjavila, da bi litiko še nekoliko da-. 1 je hod la; zelo pa se je čudila, da je Tom io odklmvl Nato s'a sedla in pritrdila svežo z ilovico na slalo. ti sultanove« i 0 o‘ .. japonsko man ije v Mikroneziji, H- digČ< sar, 15. vel ko ribiško s otoku Honšu na J"P or P ,. otoku Hcnšu na J- v ' or P ,,| zdravilna tekočina. 1 • K . ske šlahte proti kralj • 7 5! privilegije šlah‘e < ^^išK* ,j-19 prestolnica lufn° 22- "ri- žive, 31. žgani sladllr..’z 26-V stvo, 25. kvartaški i>,9 odpadnik Lutrovega nau . ,z n: zaimek, 31. *; 11? luka nafte ob tvofl’ j#’ morju. 35. literarna: rKin f 4. avtor posebnih vrSt 0rv|n Uri' 39 znak za kemično JUŽ„j ^ brilanska kolonija v vrSžni k., 42. del telesa, 44.■ r0pSK‘ e- ?ek- 4A P/*"! r imek, 4 ji, t na Jed, 50. reka v pg]0p), ^ tuje moško ime • ■ 5„ r' p3ii- muslima-iskt so(i":..nco.“K,f„2, 6 lovica priimka predjed« 'črki iz lovica priimka ,rT'„ predjed8 tika, 60. neumen, ■ iZ dve’ zaporedn kruh. Veselje obeh jetnikov je bilo nepopisno. Nupiedovala sta počasi. kajti biio je mnogo razp k. Kmalu sta prišla do razpoke, ki ie bila tako glob ka. da n sta mogla čez, Morala s'a ostati tam. in počaka i, da ju bodo našli. Poslušala sta, toda gl-si vi so se še bo|j oddaljevali. Se nekaj trenu kov in popruno-ma so utihnili. Strašno se jima je stisnilo srce, kajti ni jima pre. os ajalo drugega, kot da te vrneta k stu-drncu. Ue v. StaIie. ' j4- , sta'"-',,, i’1 VODORAVNO: 1- Kan»a»' ,9. dar, 11. pedant tu- 24. 'in’a'-»^ l'*e’ ud. 15. karo rep 21. kavaleta; re, '27. Panama, -f £ g»rj’ kei 3i, lata, 3‘;- cepi, J nia.„; M6 l:,8“’em>r’ 'g'Ps' ' č, 3i‘ csC' ke, 31. lata/ * ^ * 34. be, 35. kriv. KozU ^ 39. edin, 41. y> ‘.'...anij3' 54. 39. edin, 41. y'‘‘,'irSniJa’ ’"54. anal, 46. ulj, «■ 1‘ . java 50. ip, 51. sznl, [ire 55, Gomora, 57. 59- 60*. ravan. NAVPIČNO: deum, 3. ad sa. rakar’ 20 17. tema, W et. lol>' :um, J- au, 9. o- ,6, o-, 7. Ana, 8. d i Kila',2 AJe, ••‘kar, ia- t”t>’presej {rofp. 17- ten?;1' Lateran, eApj, baza, 23. L‘ ida, 3 3t.h 26. ekipa. 28. flofi. , K"iS. ^MORSKI dnevnik . • *•?:XX'- ■::*■-■- mmm Jesen v Ljudskem vrtu v Trstu. NtIRflJ ZANIMIVOSTI S KOMdRliSA ZA MIR V ZAGREBU »ISTI LICE MIE PALAČE Okusno opremtjena palača - Dva teleprinterja za zvezo s tujino - Zborovanju sledi 170 domačih in tujih novinarjev l||||llllllll!llllllillllllllll!lill!lllllllllllil!lllllll!lllll!lllllll!llllllll!lllllllllllllll|l|| II V prostorih hrvatskega Sabora so bile v ponedeljek končane priprave za sprejem dele. gatov mirovnega zborovanja. Zbralo se je okrog 160 predstav, nikov raznih dežel, več kakor sp organizatorji pričakovali, ker So se v zadnjem trenutku prijavili delegati, ki prej niso bili prijavljeni. Razen delegatov evropskih dežel: Avstrije, Belgije, Grčije, Nizozemske, republikanske Španije, Francije, Anglije, Italije, Nemčije, Norveške, Švice, Švedske in Jugoslavije sQ prispeli delegati iz Amerike, Kanade, Izraela, Urugvaja in drugih dežel. Mirovno zborovanje v Zagrebu je vzbudilo posebno pozornost in velik odziv pri kolonialnih narodili. V Zagreb so prispeli delegati Tunisa, Maroka, Egipta, Indije, Madagaskarja, Alžira in Senegala. Del0 tega zborovanja bodo spremljali ne le napredni javni delavci, marveč tudi tisk. V Zagrebu se je zbralo cfcrog 170 tujih’in domačih novinarjev iz uredništev vseh naprednih listov, med nji- 1_______ BARKOVLJANSKI PEVCI NA BLEDU te M Otoku f-Udail ilruštv 3e bivše pevsko PrirMn *Adrija» iz Barkovelj *0 izlet na Bled in v spo- tf-oa V2ldal° na levi strani ‘"orna 8l^ega st . -iiopnisea oteka mar- r^o °v-:ploščo' Pozneie So t0 je bila vdelana v zi- ot> nlale ka' jj • ’ ter sloji še danes. »je baS1Vii.° spomin na nekdanji 1 C°'dianske pevce, je se-zbor Prosvetnega v 3 v Barkovljah priredil iti l. m. izlet na Bled 5 seboj malo mar-ctek l° koščico, ki naj vsem Pleda P°ve» da v še vedno živi slo-^seda U: in pesem. \>hen p odbila štiri. I.ep in Vo utuikov avtobus je že Vija ; ^n, manjka samo *e bdiica’ Ee ^ 3e PriPetila *, bosreča, da ji budilka ti ^ iaBda' Pevcvodja, predseduj ®°tni maršal obenem je J«1 je bestipen, kajti pove- 0 rft tios'ikrat prej, da ne tjj Q °§ar čakali. Zaspanci ^ onane^° doma! Pa je le is bij a ®ri-šla in pevski zbor 6, it, Sq kcmPleten z izjemo ^'ližltrl 2aradi drugih važnih ^ korali ostati doma. ‘»bO^osH na obeh blokih 9vtobu„ kmalu opravljene jn ^ 9tav ®riipel v Ljubljano f kLžišču nas i * prgi. ,.ne> ki je odpotoval bij;, Sn^‘ dan poslovno v les j,, n° *n sedaj smo bili ?Stb3j. v V®1. Vsakdo je sedaj jbalj ‘ b°Ssigavedi ali bomo r!ubl!andi lepo vreme? .‘b, 'ta megla je dala slu- eU ^ 0 čez uro, dve, son- 1,3 R!Ccj' ^es' Koj* po prihodu !e in ie P!-'kazalo son- Cik'f2erca' - Mile na otok Si k> je vabila iz-V tri velike i •* So , sa gnetli in čol-,tsla. h krepko pritisnili ob J bili nSr. četri pre Pa smo let slar pniž5u' kiCr sloii a spominska plošča, Bruno in Poldo začneta takoj s pripravami za pritrditev nove ploščice. V veliko razočaranje pa smo izvedeli od' varuha, da je otok zaščiten in ni mogoče brez predhodnega dovoljenja nekaj novega postavljati alj sploh kaj popravljati. Ker je bilo vsako razpravljanje zaman, smo odnehali in pustili ploščico v hrambo, dokler ne dobimo potrebnega dovoljenja, ca jo namestimo pod staro ploščo. Ker so najibrž naši predniki zapeli kako pesem, smo se tudi mi postavili in zapeli Foer-slerj’eve «Naše gore» in Devovo «Soči». S tem smo nekako zaključili dolžnosini, oziroma slav *ostni del našega .podviga in se vkrcali zopet v čolne. Na severni sffSni jezera se dviga ogromna skalnata stena, na kateri j-e blejski grad. Tjakaj smo se napotili. Mladina je bila na mah na grajskem dvorišču, medtem ko so Tončka, Milka in Rožka pihale nekje še po grebenu. Pina in Tončka so jo pa raje ucvrle proti «Tcplicam» in nas tam počakale. Lahko jim je žal! Prekrasen je razgled z blejskega gradu na jezero in vso okolico. Grad sam pa še vedno restavrirajo. Po vzponu, k’ je bil za nekatere naporen, se je zdaj prilegalo obilno kosilo v restavraciji hotela <• XoPlice». Pisanja razglednic in podpisovanja ni bilo ne konca ne kraja. Da bi ne zamudili drugega bisera blejske okolice, nas je potni maršal pozval naj takoj zasedemo prostore v avtobusu, kajti naš cilj je bil sedaj Vintgar. Velika večina sploh ni bila še v Vintgarju in zato je bila radovednost še večja. Od lepote Vintgarja smo bili prav vsi očarani, kajti prav v tem času, je tam brez dvoma r-tjiepše. Kakor se je prej paslo oko in uživalo nad lepoto barv na daleč, smo imeli sedaj pied sebej bistro vodo, ki si je utrla pot meč' skalovjem, v taki prečudežni lepoti, da nam bo ostal Vintgar v prijetnem spominu še dolgo, Malo okrepčilo Na blejskem gradu in v soteski Vintgarja -Zbor je zapel «Zdrav-ljico» pred rojstno hišo Franceta Prešerna v restavraciji Vintgar je bilo potrebno. Zadonela je in se vrstila pesem za pesmijo, ki so žele polno odobravanja prisotnih izletnikov. Ni pa bilo vse prav z Marizo in Danijelo, ki sta v sosednji sobi z dvema tržaškima frkolinoma — od kje sta se pritepla, ne vem — poka. zali vso revščino tržaške mularije. Dobili sta za to pošteno lekcijo. Ne bilo bi prav, da bi tft’t>b tej priliki obiskali še rojstne Vaši enega največjih slovčnskih pesnikov, Vrbe. Marsikdo je bil že tam, pa nič za to. Legel je skoraj že mrak, ko smo se približali Prešernovi rojstni hiši. Pevovodja nas je postavil v polkrog in zapeli smo Premr-iovo «Zdravljico» in Devovo «Soči». Mogoče, da zbor še ni nikdar prej tako občuteno zapel teh dveh pesmij kot tokrat. I Sledil je še vpis v spominsko knjigo in nato odhod proti Ljubljani. V Ljubljani je bil kratek postanek, kjer se je Prikazal zopet tržaški frkolin c svojim izzivanjem, pa ga je predsednik nagnal v zasmeh premnogih Ljubljančanov. Odhod! Paše za oči je bilo dosti, sedaj se veke lahko zapro. Zunaj je že tema in malo zakin-kati bo dobro. Vsak se je stisnil v svoj količ in nekateri je tudi zalirkal. Drugim pa ni zmanjkalo dobre volje in so si preganjali dolgčas z raznimi dovti. pi, katerih center je bil nergač Poldo. Formalnosti na blokih so bile kar hitro opravljene in zopet smo bili doma, sicer nekoliko utrujeni, a prepolni novih in prelepih doživetij, ki nam bod0 ostala še dolgo, dolgo v prijetnem spominu. Vodstvu prosvetnega društva gre prav topla zahvala nas vseh. mi dopisniki iz Anglije, Zahodne Nemčije, Francije in Avstrije, akreditirani poročevalci tujih dopisništev v Beogradu ter predstavniki dveh radijskih od. dajnih postaj iz Zahodne Nemčije. Vsi bodo poročali o delu mirovnega zborovanja. Poslopje Sabora, zlasti notranji prostori so lepo urejeni in slavnostno okrašeni. Razen cvetja, preprog in številnih originalnih slik jugoslovanskih likovnih umetnikov so obesil; na stene dva velikanska gobelina, ki krasita steno v veži in diplomatsko sobo. Gobelina sta bila nekoč v dvorcu Zrinjskih in Frankopanov, izdelana pa sta bila v Bruslju v 16. stoletju. Prikazujeta letne čase in mitološka bitja ter vzbujata splošno pozornost. Razen zunanjega, estetskega lica so vsi prostori opremljeni z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki za delo in zvezo z vsem svetom. Od pritličja, kjer so urad za informacije, turizem -’n promet ter družabni prostori, do drugega nadstropja je delegatom, in novinarjem na razpolago vse za udobno in nemoteno delo. Zanimivo je drugo nadstropja, kjer poslujejo stenografi in aaktilografi. Od tod pošiljajo na vse Strani vesti v našem in tujih jezikih. Tu je devet telefonskih kabin z novimi instala. cijami in posebno telefonsko ceniralo. Tri kabine so določene za domače, šest pa za tuje novinarje. Poleg prostorov s kabinami so saloni, kjer novinarji nemoteno delajo ali pa čakajo na telefonsko zvezo. Dva teleprinterja za zvezo s tujino in eden za «Tanjug» delujejo meči zasedanjem. En teleprinter je prek Zagreba pove. zan s teleprintersko progo Du-naj-Benetke-Trst, drugi pa veže prek beograjske teleprinterske proge Pariz z Londonom :n New Yorkom, ((Tanjugov« teleprinter je zvezan z domačim omrežjem in obvešča vsa mesta Jugoslavije. V drugem nadstropju j'e tiskovni urad, radio in pisarne za novinarje. Od tod imajo novinarji zveze vsem svetom. V saborni sejni dvoranj so povečali število sedežev za novinarje in občinstvo. V njej so namestili mnogo reflektorjev, magnetofonov in diktofonov. Priprav se je lotilo v začetku 10 ljudi, pred koncem pa je bilo zaposlenih že okrog 300, saj je bilo treba primemo pripraviti to veliko manifestacijo miru in sodelovanja med naroči, ki vzbuja pozornost vsega naprednega človeštva. Organizirati je bilo treba .tiskovni urad, administrativni urad, urad za prireditve, informacije, avtoservis, okrepčevalnico, restavracijo in bar. Uradna jezika na mirovnem zborovanju sta francoščina in angleščina. Delegatom je na razpolago 15 prevajalcev. Razen tega posluje tudi priročni servis prevajalcev za druge j'e-zike, za nemški, španski, indijski, perzijski, danski, švedski, norveški jezik itd. Vsak dan izhaja v 300 izvodih bilten in sicer v angleščini in francoščini. TURISTIČNI PROPAGANDNI FILMI. V Dubrovnik je prispela filmska ekipa. Glavne direkcije za turizem in gostinstvo FLRJ. Snemala bo propagandni turistični film o mestu in okolici. Iz Dubrovnika bo odpotovala v Crno goro. Tudi tam bo posnela film o naravnih lepotah in kulturnih spomenikih. Za film v Dubrovniku namerava posneti razen kulturnih spomenikov tudi podvodni ribolov, važnejše turistično gostinske objekte, plažo, staro dubrovniško apoteko iz 13. stoletja, narodno nošo v Konav-Ijah ter naravne lepote in spomenike na Lopudu, v Cavtatu, Stonu, Rijeki, Zupi Dubrovačkoj, Trstenem in drugih turističnih krajih. 11* llarkovljanskl peVci so se slikali na otoku sredi Blejskega Jezera. InffeS5 tlTTI ? TiFR "PSJii liliji !hi m ■ ■ 1 k ■ nun inms nnu v mm j, Slovenka iz Trsta. °td. 12- oktobra do 5. UcU 2p ‘ rcLZ-tavlja v Pa-k ?am u Trstu dobro * ar i 1 rstu dobro mia Ma- k iz katal°- to. S VU , U katal°-'*ietJlnolejev 40 y]'aflk Ste, t>Uena v V lustracijo Nj?' nih Etnem venca dcl S° 10 iz 31,1 P° večini ie razstave v }°lki0ri . Clklus o make. kS* - ^ ° SI°- Se *Z',vhancjS Triačane po- i 3 Dve litografiji iz Devina — i. Trat, motiv iz Starega mesta — 5, Sv. Just v Trstu — 6. Istrska noša. V Maleševih delih najdemo prvič v krepki umetniški obliki poudarek na slovenski element v Trstu, — namreč prvič, da je delg prišlo pred široko svetovno umetnostno občinstvo, Malešu moramo biti res zato hvaležni, da je to napravil v tako izrečni in poudarjeni obliki, četudi neprisiljeno in na umetniški višini, ki jo je on dosegel, skupno z deli o drugih jugoslovanskih narodih, njihovih pokrajinah, narodnih nošah, običajih. Iz predgovora kataloga pariškega umetnostnega kritika Jeana Desternesa, vidimo, da je Maleš, ki živi že več kot pol teta v Parizu, ostal sam sebi zvest. To pomeni, da je bil v srbi toliko dozorel in izčiščen, da ga blesk vseh starih,-modernih in najmodernejših veličin svetovne umetnortne metropole, ni zaslepil in vrgel s tira. To je značilno za umetnika, ki je izšel iz likovne moderne, ki je prvi kot voditelj tzv. četrte umetniške generacije v Slove- niji zrevolucioniral pred dvema desetletjema slovensko umetnostno javnost z modernim ekspresionizmom. Kritik zaključuje svoja izvajanja: «Miha Maleš namerava zbrati svoje pariške krajine na razstavi v Jugoslaviji. On je zavzet za francosko umetnost od Corotja do Vlamincka in od Delacroixa do fauvizma (začetka najmodernejše umetnosti) toda abstraktna umetnost se ga ne pri me. Nič presenetljivega, ker on zahteva od. slikanja in risanja, osvobojenega vsakega akademizma, da izraža lepo‘č sveta.« J. Z. Slovenske šolske knjige v minulem letu Najnvvejša številka «Slovenskega knjižnega trga» objavlja podatke o izdajah šolskih knjig v šolskem letu 1950/Sl. Ti podatki kažejo velik napredek pri izdajanju šolskih knjig tako v številu izdaj kakor tudi v obsegu. Skupno je Državna založba Slovenije, ki edina v Sloveniji izdaja šolske knjige, izda- la v preteklem šolskem letu 80 učbenikov, katerih skupna naklada je znašala 1,094.500 izvodov. Od tega je bilo za osnovne šole 12 knjig v nakladi 414 tisoč izvoddv. Med temi izdajami je bila ena knjiga izdana povsem na novo, sedem je bile predelanih, štiri knjige pa so bile ponatisnjene. Za srednje šole je Državna založba v preteklem šolskem letu izdala 38 knjig, v nakladi preko 500.000. Med temi učbeniki jih je bilo 19 popolnoma novih, 18 predelanih in izpopolnjenih, ponatis pa je bil samo eden. Upc-štem-ti moramo tudi izdaje za strokovne šole, ki jih je bil0 lam precej. Z izjemo enega ponatisa, je izšlo v preteklem šolskem letu 33 novih knjig namenjenim učencem strokovnih šol. Naklada teh knjig pa je znašala 130.000 izvodov. Ce upoštevamo, da je tudi pri založbi Rad v Beogradu izšlo troje slovenskih učbenikov za strokovne šole (to so prevodi srbskih učbenikov), potem vidimo, da je bito v preteklem letu izdanih za potrebe slovenskih učencev in dijakov skupno 83 učbenikov v nakladi. 1.108.500 izvodov, Ce primerjamo te številke z onimi iz preteklih let, vidimo velik napredek. DOčim je v šolskem letu 1948/49 izšlo ^5 šolskih knjig, naslednje leto 63, jih je lani izšlo skoraj še enkrat več. Pa tudi naklada se je močno dvignila. pred dvema letoma je znašala komaj 444.000,predlanskim 835.000. lani pa je bila za dobrih 200.000 vzvodov višja. Pri tem pregledu pa niso upoštevane nekatere izdaje, ki so tudi namenjene šoli. Tako ie izšlo v zbirki «.Kla$je», ki je prvenstveno namenjena dijakom, pet zvezkov z deli slovenskih pisateljev Nadalje se izšli štirje priročniki, ki vsebujejo učni načrt, pet zvezkov Pedagoške knjižnice ter tri knjige-skripta za Višjo pedagoško šolo. Razen tega niso v tem pregledu upoštevane izdaje namenjene študentom univerze in visokih šol, ki jih je v preteklem šolskem letu tudi Izdajala Državna založba in ta n- v ravno majhnem številu. Upoštevajoč tudi te izdaje pa bi bde gornje številke o slovenskih šolskih izdajah še znatno višje. S. R. FRAN KS. MEŠKO ■30® /7ledei\dka iMica. (Nadaljevanje s 4. strani) «Joj, stric, ne me!« je ječal moreč«, «Res sem vam vzel, pa bom vrnil.« «Vrnil mi boš, vrnil? Le od kod boš vzel? Samo bolj se še navadiš krasti. Pa ti bom izbil iz butlc„ take navade!« je čislo pobesnel gospodar in udarjal siromaka ki se je zvijal pod udarci in. se Zadenški umikal, gospodar pa za njim. po glavi, po ramah, v prsi, kamor je padlo. Sele čez nekaj časa se je uboga žrtev spomnila da j#, rešitev v begu. Bliskovito se je obrnil, zbežat čez dvorišče, čez cesto, čez travnike proti vaškim gozdovom. ni. Zvečer Jakca ni bilo domov: «Kje se le klati, ta klatež ti ičvredni?« se je pri večerji jezila gospodinja Jerica. «Na>j bo, kjer hoče! Najbolje, če bi ga več ne bilo! Ce se navadi krasti, ne bo v hiši nič varno pred njim,« je malo skromneje pripomnil Janez. Bilo ga je nekoliko sram in žal, da se je dal jezi tako premagati m je norčka tako neusmiljeno kazrtova1. Jakec pa je tedaj sedel globoko v gozdu, oprt ob deblo debele bukve. Ta zadnji dogodek je vzbudil v njem neko novo čustvo, ki mu je bolj in bolj prevzemalo srce in dušo ... «Greti se boste, pekli se!« je poltiho zamrmral, kratko, hripavo se zasmejal. Skoraj blazno vesel je. opoj zmagoslavja, se mu je razlilo kakor vroč val po žilah. Vihar se je medtem silovito razbesnel. Gozd je šumel, stokal pod udarci čez njega div-jaijočega vetra... Jakec je zdaj pa zdaj postal, pomislil, ali vendar rajši ne bi šel v vas, ne izvršil črnega nevarnega naklepa. A drug odločnejši, kar nasilen glas mu je venomer to-šf peta val, ga neugnano hujskal: ((Pretepel te je in kako neusmiljeno! In zakaj? Za nič!« Tako je prekričal pomirjajoče glasov^ i„ še s hujšim srdom navdal Jakcu srce im. misli. Tik skiMnja je stal visok kup slame, kakor navadno pri večjih kmetijah v Slovenskih Goiicah, K tej slami se je splazil. Nekaj časa je stal ondi, tesno kupu prislonjen, kakor bi se še omišljal ... Kar je Jakec naglo segel v žep, kakor bi mu nevidna moč vodila roko. Ves drhtel je, ne mogel in ne ped/el bi povedati, ali iz strahu da bi ga zasačili, ali iz bojazni, da se mu ponesreči, ko je iskal zavojček kmetskih žveplenk. S tresočo se roko jih je izvlekel, potegnil z vžigalico ob hlače; pol tiho je zacvrčalo majhen plamenček .ie kakor nemirna kresnica zatrepel pred njim, naglo, da n? bi ugasnil. pa je potisnil v suho slamo, ki se je takoj vnela. Dolg blisk je razžaril nebo prav nad vasjo ... vihar je nvx-nčje zadivjal. Jakec pa- je planil na cesto... kakor preganjana žival je podzavestno čutil, da mu nudi gozd še najvarnejše zavetje. Z grozno silo je besnel nad njim vihatr, v krošnjah drevja je šumčlo, škripalo, ječalo. se lomilo. Z grozo je spoznal, da se je zmotil, ko je bežal. Mislil je.. da beži Proti sredini gozda, pa je prišel nazaj h kraja hoste. Jakcu je bilo, kakor bi iz šumenja in ječanja nad njim in okrog njega kričali vanj tuleči glasovi: «Kam, tat? — Kam, lažnik? — Stoj, požigalec! — Ho — ho — stoj — st oj! — Ne uideš nam!« in je drvel, da bi ubežal tem klicem, ubežal rokam, ki so se stegalf, po njem. da bi ga zadržale, zasluženi kazni ga predale. Bežal je, in bežal in v hipu mu je zmanjkalo pod negami tal — glasen pljusk v vodo, odsekan, grozoten krik v viharno noč ... Posebna prodaja DEŽNIH PLAŠČEV OSTANKI IZ SKLADISC NAJBOLJŠE KVALITETE dežni p m v m m v v n dezm plasci svileni za gospo :::::: dežni p iz čistega bombaža mako, dvoj. ni za gospoda .......................... «LJLE iz čistega bombaža mako za gospe E“(Ms« iz bomba/a mako, dvojni za gospe ................................ I. 2.900 L 9.5B0 L C.900 1. JR V m £3 V V dezm plasci NADALJE BOSTE NAŠLI OGROMNO ZALOGO DEŽNIH PLAŠČEV, KI JIH JE MOGOČE OBRNITI, VOLNENEGA GABARDINA NAJBOLJŠE KAKOVOSTI V POSEBNIH MODELIH ZA GOSPODE IN GOSPE PO RESNIČNO UGODNIH CENAH IIIMZZIII DEL E0ISD KORZO ST. 1 — BORZNI TRG IZI ravii TRST Ul. G. Gozzi št. 1 vogal Ul. Pauliana in jope prodam OLAJŠAVE PRI IZPLAČEVANJU Naslov na upravi lista llllllilllllllllllllllllll vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in na-prej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 Ur dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno kolj vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Slaroznana Ivrdka Tuliak vam nudi najboljše jamslvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089 O A. PERTOT TRST - UL. G1NHASTICA 22 - TEL. 95-998 Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah KIS \ TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA vam nudi edina dobro znana tvrdka PLESNIČAR TRST - UL. RISNSOftDO 4 : TEL. 8916 Vl/A SAUM (ŠMIMSif© «!(§ TrdlL rt £3 S S^ojpfttfannle in ntcititnin cvnriulnilt huniUiinih iiu[j'tuv te't 11^ P L i P Področje nizkega zračnega pri-H K J" |yl 1“ tiska nad Italijo se polagoma V I\LfYlL premika proti jugovzhodu. Medtem pa se vsa Srednja in Vzhodna Evropa nahaja v območju visokega zračnega pritiska. Za danes je predvidevati precej vetrovno in spremenljivo vreme, ki se bo počasi izboljševalo. V Trstu je bila včeraj najnižja temperatura 13.0; najvišja pa 15.4. STRAN 8 ŠPORTNA POROČILA SjtfilU išiiiig kjjiiiii 1 1 ] i :::: ” ij ■ . m Ij::: SHt:!:...................j: iiilllll ^ .. i. ,i._____ „*.!- ii ujii wtj iiif ii lir ji 28. OKTOBRA 1951 v 'i:;: i RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 1345: Glasba po željah; 18.15: Pisan spored lahke glasbe. — Slove- _ nija: 9.00: Priljubljena slovenska simfonična gia=-ba; 17.10: Skladbe Schuberta, Paganinija in Debus-syja. — Trst II.: 14.30: Popoldan v open; Čajkovski: Simfonija št 6. — Tnst I.: 12.10: vas spored; 19.10: Plesn a glasba. Zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje u zapreou (Nadaljevanje s 1. strani) kvakerjev Milton Mayer in Stratis Someritis iz Grčije, ki je dejal da je «rta vojnem polju v Grčiji zmagala resnica, toda vprašanje, ki je Mo vzrok pokola, je ostalo nerešeno«, nato Belgijec Fernand Dema-ny, in, prof, Siniša Stankovič kot predstavnik jugoslovanske skupine UNESCO. Prof. Stankovič je poudarili, da je Jugoslavija obkrožena od , sovjetskih satelitov, ki se obo- j rožu-jejo daleč preko meja, ki jim dovoljujejo njihove mirovne pogodbe. Madžarska je povečala svoje oborožene sile za 100.000 mož preko dovoljene meje, Romunija za 300 tisoč, Bolgarija pa je imela na koncu 1950 pod orožjem 195.000, to je 130.000 več. kot ji dovoljuje mirovna pogodba. Do konca leta 1950 je bilo na jugoslovanskih mejah 1400 oboroženih provokacij. Jugoslavija je vedno pripravljena na sporazumevanje o dobrem sosedstvu, vendar pa ne more zapirati oči pred temi dejstvi. Nato je dr. Stankovič poudaril: »Toda Jugoslavija ne bo oklevala upreti se vsakemu napadu, kot ni oklevala niti leta 1941, kljub Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 1. strani) vij i, predvsem pa v izkušnje z upravljanjem tovarn po delavcih samih. Morda je prav to tisti odločilni korak, ki ga At-tlee ni znal napraviti. Sicer pa tako postopno napredovanje socialistične misli pri angleških laburistih ni nič novega. Tudi Attleejeva generacija je zrastla na ruševinah laburistične MacDoaaldove vlade, ki je v let.h predvojne gospodarske krize popolnoma odpovedala. ■* * * In posledice konservativne Zmage? Eno smo omenili, in ta se nam zdi v perspektivi najvažnejša: možnost, da se laburistična stranka dokoplje do novih, bolj naprednih in dosledneje socialističnih pozicij. Ostale posledice? Res ne bi radi šli po poti n katerih «stro-kovnihn komentarjev v trza. škem iredentističnem t -ku, ki prav te dni presoja vsa vprašanja angleške notranje in zunanje politike iz zornega kota stališča do Italije, do Jugoslavije in do Trsta, in zaradi tega skuša naprtiti laburistični vladi vse grehe tega sveta. Mečno se bojimo da bo ti grehi kmalu padli na Churchillovo glavo, kajti Anglija stoji danes pred tolikimi težkimi vprašanji, da se nobena angleška vlada, ne laburistična ne konservativna, ne utegne mnogo pečati z dobrodelnostjo do Italije. V zunanji politiki je bila, kot smo že poudarili, glavna Morrisonova skrb varovanje imperialnih interesov Velike Britanije, in povsem logično je pričakovati, da bo Eden počenjal prav isto. Ja no, da utegne priti do sprememb u nekaterih vprašanjih, toda glavno gibalo angleške zunanje politike je pač slejkoprej položaj Anglije v svetu. V notranji politiki, razen morda napada na nacionalizacijo železarske in jeklarske industrije (ostalih nacicnal zacij danes v Angliji nihče ne omenja, ker gre za pasivna podjetja), prav tako ni pričakovati velikih sprememb. Družabni napredek. ki so ga v angleško življenje vnesla prva leta laburistične vlade, je prisilil kons?r-vativce da nastopajo s programom, ki bi se n, pr. našim demokristjanom zdel prava revolucija; po kolesnicah, ki jo je utrla laburistična vlada Se bo v glavnem morala pomikati tudi konservativna. Vsaka stran, pot pa bo resno ogrožala njen obstoj. Sicer pa bodo prihodnji dne vi že pokazali smer, ki jo meni ubrati Churchill. trenutnim porazom. Narodi Jugoslavije dobro vedo, kaj branijo: svoj obstoj, svojo svobodo in svojo demokratično domovino«. Danes dopoldne je med drugim govoril francoski novinar Louis Dalmas, ki je dejal, da je moskovski radio strupeno napadel Bevana. kar kaže, da se Stalin bolj boji konkretnih predlogov, ki odgovarjajo ljudskim interesom, kot pa fraz o svobodi. Poudaril je, da bi bil za socialni napredek izredno važen trajen sporazum med tem. kar zastopata, Bevan in Tito. Izrazil je prepričanje, da bi to pomenilo veliko upanje za Evropo. Nato -je govoril Maccoim Joseph Mitehell, član gibanja za svetovno federacijo, bivši glavni tajnik britanske lige za neevropska ljudstva. Rojen je bil v zahodni Indiji, kjer je tudi končal šole. Dejal je, da je bilo premalo govora o izvajanju človečanskih pravic in svoboščin. Izrazil je upanje, da delegati iz Francije ne bodo užaljeni, če govori o položaju domačinov v Maroku in Alžiru in o tamkajšnjem omejevanju človečanskih pravic. «Hoteli bi. da bi tudi razpravljali o tlačenju človečanskih pravic in o svobodi tistih narodov, ki jih poznamo pod imenom manjšine«. Na koncu ie Joseph Mitehell dejal: »Vedeti moramo, da predstavljajo obarvani ljudje dve tretjini svetovnega prebivalstva. Nekoristno bi bilo sestajati se in govoriti o miru in o kolonialnih vprašanjih, ne da bi razpravljali o gospodarskih vprašanjih v vsem svetu. Takšen delni mir bi pripeljal do vojne«. Nato je govoril delegat z Madagaskarja Raymond WI1-liam Rabemamaniara, ki se je pečal z vprašanjem gospodarske pomoči tako imenovanim nerazvitim deželam, kar je važen del mednarodnega! sodelovanja. Po govoru jugoslovanskega književnika Ervina Sinka je francoski delegat George Alt-man izjavil, naj tisti, ki govorijo o kolonializmu, ne pozabijo. kako ravnajo z nekaterimi narodi v ZSSR. Angleški delegat Kenneth Lee pa je pozval delegate, naj v resolucijo ne vnašajo nobenega stavka, ki bi pomenjal zapiranje vrat za sporazum med divema velikima silama. Predstavnik Spancev v izgnanstvu Martinez Esteban je dejal, da je treba razkrinkati ljudi iz Stokholma in Varšave, ne zato, da bi jih diskreditirali, saj so se že sami dovolj diskreditirali, temveč zato, da obtožimo in obsodimo njihovo lažno in hinavsko »privrženost miru«. Predstavnica zveze socialno demokratskih žena Švice Margaret Kissl-Brutschi je predlagala, naj bi v vseh osnovnih šolah uvedli obvezen pouk o delu OZN. Major William Jones iz Kanade, ki je znan vsem Jugoslovanom kot prvi predstavnik zavezniških armad pri partizanskih odredih, je dejal, da se je blizu Zagreba 10. maja 1945 spustil s padalom na partizansko osvobojeno ozemlje. Obujal je spomine na slavne Sase narodnoosvobodilne borbe jn dejal: «V Jugoslaviji sem našel ljudstvo, ki je trdno sklenilo vztrajati v borbi za osvoboditev. čeprav y tej borbi ni imelo orožja«. Na zborovanju v Zagrebu je 150 delegatov iz 23 držav in kolonij. Poleg 34 jugoslovanskih delegatov jih je 26 iz Francije, 16 iz ZDA. 13 iz Zahodne Nemčije. 12 iz Anglije, 12 iz Italije, 8 iz Belgije, 6 predstavnikov španskih republikancev, 5 iz Grčije, 5 iz Avstrije, 4 s Holandske, 2 iz STO, 2 iz Indije, 2 iz Norveške. 2 iz Maroka, 2 z Madagaskarja, 1 iz CSR, 1 iz Birmanije. 1 iz Mehike, 1 iz Alžira, 1 iz Kameruna, 1 iz Kenije. S. RENKO. SAZAJ SI POTI Marciano pora Z lehničn m k.o. v osmi rundi se je končalo zadnje dejanje Joeve drame S tretjim porazom svoje dolgoletne in. bleščeče boksarske kariere je Joe Louis, idol ene cele generacije, goden, za počitek. Do brutalnega konca je borba bila uravnovešena in, se je mislilo, da bi Joe lahko celo zmagal. Se več; cd, tretje runde dalje je Rocky Marciano krvavel iz nosa, Louis pa je usmerjal svoje udarce ravno proti sredini lica. Marcianu je izteklo toliko krvi, da so začeli okoli ringa že misliti na prekinitev. Louis je imel samo ne prevelik urez nad desnim očesom. Joe je imel 26 liber prednosti v teži, Marciano pa deset let manj. To je zmagalo. Bilo je prvič v 71 bojih med profesionalci. da se je Louis umikal, JOE LOUIS rundo za rundo, zasledovan od nasprotnika. Vendar je bil to strateški umik; črnec je hotel privabiti s svoj delokrog nasprotnika, ki ima precej kratke roke, da bi ga postopoma uničeval s svojimi smrtonosnimi desnimi uppercuti. Taktika je rodila uspeh v tretji četri in sedmi rundi. Vsakikrat ko se je Marciano preveč približal jih je dobil. Marciano je bil rahlo v vodstvu ob koncu sedme runde, v osmi pa se je Louis popravil. Sodnik Gold- runde dve Louisu, eno pa neodločeno. Po mnenju občinstva je bil Louis mnogo boljši. Ljudje so v četrti rundi, ko je Louis naravnost osmešil nasprotnika, začeli vpiti: »Končaj ga hitro«. Zgodilo se je obratno. Marcia-no se je pustil smešiti, ni bil niti v defenzivi, zaradi česar je strašno trpel obraz, vendar je samo čakal na priložnost, da plasira enega svojih udarcev. V osmi rundi tragedija, levi Louisov direkt j.e prisilil Mar-ciana na vrvi; s hitrimi desnimi in levimi crocheti je prešel v protinapad. Zadnji udarec serije je pogodil Joa z milimetrsko tečnostjo v brado. Bivši svetovni prvak je padel na pod; tretjič v svojem življenju. Bliski magnezija so razsvetljevali Madison Square Garden, medtem ko se je «čmi bembarder« s: svojimi zadnjimi močmi in ve. liko rutino dvignil na noge, vendar z enim, kolenom še na tleh, ip čakal na sodnikovo štetje. da bi uporabil največ dovoljenega časa za počivanje. Ne-sigurno, z zmedenimi očmi se je potem hotel nasloniti na Graciana, da bi zadržal daleč poraz, proti kateremu ni bilo več ugovora. Louisovi napori so bili zaman. Naspronik, še vedno svež, ga ie z močnimi udarci držal v zaželeni razdalji Obraz črnca je postal pun-ching-hall, na katerega je Ro-cky stresal svoje krasne chro-chete. Pod plazom udarcev je bil Joe ponovno na vrveh; pri' najmanjšem znaku obrambe je Marciano napadal. Njegov desni chrochet je drugič zadel Louisovo brado; zadnjič Crnče vo telo je viselo med vrtni na pol v ringu, na pol izven. Sodnik ni hotel začeti s štetjem. potem se je odločil. S široko kretnjo rok je končal boj Vihar krikov je napolnil dvorano, speaker pa je govoril: «Joe Louis ne bo več svetovni prvak«. V slačilnici je bil Joe še omrtvičen. Ni hotel povedati, ali zapušča ring. Le njegov menažer je zaupal, da mu je Louis rekel, da bo v primeru k.o. končal. Zal nam je za Joa, bil je eden najplemenitejših borcev. A niti on. s svojo neverjetno in simpatij, ki jih je imel v svetu, ni premaknil stare resnice: Nazaj ni poti! NUlidMET Holandsko - Finska k 4 (2 2) ROTTERDAM, 27. — H land. ska in Finska sta danes igrali neodločeno 4-4 v prisotnosti 60.000 gledalcev, ki so napolni, li stadion Fijencord. V prvih 30. minutah so Finci vodili z 2-0 in je bila njih zmaga skoraj sigurna. Da bi ohranili prednost so se zaprli v obrambo, kar so izrabili Holandci. Najprej so izenačili, nato bili v vodstvu in v zadnjih minutah zapravili zmago. Sodnik Skot Mitehell. steirt je prisodil Marcianu štiri | zalogo požrtvovalnosti, talenta SVETOVNO PRVENSTVO V DVIGANJU UTEŽI Mamdiou In Shar prvaka Jugoslovana Maleč in Šara sta se plasirala nad vsa pričakovanja MILAN, 27. — Danes se je nadaljevalo svetovno prvenstvo v dviganju uteži. Pred publiko so stopili dvigalci petelinje ka. tegorije. Zmagal je nadmočno Iranec Mamoud Namdjou, ki je postavil nov svetovni rekord. V vseh treh preizkušnjah je dvignil 315 kg. Italijan Amati je novi evropski prvak. Velik uspeh je dosegel Jugoslovan Andrija Maleč, ki je zasedel šesto mesto, tretji med Evropejci. Rezultati: 1. Mamoud Nam- djou (Iran) 317,500 kg; 2. Mir-zahi (Iran) 305 kg; 3. Mahgoub (Egipt) 292,500 kg; 4. Amati (Italija) 265 kg; 5. Vekkones (Finska) 262,500; 6. Maleč (Jugoslavija) 245 kg; 7. Magnenot (Švica) 235 kg. V lahki kategoriji je zmagal favorit Egipčan Ibrahim Shars. Italijan Pignatti je postal evropski prvak. Jugoslovan Sara je bil osmi, peti od Evropejcev. Zaključna lestvica: 1. Shars (Egipt) 342,500 kg; 2. Pitman (ZDA) 337,500 kg; 3. Ferdoss (Iran) 327,500 kg; Pignatti (Italija) 37,5500 kg; 5. Tauchner (Avstrija) 315 kg; 6. Rubini (Švica) 305 kg; 7. Pietri (Francija) 295 kg; 8. Sara (Jugoslavija) 287.500 kg; 8. Kiaw Yin (Birmanija) 285 kg. e * * V glavnem paviljonu tržaškega velesejma je bila danes zvečer nekaka revija težke atletike na čast Ivana Rajče-viča, nekdanjega slavnega rokoborca, ki je po desetih letih včeraj prišel v rodno mesto, da bi prisostvoval prireditvi. Rezultati: Boksarja srednje- lahke kategorije Mosconi iz Trsta in Spallotta iz Rima sta končala neodločeno. V rokoborbi je Arbore iz Barija premagal Jacovaccija iz Rima v 16 minuti 35’ zaradi nekorektnosti. Giorgio Calza iz Trsta je porazil v 9’35” Stoppaua (Fran. cija). Ob koncu so člani Civilne policije nastopili v jiu-jitsu. NEW YORK, 27. — Bivši wimbledonski prvak Ted S rc e-der je bil oficialno povabljen, da se udeleži zbora kandidatov Za Davis cup moštvo. KINO V T H S X C Ressetti. 16.00 in 21.15: Gostovanje revije. Excelsior. 15.00: »Ženinova mati«, G. Tierney. J, Lund. Nazionale. 16.00: «Tri tajne«, E. Parker, P. Neal Fenice. 15.00: «Nori šofer«, Red Skelton, D. Haven. Filodrammatico. 14.00: »Poslanica renegata«, G. Ford, Flemming. Arcobaleno. 13.00: «Rodolfo Va- lentino«, A. Dexter in Parker. Astra Rojan. 15.15: «Izprijenost», R. Taylor, A. Gardner. Alabarda. 14.30: «Neapelj, milijonsko mesto«, E. Della Scala in Titina De Filippo ter Toto. Armonia. 14.30: «Puščavski orel«, Y. De Carlo, R. Green. Aurora. 14.30: «Ognjeni lokostrelec«, B. Lancaster, V. Mayo. Garibaldi. 13.30: «Vagabund na konju«, M. Crea, W. Hendiz. Ideale. 14.30: ((Mestni ključ«, O. Roger, R. Milland. Impero.' 15,00: «Nagradni dopust«, Taranto, Croccolo. Jtalia. 14.00: ((Doktor in deklica«, G. Ford in J. Leigh. Kino ob morju. 14.30: »Rosauro GELOSO Popolna super Radiogramofon z 12 ploščami GELOSO je višek elegance in ekonomičnosti Vsi si ga lahko nabavite pri tvrdki RADIO KORZO GARIBALDI 8 s samo 7.000 lir takoj in v *ISSE6wPH OBROKIH Olupilo rabliene aparale po najtišl cenah Castro« (Tiran). P, Armendariz. Moderno, 14.00: «Lisica», Jenifer Jones. Savona 13.30: «Močnejše od sovraštva«, E. Flynn in A. Smith. Viale. 14.00: «Tokio, akt štev. 212» Florence Marly in R. Peyton. Vittorio Veneto. 14.00: «Drevored zahoda«, G. Svvanson, Holden. Azzurro. 14.00: «Virgiinec», J. M. Crea, B. Donlewy, B. Britton. Belvedere. 14.30: «Junaški lopov«, Marconi. 14.00: «In življenje se nadaljuje«, C. Colbert in S. Haya Kawa. Massimo. 14.00: «Bratje bandita Jessa«. Novo Cine. 14.00: «Gianni in Pi-notto v tujski legiji«. Odeon. 14.00: «V tem našem' življenju«, O. D, Havilland. B. Davis, G. Brent in Dennis Morgan. Kino v Nabrežini v soboto In nedeljo «Viva Villa«. Pred glavnim filmom se bo predvajal jugoslovanski dokumentarij: »Koraki v svobodo«. RADIO JIJUObliOVAlVbKE COIiE TUHTA NEDELJA, 28. oktobra 1951 Poročila ob 8.00, 13.00, 19.30, 23.05. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Čajkovski: Violinski koncert v D-duru. 9.30 Mladinska oddaja: Pripovedke iz začaranega gozda in nekaj listov iz malega leksikona. 10.00 Polke in mazurke. 10.15 Glasbena oddaja za Bujščino: Leoj Janaček. 13,45 Glasba po željah. 16.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 17.00 Popoldanski koncert. 17.50 Reportaža: Med našimi kamnarji. 18.00 Glasbene slike. 18.15 Pisan sporeda lahke glasbe. 19.00 Igra orkester radia Ljubljana. 19.15 Športna poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. nlovešija 8.15 igra godba na pihala Komande korpusa. 8.45 Poslušajmo orkester Melachrino. 9.00 Pesmi koncert popularne slovenske simfonične glasbe. 11.00 Od pravljice do pravljice. 11.30 Lahka orkestralna in solistična glasba. 12.40 Zabavna glasba. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.10 Zabavna glasba. 16.30 Slovenske narodne za ples in razvedrilo. 17.10 Sladba Schuberta, Paganinija in Debussyja. 17.30 Kmetijski nasveti. 17.40 Vesele popevke. 18.20 Uganite kaj igramo! 19.10 Lahka glasba. 19.30 Jules Massenet: Ma-non, opera v 5 dejanjih. 22.15 in 22.45 Glasba za zabavo in oddih. TRST II. 8.00 Jutranja glasba. 8.30 Schu-man: Sonata v a-molu. 8.45 Vesela glasba. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Lahka glasba. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Glasbena medigra. 12.15 Od melodije do melodije; nato glasba po željah. 14.30 Popoldan v operi. 15«30 Parada lahkih orkestrov. 16.00 Popoldanski koncert. 16.30 Razne jazz-za-sedbe. 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. 18.00 Novice iz delavskega sveta. 18.15 Plesna glasba. 18.40 Pestra folklorna glasba. 19.00 Beethoven: Koncert št. 4. v G-duru. 19.30 Slavni violinisti. 20.00 Slovenske pesmi. 0.35 Pestra glasba; nato lahka glasba. 22.00 Caikovski: Simfonija št. 6. 22.50 Večerni ples. 23.35 Polnočna glasba. POZOR' Belila razprodaja po izredno nizkih cenah moški plašči od 4.800 lir navzgor deške obleke „ 900 „ 3.800 „ 5.600 „ moški jopiči moške obleke n rr velika izbira moških kompletnih oblek, dežnih plaščev, moških hlač in volnenega blaga. Mira ille tuni t Trsi Largo Barriera Vecchia 15. Lastnik L Broni IZKORISTITE PRILIKO! Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 $£o,fdv'tbtnn uti2n'1' hitu ti t'Itt [jt* tttjtftltiili CPU** Velika izbira za moške. Elegantne in športne čevlje Vam nudi: • v g U c v l | tl vam iiuui. (U šcdM_ p.. ?lto jan-Trg tra I Kivi 2 TRGOV m A i? Trat, Ul. U o<« ijmti: KI \,\ŠE IZLOŽB®! lllll*llIII(lllfllll»ll*^ll(llllll(llI»l■l(Iltl•■^lIl,III***lllllll(llllll(lllll(lll•lll(l(lllllllllll,(lll,ll^lll,lllll(l|l(l((ll,8,(B|l|,(((ll|,lll,,|llllll(l,lll,llllI,(l(l,l,,l(,,lllll*,llllllllll(ll(,lllllll*lll(llllll•(llll•llllllll(lOlllllll^llll«lllllll■lllllll(**»lll,1ll,il,l,llllll,ll(*l,lllllllllllI(E1l(lll(lllll(l■(,|lll»l■1I■■ll,ll(l■■l,,li,llll,ll(ll(,iIl11llll1l«l(ll(l|li,I,|ll,«,l,,l,,lIll,l,l,l,ll,M,f,,,,,,,l,,ll,,,ll,,ll,I,,,,l,,ll,,,,l,,,,,,,,l,i,i,,l,ii,,>,,BI,ll,ll,Mlll,,,*l,,lll,,,,,,,, , MiLAN MARJANOVIČ: »DIPLOMATSKA BORBA ZA JADRAN 1914 DO 1924» (ODLOMEK) Ihi p° ^ Poslanik Imperiall je 3. maja ponoči brzojavil Sonnl-nu lz Pariza, da je imel sestanek z Lloydom Georgeom, kateremu je sporočil noto italijanske vlade, s katero spominja na obvezo zavezni. kov, ki izhajajo iz londonskega sporazuma, da se sporazumejo prej kot bi predali Nemcem mirovne pogoje in se pritožil, ker so zavezniki, ne da bi Italijani vedeli, že pozvali Avstrijce in Madžare in jim sporočili mirovne predloge. Lloyd George je odgovoril, da so bile tri vlade na to prisiljene zaradi odsotnosti Italijanov. Imperiall dalje javlja, da so anglečki in francoski pravni svetovalci mnenja, da «smo se z zapustitvijo konference in ker so se iz vseh misij umaknile osebe, ki so nas predstavljale, stvarno že ločili od zaveznikov in smo že dejansko razveljavili sporazum«. Imperiall dodaja: »Proti temu sem naravno odločno protestiral«. Londonski sporazum „ls gone" Lloyd George je odločno nostih pričeli z razgovori o spornem vprašanju in zahteval, da bi ta razgovor imeli za popolnoma privatnega. Imperiall javlja: «Lloyd George je v načelu trdil: 1- Da se na sedežu konference ne more znova pričeti z razgovori po običajni diplomatski poti. Predsednik Wllson je absolutno nasproten taki proceduri. On za. bi to popravi 1. ■^ainefV da nas zavezniki odžoVgj jo proglasiti z i ^ za prekinitev ^pr^flt1 dogovora lnnfpfspte^sr ne bi on mogel kakšne besede, odi $ la.položaj. ril: «Zdi se ki °d mene SKVfjrf % nekakšen je d» se vrnili- Vendar jPA morem bi povedal«, ta kazal, kako fvrs prok‘g(i programu cTe5(P^fer^Se^ pravi, da ga . Eks , pi« ši Ekscelenci Orlandu še p vll seci), Je P?” proti flCij«; ne argumente paim^j da nam ne keHiu proti loMtaf1^ J*# mu- mrazil 0t>ža ^t) svoje gl°xadalieva iimrnNl^TVO* ULICA MONTECCH1 St b, 111. nad. — Telefon štev. U3-808 m y4-b38. Poštni predal 502. UPKAVA. ULICA SV. FKANCISKA » m — Telefonska št 73-38 OGLASI' od 8.31) ■ 12 In od 15- 18 Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm vlšlne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-st. 2u. im ravni 100 osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. PelMco I-IL, Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-l Tel. 70 — ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- . g meseč'10 ... NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvoo . ^jKega Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega w°l^ ^ X Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tlska^