savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTICNK ZVEZE DELOTNIH LJUD, MESTA CELJA. OKRAJET O . L, A-O K O LI C E IN SOSTANiA
Cdje.sobota.!9.sept. 1953 |
LETO VI. — STEV. 37 — CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni arednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Poit. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. габип 620-Т-23в
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100. polletna 200, cels-
letna 400 din. Izhaja У8ако soboto. Poitaina
plačana т gotovini.
..Zasluge grešnikov"
in še
o narodnem ponosu
Razveseljivo je, da je narodni ponos
v Celjii v zadnjem času našel precejš-
nji razmah. Ker vse to ni prišlo nena-
doma, daje misliti, da patriotični čut
nikoli ni bil prekrit z nekakim prahom
pozabe na preteklost, pač pa, da je ves
čas s pridom gorel v srcih naših ljudi,
le da ni našel prave oblike izražanja,
zlasti ne v političnem pogledu.
Treba pa je opozoriti na nekatere bi-
stvene posledice tako imenovane nacio-
nalno-politične mlačnosti. Pregovor
pravi, da kdor se enkrat zlaže, temu se
težje verjame, pa četudi resnico govori.
Čudno je, da so pri nas mnogi mero-
dajni organi na to ljudsko modrost po-
zabili.
Jasno je, da je taka popustljivost
zgrešena. Kdor se je pregrešil zoper
svoj narod, kdor je sodeloval z oku-
patorjem zavestno, brez sile, kdor
je bil omahljiv, se pravi pretirano po-
pustljiv v tem pogledu, pač ne more
iñivati popolnega zaupanja. Kdo mo-
re za trdno verjeti, da ti kameleonski
značaji spet ne obračajo svojih jader
po vetru in na razne načine skušajo
škodovati napredku.
Nedavni dogodek z Ano Rusovò je
precej poučen. Zanimivo bi bilo vedeti,
kako je omenjena tovarišica po tolikih
letih nenadoma dobila učiteljsko mesto
m to eno najboljših — na mestni šoli?
Obnašanje te učiteljice je bilo vsesko-
zi »neoporečno«. Bila je agilna, delala
je v organizacijah izven šolske dolžno-
sti, sem in tja je bila baje celo »nena-
domestljiva opora« raznim organiza-
cijam. Tako je z njenim »preroje-
nim«, ugledom, rasla tudi njena samo-
zavest, kajti kako bi drugače tvegala
ta korak, ki je bil zanjo usoden, da
uporabim ta neprimerni izraz.
Mehurček milnice se je nenadoma
razpočil in zdaj se oziramo, kdo ga je
napihnil. Kljub temu pa so se našli
ljudje, ki so o tem »mehurčku« zapeli
lirične hvalnice. Mislim na priporočil-
na pisma, na pohvale in izjave neka-
terih sodelavcev o njeni »nesebični« po-
žrtvovalnosti. To je klavrna politična
kratkovidnost. Že v primeru, da se
zadnji delikt z g. Kodello, ki je postal
že kamen spotike klerikalnega lista
»VOlksstimme«, ne bi bil zgodil, bi
morali ti zagovorniki o zaslugah soditi
drugače, kot so. Morali bi gledati na
to »izredno vnemo« kot na akt rehabi-
litacije. Nikakor pa ni mogoče razume-
ti, da so pisci teh priporočil dajali svo-
je izjave že potem, ko so videli, da je
»grešnik« spet slekel spokorniško kuto.
Bilo bi dobro če bi o tem prosvetni de-
lavci razmišljali.
Toda ta primer ni edinstven. Naše
ustanove, podjetja in razne druge insti-
tucije v tem pogledu mnogo grešijo. Na
razna odgovorna mesta postavljajo lju-
di, za katere nihče noče dati roke v
ogenj, pa vendar... Čim pa se kaj zgo-
di, čim pride kakšna umazanija na dan,
potem ni nihče več odgovoren, potem
je kriv le krivec, potem je kriv le tat,
ne pa tisti, ki ga je spustil v hišo.
Res je, da so ljudje krvavih rok že
prejeli kazen. Drži, da vsi mali »greš-
niki« nimajo takih madežev, za katere
bi lahko na osnovi zakona intervenirali.
Nikjer pa ni rečno, da moramo sedaj
vse pozabiti, da moramo za vsako ceno
tem ljudem verjeti. Razumljivo je, da
mora vsak človek živeti, razumljivo je,
da mora za življenje imeti vsak. delo.
Naša dolžnost je, da takim ljudem nu-
dimo priliko, da popravijo svoje zmote
in grehe. Ni jim pa treba dajati potuhe
in pustiti, da jim znova začne rasti gre-
ben. Skozi taka očala morajo gledati
organi, ki imajo nalogo urejevati per-
sonalno politiko, ki dajejo priznanja,
ki nagrajujejo. Ce pa bivši sodelavci,
mislim prej podrepniki, okupatorja pre-
jemajo boljše prejemke, če dobivajo le-
pe pokojninske grupe, je to politična
škoda, ker vzbuja negodovanje med
ljudstvom.
Pri vsem tem naša širokogrudnost ne
bo manjša. V preteklosti trpeči narodi
Jugoslavije so pokazali, da znajo odpu-
stiti. Da bi pa s silo pozabljali, kar v
bistvu nikoli ne bodo, to vendar ni mo-
goče. Vsi, ki so kdaj koli zagrešili zo-
per svoj narod kakršno koli umazanijo,
naj vedo, da je težko pozabiti. Ljudje
med seboj si laže odpuščajo, ker je to
odvisno le od individualnosti. V imenu
naroda pa to ni tako lahko, zlasti ne,
ker so tisti, ki smo jim dolžni največ
zahvale in spoštovanja — mrtxñ.
Množični sestanek
na Jozeiovem hribu
Minuli četrtek je bil v »Skalni kleti«
množični sestanek SZDL za teren Jože-
fov hrib. Tov. Dobovišek je razložil novi
volilni zakon, govoril o pravicah in
dolžnostih ix)slancev ter o volitvah
samih. V debati je bilo govora o kan-
didatih, ki bi prišli v poštev za naše
mesto. Navzoči so bili mnenja, da naj
ba kandidaturo za zveznega poslanca
»prejel tovariš Franc Leskošek-Luka, ki
je domačin, pozna celjske razmere in je
že marsikaj storil za naše mesto. Pred-
log je bil s ploskanjem potrjen. Za
kandidate za republiško skupščino pa
so bili predlagani: tovarišica Olga Vra-
tiičeva, Riko Jerman, Zoran Satler in
*iedved. Tudi ta predlog je bil z odo-
bravanjem sprejet M. C
Organizacije SZDL pred volitvami
Predvolilni množični sestanek
v Konjicah
Pretekli teden so se v Slov. Konjicah
sestali predstavniki množičnih organi-
zacij in društev z namenom, da se sku-
paj pripravijo za jesenske volitve. Z
ozirom na število različnih organiza-
zacij in društev, ki imajo v Konjicah
ali v okolici svoj sedež, udeležba ni
bua ravno najboljša. O osnutku no-
vega volilnega zakona je uvodoma pre-
cej obširno in razumljivo spregovorila
članica OK ZKS tov. Helena Borovšak,
ki je nato odgovorila še na več vpra-
šanj.
Diskusija je pokazala, da se odbori
SZDL v nekaterih vaseh še niso v do-
voljni meri zanimali za volitve v teku
poletja, kar pa so izkoristili nekateri
ljudje, ki jim izgradnja socializma ne
dišL Ti so bili v tem času bolj aktivni
in so z raznimi parolami skušali sejati
med ljudstvom nejasnosti, kar bi jim
olajšalo njihovo podtalno delovanje.
Odborniki iz Spitaliča in Tepanja so
poročali, da se v njihovem kraju o vo-
litvah samih še ni nič govorilo,, kar je
pa malo težko verjeti. V obeh krajih
stanuje namreč več komunistov (zlasti
v Špitaliču), ti pa so na nedavni občin-
ski partijski konferenci dosti govorili
o volilnih pripravah. Na drugi strani
pa to kaže, da so komunisti vprašanja,
ki so bila nakazana na konferenci, ob-
držali le zase, niso pa jih znali prenesti
med ostale ljudi.
Nekoliko bolj aktivni so bili v tem
oziru v Stranicah in Gabrovljah, če-
ravno so se tudi v teh krajih pojavile
različne sumljive govorice. Tako so n.
pr. v Gabrovljah posamezniki govoriU,
da ne bodo podprli pri volitvah kandi-
dature tov. Nine Pokom, češ da jim ni
dovolj pomagala pri elektrifikaciji nji-
hovega kraja. Pozabili pa so pri tem,
da ima poslanec še tudi številne druge
naloge in da so od OLO Celje-okolica
za ta namen prejeli kar lep denarni
znesek. Izgleda, da so te govorice na
sicer zelo fini način prišle iz sosedni ih
Zreč in da so nekoliko v sorodstvii z
znano »spomenico« v Zrečah.
Zelo obširno so govorili o kandidatih,
tako za zvezno kot tudi za republiško
skupščino. Ker volilna enota za zve?.-
nega poslanca v celjskem okoliškem
okraju šteje 25 občin, so se v Konjicah
zedinili s predlogom nekaterih drugih
občin, da bi pri njih kandidirala tov.
Helena Borovšak. Zelja kmečkih voliv-
cev konjiške občine pa je, da bi v re-
publiški zbor proizvajalcev bil izvoljen
direktor konjiškega državnega posestva
tov. inž. Tavčar, ki naj bi zastopal
kmečke proizvajalce ceijskega okoli-
škega okraja. Ta izvolitev sicer spada
v pristojnost okrajnega zbora proizva-
jalcev, ki pa bo do neke mere tudi mo-
ral upoštevati mnenja in predloge vo-
livcev iz terena. O vseh teh in ostalih
političnih vprašanjih pa se bodo po-
drobneje pogovorili v prihodnjih dneh
na sestankih članstva SZDL na vaseh
in v sindikalnih podružnicah v pod-
jetjih. L. V.
V Laškem so se pogovorili o volitvah
v torek zvečer je bil v LaSkem se-
stanek SZDL. Udeležilo se ga je nad
80 članov, kar pa je spričo neprimerno
večjega števila članstva zelo malo.
Uvodoma je predsednik SZDL tov.
Mlinar podal kratek politični pregled,
zlasti v pogledu italijanskega izivanja
in velikega zborovanja v Okroglioi. Po-
tem je tov. dr. Pavlic iz Celja navzo-
čim na široko obrazložil osnutek nove-r
ga volilnega zakona. Z njegovo pomoč-
jo so navzoči biLi v glavnih potezah na
jasnem z nalogami in pravicami po-
slancev, o njih odpoklicu in načinu
predstojećih volitev.
V drugi točki so Laščani razpravljali
o tem, koga bi na bodočem zboru vo-
livcev predlagali za kandidata. Stavili
so že nekaj konkretnih predlogov kot
za tov. Vodovndka, tov. Preščaka in
tov. Grešaka. Za zveznega poslanca so
bili zelo enotnega mnenja, da bi pred-
lagali kandidaturo tov. Heleno Borov-
šakovo.
Poleg tega so obravnavali še nekaj
konkretnih vprašanj, kot komunalno
dejavnost, kjer je največja težava v
tem, da občina še ni dobila zagotovlje-
nih proračunskih sredstev iz okrajnega
plana in da zaradi tega dela zaostajajo.
Kritizirali so tudi odnose in poslovanje
nekaterih mestnih podjetij, kot je pe-
karna, kovinska delavnica in kroj.a-
štvo.
S sestanka so poslali maršalu Titu
tudi resolucijo, v kateri so izrazili svojo
solidarnost pri borbi našega državnega
vodstva za ureditev tržaškega vpraša-
nja.
Na Vranskem se temeljito pripravljajo
Občinski odbor SZDL na Vranskem
je na svojem sestanku 7. t m. obširno
razpravljal o evojem delu in o različnih
problemih na svojem ixxirocju.
Ker ima v svoji sredi na žalost tudi
take člane odbora — na srečo zelo malo
— ki se ne udeležujejo niti sestankov
niti ne delajo na svojem področju, je
najprej sklenil, da bo iz svoje srede
izključil vsakega člana odbora, ki bo
dvakrat neopravičeno izostal pri rednih
sejah. Na njihovo mesto naj ljudstvo
postavi take odbornike, ki bodo čutili
odgovornost do svojega dela.
Odbor si je zadal več konkretnih na-
log: predvsem tesno sodelovanje z ob-
činskim odborom in reševanje raznih
perečih problemov v gospodarstvu, utr-
ditev vaških odborov SZDL in poživitev
dela v njih, zlasti pa temeljito pripra-
viti ljudstvo na bližnje volitve poslan-
cev.
Živahna diskusija se je razvila ob
pretresu kandidatov za poslanca na vo-
lilnem področju, v katerega spada tudi
Vransko. Vsem se je zdelo upravičeno,
da Vransiko kot največja volilna enota
v sklopu ostalih volilnih enot svojega
področja postavi svojega kandidata.
Razumljivo je, da ne sme priti na vo-
lilnem področju do drobljenja zaradi
postavitve prevelikega števila kandida-
tov, vendar je prav Vransko zaradi naj-
večjega števila volivcev vsekakor upra-
vičeno na svojega kandidata. To pa bo
moral biti človek, ki mu socializem in
skrb za ljudi ne bosta smela biti samo
na jeziku za dosego tega častnega me-
sta, ampak bo moral z delom pokazati
svojo vrednost. Takega kandidata pa ni
lahko izbrati in zato se je občinski od-
bor SZDL odločil sklicati na Vranskem
v nedeljo, dne 13. t. m. sestanek pred-
stavnikov vseh množičnih organizacij,
da bi se na njem pogovorili o volitvah
in pretresli problem kandidata in po-
slanca, i
Upamo, da bodo vse množične orga-
nizacije na Vranskem podprle SZDL,
da bo ta delala res v prid vsega de-
lovnega ljudstva na Vranskem in da
bodo kritike o njeni nedelavnosti od-
padle, ofdroma, da sploh ne bodo mož-
ne. —a—
OB     MANEVRU    J  T,  A.
Ljudstvo in Armada sta eno
OBVEZNIKE IZ CELJSKE OKOLICE STA OBISKALA PREDSEDNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA IN SEKRETAR OKRAJNEGA OD-
BORA SZDL OKRAJA CELJE-OKOLICA
Deseti september je bil za obveznike
iz Celja in celjske okolice v edinici
majorja Jovana Dragosavca izreden dan.
Obiskala sta jih predsednik okrajnega
ljudskega odbora Celje-okolica tovariš
Miran Cvenk in sekretar okrajnega od-
bora SZDL tovarišica Helena Borovšak
ter ostala z njimi v daljšem razgovoru.
Ze pol ure pred predvidenim časom
so se začeli zbirati v dvorani Doma JLA
obvezniki, in v času, ko je major Ivan
Kuljiš otvoril sestanek, je bila dvorana
tako polna, da si komaj še našel kakšen
prazen prostor v njej. Prav gotovo no-
beden od obveznikov ni manjkal, saj je
vsakdo želel izvedeti kaj novega iz svo-
jega kraja, kako je v tovarni, podjetju
ali doma na kmetiji.
Predsednik okraja tov. Miran Cvenk
je najîprej pozdravil vse obveznike in
jim zaželel vediko uspeha pri njihovem
delu v edinioi. Poudaril je, da so lahko
ponosni, ko jim je ljudstvo zaupalo tako
dragoceno in moderno vojno tehniko.
Nadejam se, je dejal, da boste to za-
upanje tudi opravičili in vložili vse
svoje sile in trud za to, da postanete
zares pravi mojstri svojega orožja. Teh-
nika, čeprav je še tako moderna, ne
pomeni nič, če ne boste znali z njo
upravljati in jo v danem trenutku tudi
izkoristiti, če bi bilo potrebno. Vaš od-
hod na orožne vaje se brez dvoma čuti
doma na kmetiji, v tovarni ali podjetju,
kjer delate, vendar se s požrtvovalnost-
jo tovarišev, ki so ostali na svojih de-
lovnih mestih, ta vrzel v proizvodnji ne
občuti. Danes razpolaga armada z naj-
modernejšim orožjem in opremo, katero
mnogi med vami, čeprav so že bili vo-
jaki, še do sedaj niso videli, a kaj šele,
da bi to orožje znali uporabljati. Zato
je potrebno, da se na orožnih vajah iz-
urite v uporabi tega orožja in prepričan
sem, da ste v tem kratkem času do-
segli že vidne uspehe. Na manevru boste
pridobljeno znanje in izkušnje prav
gotovo tudi pokazali.
Ko so je zahvalil komandi edinice,
da je omogočila razgovor z obvezniki
domačega okraja, je predsednik tov.
Cvenk obveznikom pojasnil nekatera
vprašanja s področja industrije in kme-
tijstva v okraju, katera so obveznike
najbolj zanimala. Ker jih je največ iz
Savinjske doline, je govoril največ o
hmeljarskih problemih. Seznami jih je
o kakovosti in letini hmelja, ki je že
povsod obran, o letošnji ceni hmelja na
svetovnem trgu in o zaključkih Evrop-
skega kongresa hmeljarjev, ki je bil
avgusta meseca v Žalcu. Seznanu jih
je tudi z drugimi gospodarskimi pro-
blemi: kako poteka elektrifikacija v
okraju, kakšna bo letina krompirja in
sadja, o davkih, kako je s sečnjo goz-
dov, o mehanizaciji v kmetijstvu, o pro-
blemih delavskega samoupravljanja ter
o uspehih in pomanjkljivostih nekate-
rih podjetij in tovarn v okraju. Nani-
zal je še vrsto stvari, ki so obveznike
zanimale, saj so ga poslušali z velikim
zanimanjem in pozornostjo.
Za njim je povzela besedo tov. He-
lena Borovšak, sekretar okrajnega od-
bora SZDL. Obveznikom je v daljšem
izlaganju pojasnila način volitev ljud-
skih poslancev v zvezno in republiško
skupščino ter v zbor proizvajalcev, ki
bodo letos v novembru. Poudarila je
vlogo in lik ljudskega poslanca po no-
vem volilnem zakonu. O tem so bili ob-
vezniki na splošno že seznanjeni, saj
vsak dan v edinici spremljajo časopis-
je ter te stvari obravnavajo tudi pri uri
dnevnih informacij. Zato jih je zlasti
zanimalo, ko jim je tov. Borovšakova
pripovedovala, koga so člani SZDL v
posameznih občinah že predvideli za
kandidate, kako potekajo predvolilne
priprave in kako so ponekod razkrin-
kali klerikalne težnje posameznih re-
akcionarnih elementov, da bi vrinili na
sestankih svoje kandidate. Ko so obvez-
niki čuli imena do sedaj predlaganih
kandidatov, so se z njimi strinjali, saj
so predlagali najbolj predane in zasluž-
ne ljudi, ki bodo v stanju zastopati tež-
nje delovnega ljudstva.
Obvezniki so nato postavljali razna
vprašanja iz najrazličnjših jxidrocij v
svojem kraju. Tisti iz Savinjske doline
so se zanimali predvsem za hmelj, zla-
sti so hoteli zvedeti za ceno letošnjega
pridelka hmelja, drugi iz hribovitih
predelov okrog Vitanja, katerih glavni
vir dohodkov je les, so hoteli izvedeti,
kako bo s prodajo lesa in sečnjo go-
zdov, oni iz vinorodnih in sadjarskih
predelov pa so spraševali, kakšna bo
letos letina in cena vinu in sadju. Ob-
vezniki, delavci iz podjetij, so se naj-
bolj zanimali za probleme v svojih to-
varnah; delavec iz Tovarne nogavic v
Polzeli pa je hotel izvedeti, kakšno je
stanje v tovarni sedaj, ko so izmenjali
direktorja, ki je gledal vse bolj svoje
lastne koristi kot koristi tovarne.
Dvignil se je obveznik Boris Bekeš iz
Slov. Konjic. Dejal je, da prav gotovo
nista predsednik okraja in sekretar
okrajnega odbora SZDL prišla le za to,
da bi jih seznanila samo z dogodki iz
domačega kraja, temveč da bi bilo prav,
da tudi onadva čujeta kaj o njihovih
vtisih iz armade. Pripovedoval je o do-
brih vtisih, katere so stekli za časa bi-
vanja v armadi, da so bili lepo spre-
jeti, da se starešine za njih brigajo, da
imajo v prostem času na razpolago vse
od časopisa, knjig, šaha do radia in ki-
na. Nadaljeval je: »Res je vojaško živ-
ljenje bolj trdo kot življenje doma, ra-
zen tega se moramo marsikaj naučiti,
toda učimo se z veliko voljo, veseljem
in ljubeznijo, ker vemo, da bo vse to le
nam koristilo v primeru, če bi morali
kdaj koli z orožjem braniti naše do-
move. Povejte našim doma, da nam je
dobro, da čas, ki smo ga tu prebili, ni
izgubljen. Z velikim veseljem čakamo
dneva, ko bomo odšli na manever, v
upanju, da bomo na vajah pridobljeno
znanje dobro koristili in pokazali na-
šim ljudem, kaj smo se v tem kratkem
času naučili. V imenu vseh nas se vam
zahvaljujem za obisk ter vas prosim, da
izročite našim domačim in delovnim
kolektivom, kjer delamo, lepe pozdrave.
Povejte jim, da smo se trdno odločili
vrniti iz manevra kot ,zmagovalci'.«
-ma-
Osma skupna seja MLO v Celju
Živahna gradbena dejavnost v Celju
Pretekli četrtek dopoldne je bila pod
Todstvom predsednika MLO Celje tov.
Ráka Jermana osma skupna seja mest-
nega zbora ter zbora proizvajalcev MLO
v Celju. Po čitanju zapisnika sedme
skupne seje MLO je predsednik Sveta
za prosveto in kulturo tov. Anton Aškerc
poročal o pregledu seznama inozemskih
revij in ostalih knjig, na katere je na-
ročena Studijska knjižnica. Nujno je,
da ima Študijska knjižnica vse takšne
publikacije, če se hoče vzdržati na
znanstvenem nivoju. Zato je MLO spre-
jel predl<^, da se iz proračunske re-
zerve odobri znesek 450.000 dinarjev za
kritje manjkajočih sredstev in tako po-
ravna dolg Državni založbi Slovenije.
V prvi toč-ki dnevnega reda osme
skupne seje je najprej predsednik man-
datno imunitetne komisije tov. Mirko
Zupančič poročal, da se je tov. Alojz
Trpin zaradi preselitve odpovedal man-
datu. Pri nadomestnih volitvah pete vo-
lilne enote mestnega zbora pa je bil na
njegovo mesto izvoljen učitelj Franjo
Sega.
Po poročilu predsednika MLO tov.
Rika Jermana o prenosu ustanovitelj-
sikih pravic od republiških državnih or-
ganov na mestni ljudski odbor, to po-
meni, da preidejo pravice in dolžnosti,
ki jih imajo po veljavnih predpisih
ustanovitelji za vsa podjetja na ob-
močju MLO — razen izvoznih in uvoz-
nih — od republiških organov na MLO,
je bil med drugim sprejet tudi sklep,
da se na željo delovnih kolektivov LIP
Celje ter Tovarne pohištva združita obe
podjetji v enotni Lesni kombinat. Na-
meravana zdnižitev Cinkarne s Kemično
tovarno pa se je odložila zaradi tega,
ker delovni kolektiv Kemične tovarne
še ni dal svojega pristanka. V zvezi s
tem je bil sprejet le sklep, da gospo-
darski svet pripravi čimprej sestanek
delovnega kolektiva Kemične tovarne,
na katerem bi strokovnjaki razložili go-
spodarsko potrebo po združitvi, hkrati
pa naj bi delovni kolektiv navedel kon-
kretne razloge, ki naj bi govorili proti
takšni zdnižitvi.
Iz nadaljnjega poročila predsednika
Gospodarskega sveta tov. Fedorja Gra-
dišnika o izvrševanju letošnjih investi-
cij na objektih je bilo razvidno na-
slednje: V tako imenovanem stanovanj-
skem skladu je na razpolago 104 mili-
jone dinarjev. Iz tega sklada se črpajo
sredstva za gradnjo 13 stanovanjskih
objektov v Celju. Tako je stanovanjski
blok na Slandrovem trgu v IV. fazi
dela; rok za dovršitev vseh del pa je
določen na 29. november 1.1. Po pred-
računu bo stala gradnja tega bloka sko-
raj 44 milijonov dinarjev. Kakor blok
na Slandrovem trgu, tako bodo tudi vsi
trije bloki ob Dečkovi cesti, ki bodo
skupaj stali okoli 90 milijonov dinarjev,
končani do 29. novembra letos. Nadalj-
nje delo v letošnjem letu je bila ure-
ditev tako imenovanega kokošnjaka na
Jožefovem hiñbu v stanovanja. Dela, ki
so stala okoli tri milijone dinarjev, so
že končana. Preureditev Dečjih jasli v
s>tanovanja (ob Dečkovi cesti) se je za-
radi slabega izvrševanja mizarskih del
zapoznila. Po predračunu bo ta pre-
ureditev zahtevala okoli 15 milijonov
dinarjev. Dograditev podstrešnih stano-
vanj na Mariborski cesti 64 je bila iz-
vršena že 1. avgusta. Ta dela so stala
nekaj nad 1 milijon dinarjev. Podstreš-
na stanovanja se urejajo tudi v vseh
treh stavbah v Tkalski ulici, in sicer
v tistih, ki jih je zgradil okupator.
Gradnja teh stanovanj v prvi stavbi že
gre h koncu. Po predračunu bodo vsa
ta dela stala okoli 6 milijonov dinarjev.
V tem času so bila zgrajena še tri dru-
ga podstrešna stanovanja v skupni
vrednosti okoli 1,2 milijona dinarjev.
V hiši na Stanetovi 19 bodo zgrajena
štiri podstrešna stanovanja ter 6 sam-
skih sob. Ne glede na to, da dokončna
situacija še ni predložena, znaša po
predračunih vrednost teh del skoraj tri
milijone dinarjev. Gradnja podstrešnih
stanovanj v ulici Tončke Cečeve je že
v zaključni fazi. Sest stanovanj nad
novo lekarno na vogalu Stanetove in
(Nadaljevanje na 2. strani)
stran 2
»SaTinjeki Testnik«, dne 19. septembra 1953
Stev. STl
pogledd po svetu
v  dnevih  okoli  Okroglice  smo  se
spomnili tudi zelo zanimive obletnice:
pred desetimi leti (8. sept. 1943) so za-
stopniki  italijanskega  vrhovnega  po-
veljstva podpisali brezpogojno kapitu-
lacijo italijanske vojske, tiste, ki se zdaj
semi na naši zapadni meji. Italija kot
Hitlerjev zaveznik, je bila poražena,
poražena  je   bila  tudi  Mussolinijeva
osvajalna politika, višek italijanskega
imperializma. Poražena, toda ne odstra-
njena, ne uničena. Italijanski imjperia-
lizem je žrtvoval Mussolinija in pri-
pravil vse, da bi z »obračanjem plašča
po vetru«  obdržal del svojih pozicij
zato, da bi iz njih nadaljeval staro po-
litiko prodiranja, kakršnega se je bil
polotil kmalu po združitvi italijanske
države.  Eritreja in Somalija sta bili
prva etapa, druga je bil poraz leta 1896
v  Abesiniji,   tretja  italijansko-turška
vojna leta 1911, četrta londonski pakt
leta 1915 in posledica leta 1918 — osvo-
jitev naših krajev. Nato je sledila in-
tervencija v Španiji, nato Albanija in
končno druga svetovna vojna, ko se je
Italija blamirala v Grčiji in zavratno
napadla Jugoslavijo in Francijo.  Vse
kar je Italija počela v zadnjih 60 letih
zoper svoje sosede, bi se moralo zruši-
ti tistega znamenitega 8. septembra 1943.
Toda vsa leta po d.rugi s7^etovni vojni
smo imeli priložnost gledati, kako je
De Gasperi oživljal duh fašizma, kako
je stregel ircdentističnim apetitom in
danes imamo priliko videti, kaj počne
njegov naslednik Pella: italijanski im-
perializem je brez sramu dvignil glavo
in Pella je v svojem zadnjem govoru
svetu celo razlagal, da jo je dvignil
upravičeno. Človek bi ne verjel, da je
kaj takega mogoče. Take »apokaliptič-
ne« laži se menda res lahko skuhajo
samo v demokrščanski mistični vročici.
Kdo ne pomni, kako sramotno je kljub
določilom premirja italijanska vojska
branila te kraje, ki jih imenuje »italia-
nissime« in celo tiste, ki jih imenuje
i>svete«! Zgodovina ne pozna tako pod-
lih in obenem tako mevžastih vojakov,
kakor so se izkazali ti monarhistični
fašistični condottieri. Kako je v civilu
zbežal iz Gorice general Malagutti, ne
da bi se na njegov ukaz sprožila ena
sama puška proti Nemcem! Tiste pa,
ki so imeli v sebi vsaj nekaj ponosa,
italijanske garibaldinske partizane, da-
nes postavljajo pred sodišča kot izda-
jalce. Ce premislimo samo to dejstvo,
lahko razumemo Pellov govor. Razu-
memo, odpustimo pa ne. V vsaki nje-
govi besedi, v vsakem njegovem na-
smehu je skrito bodalo.
Zmaga dr. Adenauerja v Nemčiji je
Pellin položaj sicer nekoliko pretresla,
vendar na stvari v Italiji ni spreme-
nila prav nič. Izid nemških volitev je
Sovjetsko zvezo presenetil in kakor je
navada v takih primerih, so bile vo-
litve razglašene za potvorjene. V ZDA
so bili seveda izredno zadovoljni, iz-
teklo se je vse po naročilu in po pri-
poročilu Johna F. Dullesa. London in
Pariz pa tega izida nista ravno vesela.
Francozi se boje vsakega führerja, naj
že bo črn ali rjav, Angleži pa prav
tako. Tudi famozna evropska obramb-
na skupnost ne diši ne prvim ne dru-
gim, če je v njej najmočnejša osebnost
ravno Nemec in če je v tej obrambni
armadi najmočnejši činitelj ravno nova
Wehrmacht, ki bi jo ZDA v neki obli-
ki čimprej rade videle oživotvorjeno.
V Evropi pa je to simpatično samo
okorelim, ultramontanskim klerikalnim
krogom v Italiji in Franciji, to je lju-
dem okoli De Gasperija in Schuraanna.
Tako so nemške volitve ponovno raz-
galile razpoke v Zapadnem bloku vele-
sil. Anglija je namreč požrla grenko
kroglico tudi na washingtonski konfe-
renci Pacifiškega pakta, ki ga na krat-
ko imenujejo Anzus (Anglija, Nova Ze-
landija. USA). V tem paktu je Anglija
zastopana z dvema svojima dominio-
noma, nje same materne dežele pa ne
marajo sprejeti. Zakaj ne, ni težko
uganiti. ZDA štejejo Pacifik za ameri-
ški ribnik, v katerem naj bi Anglija
ribarila samo z dovoljenjem lastnika.
Da je v ozadju vprašanje Kitajske, gle-
de katere se Anglija in Amerika raz-
hajata, je jasno že dalj časa, še bolj
pa se bo pokazalo na VII. zasedanju
Generalne skupščine Združenih naro-
dov.
Zadeva s Kitajsko bo nedvomno iz-
redno zanimiva. V zmešnjavi raznih
»korejskih konferenc ostaja najbolj
vidna konstanta, da gre slej ko prej za
imperialistično prevlado v tem rezer-
voarju človeškega in surovinskega ma-
teriala. Na severu in na jugu tega
ogromnega kitajskega sveta pa se oba
svetovna imperija že več let otipavata.
Ta trenutek je spet težko reči, komu v
korist se suče politika v Indokini in
na Koreji. Pot do miru na obeh točkah
je izredno težka in strma.
Da je temu res tako, je razvidno tudi
iz dogodkov, ki smo jih zadnje čase no-
tirali v sosednji Avstriji, ki bi rada
prišla do mirovne pogodbe in pri po-
svetovanjih, ki se vlečejo že leta in
leta tudi sama sodelovala. Pri tem se
opira in ozira samo po velikih, medtem
ko ne zna preprečiti šovinističnih, van-
dalskih izbruhov proti FLRJ. Neodgo-
vorno početje neonacistov in klerofaši-
stov na Koroškem, skrunitev naših gro-
bov in spomenikov in razne druge stvari
kažejo, da v Avstriji še niso pometli
z nacistično nesnago. Ce niso, potem
tudi ne zaslužijo, da stopijo v družbo
narodov kot enakopraven člen člove-
čanske skupnosti. Ce niso, potem je
prav, če še naprej prenašajo bremena
okupacije, pa četudi so bolj simbolične
narave. Pravico do svobode imej samo
tisti narod, ki svobodo tudi drugim pri-
pušča, dovoljuje in ohranjuje. Samo
taka zunanje-politična načela omogo-
čajo, da v notranjih zadevah ne pri-
dejo do izraza poražene fašistične zveri.
Takšno je mnenje odgovornih cini-
teljev v naši državi. Naša demokracija
ne bi bila postavljena na trdne temelje,
če ne bi terjala svobodo na zunaj in
na znotraj. Kako si to načelo utira pot
v demokratičnem socializmu, je mo-
goče videti vsem narodom v naših naj-
novejših ustanovnih določbah in ured-
bah. •«
v novo šolsko leto-
leto gradenj in obnov prosvetnih ustanov
Počitnice so za nami. Mladina se je
telesno okrepila, duševno spočila, da bo
laže sledüa pouku in se predala res-
nemu učenju in átudiju. Zal, da je büo
med srednje- in strokovnošolsko mla-
dino mnogo takih, ki so jim popravni
izpiti pokvarili precejšen del letnega
odmora, staršem pa naprtili stroške za
instrukcije. Naj bo to resen opomin za
novo šolsko leto, da bo takih učencev
čim manj. Staršem bi svetovali, da se
koj v začetku tesno združijo z vzgoji-
telji in na roditeljskih sestankih sprem-
ljajo vzgojo in učenje svojih otrok.
Tudi naše množične organizacije se še
vse premalo zanimajo za vzgojna vpra-
šanja.
Naša socialistična družba z velikimi
žrtvami podpira telesni in duševni raz-
voj naše mladine. Daje ji ceneno ma-
lico, pošilja jo v počitniške kolonije,
vzdržuje dijaške domove in šolske ku-
hinje, nudi podpore in štipendije. Na
vse te dobrine nikar ne pozabimo. Za
starše, ki ne izpolnjujejo dolžnosti do
svojih otrok, ki so jim deveta briga,
bo treba najti moralna sredstva, s ka-
terimi jih bomo privedli k sodelovanju
med šolo in domom.
Pričakujemo, da bo to hvaležno na-
logo prevzelo Društvo prijateljev mla-
dine in s temeljito prevzgojo staršev
mladino vsestransko zaščitilo. Svoj sva-
rilni glas naj povzdigne proti vsem na-
pakam, naj se te pojavijo bodisi т
družbenih organizacijah, v družinskih
domovih, vzgojnih ustanovah ali pri
ljudski oblasti sami.
V minulem šol. letu je bila predšol-
ska mladina deležna posebne skrbi in
pozornosti ljudske oblasti. Dobila je
najmoderneje urejeno otroško igrišče,
ki ni le v užitek mladini, marve<5 v
okras mesta samega.
Spregovorimo še ponovno o nekate-
rih težavah, ki bodo spremljale pro-
svetno in vzgojno dejavnost tudi še na-
slednje pravkar začeto šolsko leto. Ker
smo že pri predšolski mladini, naj ome-
nim, da sta oba otroška vrtca postala
pretesna, saj bi po zadnjem popisu
prebivalstva samo v središču Celja po-
trebovali 5 otroških vrtcev. Spričo fi-
nančnih bremen, ki jih nasi mesto Ce-
lje, bo že v tekočem šol. letu treba
misliti vsaj na razširitev Otrœkega
vrtca O. Zupančiča v Aškerčevi ulici
in Mladinskega doma Tončke Cečeve
v Gaberju. Zaposlene matere z veliko
skrbjo gledajo v bodočnost in nenehno
prosijo za sprejem svojih otrok v do-
move. Naša socialistična družba ne sme
spregledati njihovih upravičenih pro-
šenj, saj dajejo skupnosti vse svoje
moči: v službi in z vzgojo otrok.
Ce preidemo sedaj k osnovnošolski
mladini, se tudi pri njej kaže kaj ža-
lostna slika. Njihovo število stalno na-
rašča, i. osnovna šola je že presegla
število 1000 (1050) in ima od 26 oddel-
kov 13 popoldanskih. V njeni zgradbi
gostujoča Pomožna šola s 130 učenci
ima od desetih 5 popoldanskih oddel-
kov. Obe šoli sta zasedli vsak kotiček
in. je Pomožna šola morala zasesti celo
obednico gospodinjske šole, samo da je
še ostala pod skupno streho. ÍÍ. osnovna
šola z 921 učenci ima 15 dopoldanskih
in 8 popoldanskih razredov.
S tisoč in več dijaki se letos pre-
rivata tudi obe celjski gimnaziji. Tudi
pri njih so zasedeni vsi prostori. I. gi-
mnazija ima od 28 oddelkov 13, II. gi-
mnazija pa z istim številom 12 popol-
danskih oddelkov. Kdor bi poslušal go-
reče prošnje in ogorčene pritožbe star-
šev, naj sprejmejo upravitelji in rav-
natelji njihove otroke v dopoldanski
razred, ta bi moral reči: mera je polna!
Kar se je le dalo, so dosegli. Pri tem
smo pa zašli v drugo skrajnost: dopol-
danski razredi štejejo po 50 in več
učencev, kar bo brez dvoma vplivalo
na učni uspeh. Kdo bo za to odgovar-
jal? Vzgojitelji gotovo ne.
V ugodnejših razmerah se nahajata
edinole Ekonomska srednja šola z 201
in Učiteljišče s 333 dijaki, ki imata sa-
mo dopoldanski pouk.
V obupnem položaju je že tolikokrat
pogrevana Vajenska žola z 250 učenci
in 11 oddelki. Z zakasnitvijo adapta-
cije vojaškega skladišča, kjer bi se
moral pričeti 15. septembra pouk, je
letos izgubila kar 4 učunice in se sedaj
stiska s 6 oddelki v dveh učilnicah v
Obrtnem domu. Posebna komisija išče
po mestu tretjo učilnico, da ostalih 5
oddelkov ne bo brez pouka.
Priznati moramo, da sta MLO in Svet
za presveto in kulturo storila vse ko-
rake, da bi bila gradnja pravočasno do-
vršena, toda s svojimi energičnimi
ukrepi sta prišla nekoliko prepozno.
V razmeroma ugodnem položaju se
nahajajo Vajenska šola raznih strok na
Dečkovi cesti (90 učencev). Industrij-
ska kovinarska šola Tovarne emajlira-
ne posode v Gaberju (110), Vrtnarska
šola v Medlogu in Industrijska kovi-
narska šola v Storah.
Ko ugotavljamo težave, v katerih se
celjsko šolstvo nahaja, poglejmo ne-
koliko tudi v njihovo ozadje. Glede va-
jenske šole je nastala zakasnitev adap-
tacije zaradi gradnje novih objektov
Avtoobnove, ki naj napravi prostor vo-
jaškemu skladišču na Sp. Hudinji. Se
ta gradbena dela so bila po revizijski
komisiji za odobritev gradbenih načr-
tov ustavljena, zaradi česar se bo seli-
tev in z njo vred adaptacija zopet za-
vlekla. Ne moremo se otresti sodbe, da
tiči v takem početju precej birokra-
tizma.
Da bi se celjsko šolstvo čimprej iz-
vleklo iz obupne stiske, bi se morala že
letos pričeti gradnja nove šole na Po-
lulah za okrog 200 učencev. Kaj je z
njo? Po 7-mesečnih pripravah smo še
vedno le pri idejnem načrtu. Tega so
deloma krivi projektanti, deloma pa
republiška revizijska komisija v Ljub-
ljani ki je načrt zavrnila. Od tega časa
(sredi avgusta) delo zopet stoji
Po petletnem perspektivnem načrtu
bi morali pričeti tudi z gradnjo nove
osnovne šole — osemletke (torej z niž-
jo gimnazijo) za okrog 400—500 učen-
cev na Spodnji Hudinji. Sele obe šoli:
Polule in Sp. Hudinja bi izdatno raz-
bremenili obe sedanji osnovni šoli in
obe gimnaziji. Svet za prosveto in kul-
turo ima že sedaj dovolj izkušenj, ka-
ko je s pripravami za nove šole, zlasti
pri šoli na Polulah, zato se čudimo, da
že sedaj ne pristopi k pripravam za
gradnjo šole na Sp. Hudinji, medtem
-TO bi moral pospešiti izdelavo načrtov
za šolo na Polulah. Zakaj se s šolo na
Sp. Hudinji tako mudi? Ker bo po se-
danjih izkušnjah minilo leto, preden
bodo gotovi in odobreni njeni načrti;
ker bo treba vedeti, kolika vsota bo
potrebna za investicije, ki jo naj MLO
vnese bodisi v redni proračun bodisi
v najeto dolgoročno posojilo. Ta vsota
se določi edinole po izvršeni določitvi
ožje lokacije in z gradbenim progra-
mom, ki mora biti predložen rep. revi-
zijski komisiji v Ljubljani; ker je do
novega proračunskega leta samo še tri
mesece; kakor ostala mesta, bo tudi
Celje moralo preiti k razpisu natečaja
za idejne projekte. Tudi ta sredstva
morajo biti predvidena v proračunu.
Vsaka zakasnitev teh priprav bo imela
glede na zgoraj opisano stanje v šolah
zle posledice.
Odobritev petletnega perspektivnega
načrta za gradnjo novih šol, finančna
sredstva za omenjeno adaptacijo, štiri
Ü1 polmUijonski znesek za popravilo šol
kažejo, da MLO ne štedi s sredstvi, ki
so za šolstvo potrebna, zato upamo, da
bo tekoče leto prineslo več napredka v
izboljšanju stanja v prosvetnih usta-
novah. Tudi Muzej in Studijska knjiž-
nica že komaj čakata na pričetek
odobrene adaptacije stare grofije. Res
velike naloge se nam obetajo v tem
šolskem letu, od organizacije dela pa
je odvisno, kako bodo uspele. Okrog
5400 predšolske, osnovno-, srednje- ia
strokovnošolske mladine, ki letos po-
seča vzgojne ustanove, nalaga naši so-
cialistični družbi dolžnost, da ji nudi-
mo več prostora in udobnosti v korist
njenega zdravja in veselejše bodočnosti
Tudi prosvetni delavci zaslužijo ugod-
nejše delovne pogoje, da bodo laže po-
sredovali znanje in temelj ite j šo vzgojo
naši mladini
Tudi šolstvo v okraju Celje-okolica
se bori z velikimi težavami. Na pode-
želju so prav tako v načrtu nove grad-
nje. Tik pred dovršitvijo je ena naj-
modernejših šolskih zgradb v Jurklo-
štru. Precejšnje število mladega uči-
teljstva je letos žrtvovalo svoje počit-
nice in se v posebnem tečaju priprav-
ljalo na zaključne izpite. Mnogi doslu-
ženi upravitelji šol čakajo na upoko-
jitev ter pričakujejo, da jim bo naša
socialistična družba našla po upokojit-
vi primerno zatočišče, kjer bodo uživali
svoj zasluženi pokoj. Svoje fizične in
duševne sUe so dajali skupnosti v času,
ko je bUo največje pomanjkanje uči-
teljstva. Tudi v tem oziru se je letos
mnogo izboljšalo. Namesto 60 v pre-
teklem šol. letu, jih letos manjka še
okrog 30. Naša učiteljišča dajejo upa-
nje, da bodo že prihodnje leto izpol-
nila to vrzeL
J. K.
Steklarji v Rog. Slatini so odločno nastopili
V Steklarni v Rogaški Slatini so že
dalj časa čutili, da pri njih nekaj ni v
redu. Tudi za \'zroke so vçdeli in za
ljudi, ki so povzročali in zaostrevali
stanje v podjetju, vendar se niso upali
z besedo na dan.
Ker je pa stanje postajalo tako, da je
že v veliki meri škodovalo pravilnemu
razvoju tovarne, so se na pobudo okraj-
nega komiteja in okrajnega ljudskega
odbora le odločili in pristopili k rešitvi
številnih problemov, ki so se nabrali v
podjetju in ovirali pravilno delo.
Na zadnjem zasedanju delavskega
sveta in na odprtem sestanku njihove
osnovne organizacije ZK so začeli javno
iznašati vse, kar so vedeli, tako da so
tudi člani, ki vseh stvari o posameznih
članih niso vedeli, slišali o delovanju
nekaterih mojstrov, ki so vedrUi in
oblačili v podjetju. Povedali so mnogo
napak, ki so jih v preteklosti, po osvo-
boditvi in še danes delali predsednik
delavskega sveta Bauer, predsednik
sindikalne podružnice Sitar, mojster
Drnovšek in še nekateri drugi mojstri.
Bauer j u in Drnovšku so povedali, da
sta si po svoje krojila norme in s tem
tudi zaslužek; obema, kakor tudi Sitar-
ju, so kar v obraz vrgli njihov netova-
riški, večkrat celo surov odnos do de-
lavcev. Bauer je samovoljno nastopal v
FKKÌjetju, grobo nastopal proti nekaterim
delavcem in delavkam, ki niso bui ni-
česar krivi. Drnovšek je celo fizično
obračunaval z delavci. Sitar je poleg
drugih napak imel zlasti do mladincev,-
za katere ni našel kaj lepih izrazov,
nepravilen odnos. Bauerju in Sitarju so
očitali in dokazali (Sitar je na sestanku
sam priznal) umazano vlogo, ki sta jo
imela že leta 1941, ko sta se postavila
v službo Nemcev.
Na sestanku so obsodili nepravilen
odnos mnogih mojstrov do strokovne
vzgoje mladih ljudi, zlasti pa nepravi-
len odnos do industrijske šole. Delovni
odnosi med nekaterimi mojstri in de-
lavci niso bili urejeni in vse prej kot
socialistični. Celo izkoriščevali so svoje
delavce s tem, da so morali prihajati po
pol ure prej na delo, da so pripravili vse
potrebno, tako da so potem lahko pre-
koračevali normo (Bauer celo preko 40
odstotkov) in prejemali nesorazmerno
višje zaslužke kakor pa ostali delavci
Posebna napaka v podjetju je bila т
tem, da je vladala velika familiarnost
zlasti med mojstri — vrhovi — in nji-
hovimi sorodniki. Zaradi teh odnosov
ni bilo moči uvesti v tovarni niti de-
lovne discipline niti niso mogli izvesti
skleix)v, ki so jih sprejemali na sejah
delavskega sveta, upravnega odbora ali
na sestankih in sejah organizacij. Tudi
kazni, ki so se izrekale za disciplinske
prekrške ali za storjeno materialno
škodo, so se izvršile le tedaj, če delavec
ali delavka ni imel zagovornika v enem
od sorodstvenih vrhov.
Polno, zelo mnogo se je nakopičilo
takih napak v podjetju, ki so škodovale
in bi lahko imele večje pnisledice, če ne
bi bili odločno pristopili k njihovi od-
pravi.
Člani komunisti in nečlani so na zad-
njem sestanku trdo nastopili. Iz svoje
srede so izključili mojstra Drnovška in
Sitarja, ki so ga na masovnem sindi-
kalnem sestanku tudi razrešili funkcije
predsednika sindikalne podružnice. —
Bauerja (ki je bil iz Partije izključen
že pred petimi leti) so odpoklicali s
predsedniškega mesta delavskega sveta
in ga tudi zaradi številnih napak in
postopkov v podjetju odstranili iz ko-
lektiva. Kaznovali so še druge nedisci-
plinirane, neodkrite in malodušne člane
in s tem očistili svoje vrste največjega
plevela. S tem je bil storjen prvi, toda
velik korak k izboljšanju prilik v Ste-
klarni.
Člani kolektiva so trdno odločeni, da
ne bodo odnehali prej, dokler ne bo
stanje v tovarni popolnoma urejeno,
dokler se ne bodo uveljavili organi
samoupravljanja in dokler ne bodo od-
pravili vseh napak in stopili na pot, ki
jo je nakazal VI. kongres ZKJ in zad-
nje pismo plenuma ZKJ.
Z odločnimi, revolucionarnimi ukrepi
v interesu pravilnega razvoja in življe-
nja znotraj kolektiva in v odnosu do
skupnosti, do komune, bodo opravičili
priznanje, ki so ga pred kratkim pre-
jeli, ko je njihova tovarna dobila ime
enega naših največjih revolucionarjev
— borca Borisa Kidriča-Petra.
Živahna gradbena dejavnost v Celju
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vodnikove ulice bo za vselitev sposob-
nih v sredini prihodnjega meseca.
Gradnja teh stanovanj bo zmanjšala
skupmi znesek stanovanjskega sklada za
skoraj 9,5 milijona dinarjev.
Po predračunih znaša skupna vred-
nost gradenj stanovanjskih objektov
164,952.333 dinarjev. Na prvi pogled je
ta znesek v nasprotju z razpvoložljivimi
sredstvi stanovanjskega sklada. Ker pa
so bua nekatera dela na teh stanovanj-
skih blokih že začeta in tudi plačana
lansko leto, bo po planu 2:agotovljeni
znesek zadostoval za poravnavo vseh
izdatkov.
Drugi sklad, iz katerega MLO črpa
sredstva za komunalna dela, je tako
imenovani Komunalni £^klad. V tem
skladu je 196 muijonov dinarjev (skup-
no z vzdrževalnimi deli). Iz tega sklada
se fínansira gradnja Teharske ceste, ki
bo stala okoli 40 milijonov dinarjev.
Teharska cesta ne bo končana v le-
tošnjem letu, ker se mora po mnenju
strokovnjakov cestni nasip čez zimo
uležati. Gradnja Kersnikove ulice bo po
predračunih znašala okoli 13 milijonov
dinarjev. Ureditev Cankarjeve ulice, ki
je že v prometu, je stala okoli 6 mili-
jonov dinarjev. Asfaltiranje Stanetove
ulice pa je stalo 4,3 milijona dinarjev.
Poleg izvršenih del na Prešernovi ulici,
nadalje na ulici XIV. divizije in ceste v
Košnici, ki pa je še v delu, bodo te dni
začeli z urejevanjem pločnikov na Ma-
riborski cesti do odcepa v Trnovi je. V
sredini prihodnjega meseca se bodo za-
čela tudi dela na Trubarjevi ulici, ki
bo široka 7 metrov ter bo imela na
južni strani pločnik. V načrtu je še ure-
ditev Delavske ceste, za kar so končane
tudi vse meritve. Pločniki v Zidanškovi
ulici verjetno v letošnjem letu ne bodo
prišli na vrsto, ker je predvidena re-
konstrukcija celotne ceste. Dvakratno
razkopavanje ceste pa bi šlo le na škodo
komunalnega sklada.
Glede na izvršena dela in skupaj s
tistimi, ki bodo končana še v letošnjem
letu (ali pa vsaj začeta), bodo stroški
za obnovo cest v mestu po predračunih
znašaH 81,506.416 dinarjev.
V sklad za komunalna dela spadajo
tudi izdatki vodovoda. Vrednost vseh
teh del (glavni vod Medlog—Celje, vo-
dovod Oblakova—Ipavčeva, vodovod na
Teharski cesti, vodovod na Kersnikovi
in Trubarjevi ulici ter v Novi vasi) po
predračunih znaša 85,324.299 dinarjev.
V vrsto izdatkov iz komunalnega
sklada spadajo še dela za elektrifikacijo
naselij. Dela za elektrifikacijo Zgornje
Košnice so se začela 15. septembra. Prav
tako so že začeta dela za elektrifikacijo
Pečovnika. V načrtu pa je še elektrifi-
kacija Dobrove ter Lokrovca in Creta
ter Zvodnega. Na tem odseku bo DES
na lastne stroške postavil transforma-
tor. Elektrifikacija naselja za LIP bo
končana okoli 1. oktobra. Elektrifikacij«
Lopate pa je že izvršena. Po predraču-
nih bo skupni izdatek za vsa ta dela
znašal 14,581.612 dinarjev.
V dela javnih naprav spada ureditev
otroškega igrišča ob Savinji, za kar je
bilo porabljenih skoraj 3,5 muijona din.
Za prostor za parkiranje ob Gubčevl
ulici je predvidenih 2,8 mUijona din.
Poleg tega bodo iz tega sklada porab-
ljena še sredstva za ureditev igrišča r
Mestnem parku, nadalje za ureditev
Kocenovega trga, za gasilske domove
itd.
Skupna vrednost vseh investicijskih
del — iz lokalnega investicijskega skla-
da — ki jih koristi nad 20 celjskih pod-
jetij, pa znaša 746,423.000 dinarjev.
Dela na vseh omenjenih investicijskih
delih uspešno napredujejo. Kako živah-
na je gradbena dejavnost v Celju, je
videti tudi iz tega, da je v veljavi 10X
gradbenih dovoljenj.
Po zadnjem pregledu republiške re-
vizijske komisije pa so bila zaradi pre-
majhne dokumentacije ustavljena dela
na štirih objektih, in sicer na gradbišču
nove tovarne Aero, nadalje na stano-
vanjskih blokih na Slandrovem trgu, ob
Levstikovi ulici (Cinkarna) ter pri Prvi
gimnaziji (OLO Celje-okolica).
V nadaljevanju seje sta oba zbora
poleg ostalih sklepov sprejela še pred-
loge, da se zgradba Zadružnega doma
v Medlogu odda za dobo 30 let v brez-
plačni zakup Kmetijski zadrugi v Celju
z obveznostjo, da bo le-ta omogočila т
domu delovanje vseh ustanov, ki že
tam delujejo.
Poleg tega je MLO sprejel sklep, da
se namesto dosedanjega direktorja Cin-
karne tov. Staneta Kokalja imenuje tov.
KamUo Hilbert. Nadalje je bil imenovan
za novega direktorja »Snaga-Javne na-
ixrave« tov. Gorinšek. V novo ustanov-
ljenem podjetju »Foto-Ideal« pa je bü
za v. d. ravnatelja imenovan tov. Ziatko
Denisa.
Ljudski odborniki so nadalje sprejeli
sklep, da se iz subvencije republiškega
proračuna MLO Celju odstopijo odboru
za proslavo 10-letnice I. zasedanja slo-
venskih odposlancev v Kočevju znesek
1 milijon dinarjev. _
Zaradi izjave tov. Laha, dosedanjega
predsednika arbitraže za delovne od-
nose pri MLO, ki je v razpravi arbi-
tražnega postopka o pritožbi na odp>oved
službenega razmerja tov. J., da »pod-
jetje prav nič ne briga, če je bila ona
obsojena v zvezi z gospodarskim krimi-
nalom, drugič pa, da ona sploh ni kriva
in je bua po krivici obsojena s strani
sodišča«, so biLi ljudski odborniki mne-
nja, da takšen človek ne more biti član
takšnega organa. Zaradi tega so spre-
jeli sklep, s katerim se tov. Lah razreši
dolžnosti arbitra pri arbitraži za de-
lovne odnose pri MLO v Celju.
Kaj je z elektrifikacijo laškega okoliša
Kmetje v laški okolici so se z veliko
vnemo lotili elektrifikacije svojih do-
mov. Prispevali so veliko prostovoljnih
ur, pripravili malone vse, kar je mo-
goče storiti v lastnih močeh. Mnogi so
uredili že notranjo instalacijo, drogovi
so postavljeni, transformatorski stolpi
pozidani, računi poravnani, le elektrike
še ni. Napeljave po hišah imajo nekak
dekorativni značaj, medtem ko pro-
store še vedno razsvetljujejo petrolejka
Kmetje so upravičeno nezadovoljni z
odlašanjem, ker dvomijo, da bodo to
zimo že lahko svetili z električno lučjo.
Toda dela so se ustavila tam, kjer
prebivalstvo kljub najboljši volji in
največji vnemi ne more več ničesar
storiti. Nadaljnja dela zavisi jo le od
strokovnega osebja, ki se pa noče in
noče prikazati v njihovem kraju.
Zato prebivalstvo vasi okoli Laškega
vljudno naproša Elektro-Celje, da po-
speši dela pri elektrifikaciji njihovega
kraja in da, če je potrebno tudi obraz-
loži, kakšni razlogi zadržujejo napredo-
vanje del in če je še kaj, kar bi lahko
sami uredili, pa še ni storjeno, da bá
se dokončna dela izvršila.
Stev. 37
»Savinjski vestnik«,  dne 19. septemb];a 1953
Stran 3
Linhartova dvodejanica „Županova Micica"
na odru Svobode v Zagradu
Mladinski odsek DPD Svoboda za Za-
grad, Polule in Pečovnik je priredil
nninulo soboto in nedeljo v dvorani Ste-
gu Linhartovo dvodejanko: »Zupanova
Micka« in Murnikovo enodejanko: »Na-
poleonov samovar«. Mnogi prebivalci
Zagrada, Polul in Pečovnika so željni
razvedrila, zabave in tudi vrednega
kulturnega doživetja ob igrah, napol-
nili dvorano v soboto zvečer in nedeljo
popoldne. Ko so prihajali v dvorano,
so bili resni in zbrani, ko so odhajali,
so bili zadovoljni, nasmejani in spro-
ščeni. Igri sta jih čustveno razvneli. Do-
godke na odru so doživljali igralci in
gledalci. Prireditev je dosegla primeren
uspeh. Mnogi od gledalcev bodo še v
bodoče radi prihajali na kulturne pri-
reditve v to dvorano, mnoge bodo za
to pridobile besede zadovoljnih udele-
žencev.
Dvodejanka »Zupanova Micka« se do-
gaja v fevdalni družbi. Tedaj so kmetje
izkoriščevalce še »onikali« in nazivali
za gnadljivo gospo ali gospoda. Tem
večji i e zato v igri užitek kmeta in žu-
pana Jaka Zanetovca, ko se iz te gnad-
Ijive gospode na lep način malo ponor-
čuje in jo nekoliko osramoti. To kaže
na zdravo moralno jedro mnogih kme-
tov-tlačanov in na propadanje fevdal-
ne gospode. Razen nekaj komike ima
ta dvodejanka tudi vzgojno vrednost,
saj šaljivo prikazuje slabosti fevdalne
gospode.
Dobra igra na odru ni vsakemu igral-
cu enako lahka in težka naloga. V ce-
loti so igralci podali svoje vloge dobrq
in vsi z željo po čim boljšem, učinku
njihovega govora, kretenj in mimike
na odru. Najbolje je podal svojo vjogo
plemič Tulpenheim (Majer M.). Njego-
va maska je bila zelo dobra, mimika
skladna z vsebino igre, nastop poln za-
dreg, kot jih zahteva vloga. Pisar Gla-
žek (Krušič M.) je igral dobro, vendar
bi bil lahko še značilnejši. Vdova Štern-
feldova (Petru I.) je bila v maski ne-
koliko premlada. Prepričljivost svoje-
ga igranja in doživljanje bi lahko še
dokaj stopnjevala, saj očituje k temu
primerne sposobnosti. Micka (Šoštarec
V.) je bila pristna zlasti v joku. Ob na-
daljnjem nastopanju bo lahko postala
zelo uspešna igralka. Anže (Lacker A.)
se je trudil k dobremu igranju, a je
bil v maski nekoliko premlad. Zupan
Jaka (Soštarec Z.) v trudu ni zaostajal
za ostalimi igralci. Zaželjena je večja
pristnost in skladnost doživljanja vlo-
ge z gestami in govorom. Z nadaljnjimi
vajami za prireditve še drugih ljudskih
iger bo režiserka Stante Marica razvila
te in druge igralce do lepe višine. Že
dosedanji trud ni bil zaman.
Vsebina enodejanke: »Napoleonov sa-
movar« nas pa nikakor ne more zado-
voljevati, čeravno je med gledalci po-
vzročila mnogo sproščenega smeha. Tu-
di v šali in komiki iščemo nečesa vred-
nega, česar pa v tej enodejanki ne
najdemo. Smeh ob pijancu na odru je
le preveč poceni in problematičen.
Mladi igralski družini v Zagradu že-
limo še obilo volje do igranja in vaj,
dobro izbiro iger in mnogo uspehov.
Šiv.
Uspela nastopa lutkovnega
gledališča z Ooigega polja
Zadnjo nedeljo v avgustu in prvo ne-
deljo v septembru je pred kratkim
ustanovljeno lutkovno gledališče Dol-
gega polja, ki dela pod okriljem te-
renske organizacije SZDL, izvedlo prvi
predstavi »Rdeče kapice«. Cicibančki
in pionirji, pa tudi mnogi starši so pri
obeh predstavah dvorano AD Kladivar
napolnili do zadnjega kotička. Obe
predstavi sta zelo lepo uspeli; najmlajši
in ostali pozorni gledalci so ju zapustili
z željo, da bi jim mladi ansambel lut-
kovnega gledališča, ki dela pod vod-
stvom prof. Ščuke kmalu pripravil
drugo premiero. Po napovedi bo to »Ča-
robni klobuk«. — Mlademu gledališču
želimo kar največ uspeha; od odgovor-
nih činiteljev pa pričakujemo, da bodo
nudili skupini neumornih mladih ljudi,
ki so se pod vodstvom prof. Ščuke šele
začeli uvajati v skrivnosti vodenja lutk,
vso pomoč.
20. SEPTEMBER Í908 V CEUU
Ob 454etnici celjskih dogodkov
Dne 13. septembra je preteklo 45 let,
ko je Ciril-Metodova družba sklicala
svojo letno skupščino v Ptuj. Završalo
je takrat med spodnještajerskim nem-
štvom in nemškutarijo, da si upa kdo
takšno provokacija v Ornigovem paša-
luku! Tako nezaslišanost je treba pre-
prečiti za vsako ceno. Ptujski Nemci in
nemškutarji so pod vodstvom kranjske-
ga renegata, urednika ptujskega »Šta-
jerca« (»Stajerc« je bil slovensko pisan
časopis, urejevan v nemškem duhu)
Linharta, pripravljali demonstracije
proti skupščini. Iz vseh spodnještajer-
skih mest in trgov so za Ì3. september
zbobnali v Ptuj vso nemškutarijo, ki je
na dan skupščine demonstrirala po
Ptuju in dejansko napadala udeležence
skupščine. Da so se teh junaško udele-
žili tudi celjski Nemci in nemškutarji,
je umevno. Celjsko nemštvo se je tisti
čas rekrutiralo iz nemških trgovcev in
njihovih trgovskih nastavi j encev, ki so
bili sicer po veliki večini Slovenci, ven-
dar so v svojih službah pod pritiskom
svojih delodajalcev zaplavali v nemške
vode in bili poslušni sluge svojih go-
spodarjev. Tudi celjski trgovec Gustav
Stiger se je s svojimi pomočniki osebno
udeležil demonstracij v Ptujti. Po
ptujskih ulicah je nosil košaro, napol-
njeno z gnilimi jajci, ki jih je delil
demonstrantom, da so jih metali v Slo-
vence. Stigerja se je zaradi tega prijela
krilatica: »mož z gnilimi jajci«; te kri-
latice se dolgo časa ni mogel iznebiti.
Ptujskim dogodkom je sledilo Celje.
Za nedeljo 20. septembra 1908 je Klub
slc'venskih naprednih akademxikov v
Celju priredil veliko slavnost v Narod-
nem domu. Te slavnosti so se udeležili
mnogi spodnještajerski Slovenci. Kaj-
pada je bilo nemštvo Celja v »velild
nevarnosti«. Zato je bilo tudi v Celju
treba, če že ne popolnoma preprečiti,
prireditev vsaj ovirati. Stvar je vzel v
rolie predstojnik uradov na mestnem
magistratu dr. Oto Ambroschitsch, ki je
bil obenem tudi urednik celjskega nem-
škega lista »Deutsche Wacht«. Listič je
v obeh svojih tedenskih številkah od-
krito hujskal na poboje Slovencev, brez
da bi državno pravdništvo izvajalo kon-
sekvence in z zaplembo lista onemogo-
čilo tako hujskarijo.
Prišel je 20. september. V mesto se je
nateplo polno nemškutarjev iz spodnje-
štajerskih nemških mest in trgov. Da bi
»vzdrževali red«, je bila močno pomno-
žena tudi mestna policija, ki so ji pri-
hiteli na pomoč celo policaji iz zgornje-
štajerslcih mest. Zbirališče »junakov«,
ki so prišli branit celjsko nemštvo, je
bilo v »Deutsches Hausu«, sedaj Dom
OF. V restavraciji je bil demonstran-
tom na razpolago golaž in pivo, seveda
vse na stroške mestne občine, v katere
blagajno se je stekal tudi denar sloven-
skih davkoplačevalcev. V Celje seveda
ni zamudil priti tudi urednik »Štajerca«
Karel Linhart, ki je osebno vodil de-
monstracije po celjskih ulicah.
Pri vseh vlakih so čakali nemškutarji
pri izhodu iz postaje, izhod je bil tisti
dan samo pri srednjih vratih postajne-
ga poslopja, medtem ko so desna in
leva vrata zaklenili. Pred izhodna vrata
se je v špalirju postavila drhal, oboro-
žena z gorjačami, nekateri tudi z re-
volverji. Prehod skozi špalir je bil tako
ozek, da so se potniki komaj prerinili
skozi. Po glavah pKDtnikov so neusmilje-
no padali udarci gorjač. Niso izbirali,
pretepali so vse brez izjeme. Zgodilo se
je, da so v preveliki vnemi pretepli tudi
nekaj svojih ljudi, ki so proti temu
burno protestirali. Vmes pa so tulili
»Die Wacht am Rhein« in druge nem-
ške bojne pesmi. Tako so se demonstra-
cije nadaljevale ves dan, brez da bi bila
oblast posegla vmes. Policija je bila v
mestu samo za varnost Nemcev in nem-
škutarjev. Ako je kdo Slovencev pri
policiji iskal zaščite, mu zaščite niso
dali, v več primerih so jih celo aretirali
in vtaknili v zapor.
Popoldne se je v vseh prostorih Na-
rodnega doma pričela slavnost. Pred
Narodni dom je navalila nemškutarska
drhal, pela in tulila nemške pesmi ter
grozila z gorjačami. V šipe je padlo tudi
več re vol verskih strelov. Razburjenje
Slovencev zaradi nemškega izzivanja
se je stopnjevalo in le razsodnosti sta-
rejših je pripisati, da mladina ni vdrla
iz Narodnega doma na ulico. Vnel bi se
bil boj, katerega posledice bi bile ne-
dogledne. Slovenci so pri okrajnem gla-
varju baronu Müller j u zahtevali inter-
vencijo. Zvečer je vojaštvo 87. pešpolka
zasedlo ves trg pred Narodnim domom
in zavarovalo vse dohode do poslopja.
Tako je bilo drhali preprečeno, da bi
bila v večernih urah napadla Narodni
dom, kakor je nameravala.
Policije v večernih urah na ulicah ni
bilo. Drhal je napravila pohod po me-
stu. Pred vsako slovensko hišo ali trgo-
vino se je ustavila in razbila vsa okna
in slovenske napisne table. Prizanesli
niso slovenskima šolama. Kamenje je
bilo povsod pripravljeno. Le na p>o-
slopju Zvezne tiskarne ni bilo uspeha,
ker so bila okna v pričakovanju demon-
stracij že v soboto zvečer skrbno zava-
rovana s šaluzijam.i. Omeniti je tudi
treba, da se je drhal ustavila tudi pred
celjsko opatijo. Opat v Celju je bil
takrat zelo naroden in obče spoštovan
mož med Slovenci, Franc Ogradi. Nem-
cem je bil trn v peti. Kričali so pred
opatijo: »Komm heraus du windischer
Heiland — pridi' vun ti vindišarski zve-
ličar.« Prednik opata Ogradi j a je bil
namreč nemško misleči opat vitez pl.
Wretschko, rodom Slovenec iz Planine
na Kozjanskem, ki pa je v Celju za-
plaval v popolnoma nemške vode.
Tako je minil 20. september leta 1908
v Celju. Mesto je kazalo drugi dan ža-
lostno sliko. Skoraj v vsaki ulici so bile
hiše s pobitimi okni in napisnimi tabla-
mi, po tleh pa polno debelega kamenja,
ki je pričalo o nemški kulturi.
Kot odgovor na Ptuj in Celje, saj so
o demonstracijah v Celju izvedeli v
Ljubljano že dopoldne, so bile 20. sep-
tembra popoldne velike protinemške de-
monstracije v Ljubljani. Pod streli
nemške soldateske, tako imenovanih
Belgijcev, sta padla v Ljubljani tiskar-
ski strojnik Rudolf Lunder in dijak
Adamič. V počastitev obeh žrtev so tudi
celjfki Slovenci na svojih poslopjih iz-
obesili žalne zastave, ki pa so jih mo-
rali na ukaz nemškega magistrata zopet
sneti.
H koncu bi omenili še, da je po teh
dogodkih med naprednjaki in Sloven-
sko ljudsko stranko bila sklenjena na-
rodna sloga. Časopisje obeh strank je
ubralo zmernejše strune. Napadi po ča-
sopisju so prenehali. To slogo pa je
kmalu porušila Slovenska ljudska stran-
ka in razplamtele so se zopet strankar-
ske strasti, ki so bile Slovencem samo
v škodo. Milan Cetina.
Vsem mirnodobskîm vojaškim
invalidom
Po Uredbi o določanju invalidskih
prejemkov mimodobskim vojaškim in-
validom (Uradni list FLRJ od 22. 7. 1953
št. 29), gredo mirnodobskim vojaškim
invalidom vse invalidske pravice in
ugodnosti, ki jih določajo veljavni pred-
pisi za vojaške vojne invalide in dru-
žinske člane.
Mirnodobski vojaški invalidi so torej
s tem izenačeni z vojnimi vojaškimi
invalidi. V kolilîor pa smatra katerikoli
od mirnodobskih vojaških invalidov, da
bi bili njegovi prejemki, ki bi jih pre-
jemal na podlagi Uredbe o invalidskih
prejemkih nižji od dosedanjih, ki jih
prejema od Zavoda za socialno zava-
rovanje (tu pridejo v poštev predvsem
oni, ki so kvalificirani ali pa imajo za-
dostno število službenih let), lahko še
nadalje prejemajo svoje prejemke kot
do sedaj.
Mirnodobski vojaški invalidi, kateri
smatrajo, da bo njihov položaj izbolj-
šan, ako bodo izenačeni z vojnimi vo-
jaškimi invalidi, naj se prijavijo na
svojem občinskem ljudskem odbory in
to najkasneje do 30. t. m., da bodo
slednji lahko poročali število odnosno
posamezne slučaje Zavodu za socialno
zavarovanje.
Naprošamo in opozarjamo vse ob-
činske ljudske odbore in krajevne zve-
ze vojaških vojnih invalidov, da poma-
gajo odnosno svetujejo invalidom pri
uveljavitvi njihovih pravic. Občinski
ljudski odbori naj na običajen način
razglasijo mirnodobskim vojaškim in-
validom, da bodo vsi interesenti pravo-
časno olaveščeni. Interesente pa opozar-
jamo, da se glede vseh nasvetov obra-
čajo izključno na občinske odbore ter
na ostale svoje organizacije, da ne bo
prišlo do kakšnih nepravilnosti zaradi
napačnih nasvetov od strani tako ime-
novanih »zakotnih pisarjev«. F.
UCITE SE TUJIH JEZIKOV:
Jezikovni tečaji v Сеlju
Kakor prejšnja leta bodo v okvi-
ru Ljudske univerze v Celju tudi letos
jezikovni tečaji. Poučevali bomo na-
slednje jezike: angleški začetni ter
I., II. in III. angleški nadaljevalni,
nemški začetni in prvi nadaljevalni,
italijanski začetni in prvi nadaljevalni,
francoski začetni in latinski začetni,
esperanto začetni in prvi nadaljevalni.
Razen pouka tujih jezikov bo še pose-
ben tečaj slovenščine za Slovence z na-
menom: »Pišimo in govorimo pravilno
slovenski jezik!« Ker je velik interes
tudi za stenografijo, bo tudi začetni in
vi nadaljevalni tečaj stenografije. —
Učnina mesečno 120 din, ob vpisu —
poleg vpisnine 50 din — plačljivo za
prvo polletje 480 din. Pouk bo v pro-
storih drž. učiteljišča (poslopje bivše
mestne osnovne šole). Pričetek pouka
v ponedeljek, dne 5. oktobra 1953 ob
19. uri. Prijavite se v pisarni učiteljišča
v dopoldanskih urah ali v Ljudski
knjižnici med uradnimi urami!
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA  DRUŠTVA  V CELJU
O ëîSTOCÎ ULIC v MESTU CELJU
V zadnjem času opažamc-, da so celj-
ske ulice, in to ne samo zaradi gradnje,
oziroma adaptacij hiš umazane in za-
prašene, ampak tudi zaradi nerednega
čiščenja pločnikov. Zgodi se, da last-
nik hiše ali lokala čisti hiodnik šele ob
8. uri in ne, da bi ga poprej primerno
poškropil. Ravno tako tudi še vedno
stanovalci ob ulicah iztepavajo iz raz-
nih oken prašne cunje na ulico, in to
ob največjem jutranjem prometu, kar
povzroča na mimoidoče ne samo nepri-
jeten, temveč tudi zdravju škodljiv
učinek. Pri tej priliki opozarjamo na
odločbo MLO Celje, člen 2. Hišni last-
niki naj bi že enkrat končno očistili
ulične in hišne številčne tablice ter s
tem pokazali, da se Celje res čisti.
Zunanjost trgovine »Turist« je pod
vsako kritiko. Neokusni napisi — za-
prašeni in komaj čitljivi, kvarijo lep
vtis že takoj ob vhodu v mesto. Pod-
jetje, ki je bilo na ta nedostatek že
opozorjeno, čaka najbrž na priohčitev
slike.
*
Pojdimo k problemu stanovanjskih
zgradb. Tu se je že mnogo zgradilo in
popravljalo, pač pa vidimo še mnogo
črnih ovc, ki že dolgo čakajo na odre-
šenje. Sprehajal sem se že pred dolgimi
meseci po Kocenovi ulici in videl, da
so vse stare hiše, ki so bile prej
zanemarjene, dobile svoj lični iz-
gled. Le ena sama hiša nasproti tovarne
»Aero« je v obupnem stanju. Pred dne-
vi sem šel zopet po tej ulici in sem vi-
del, da ta do skrajnosti zanemarjena
hiša še vedno kliče po popravilu.
Z.
ALI BI SE NE DALO ŠE TO UREDITI
Lani so prav okusno renovirali stavbo
v Kocbekovi ulici, v kateri se je svoj
čas nahajala Zvezna tiskarna, sedaj pa
je tam »Mlekopromet«. Kvarijo pa lep
izgled stavbe polomljene rulete v oknih
in oboje vrat, skozi katera nalagajo
mleko. Tudi glede vhodnih vrat v stav-
bo bi bilo marsikaj pripomniti. Te ne-
dostatke bi bilo vsekakor potrebno od-
praviti, kar bi se menda z dobro voljo
dalo urediti.
OTROKE BI BILO TREBA POUCiTI
da je nespodobno s kredo čečkati po
zidovih mestnih hiš, na katerih najde-
mo razne čečkarije. Mislimo, da bi to
bilo najlaže v šoli, kjer bi učiteljstvo
opozorUo učence, da je tako početje
nevredno kulturnih ljudi. Pa tudi otroci
naj bi drug na drugega pazili in starši
opominjali svoje otroke, naj opuste to
razvado.
S celjsko godbo na Priraorskem
v sredo zvečer je bUo na celjski po-
staji precej živahno. Videti je büo več
železničarskih uniform kot običajno,
svetlikali so se lepo očiščeni instumenti
celjske železničarske godbe. Pripeljal
je vlak, oglasili so se zvoki koračnice
in že so fantje vstopili v lep pulman,
katerega so v Celju priklopüi k vlaku.
Zal niso bili vsi, nekaj jih je bolezen
zadržala doma, nekateri so pri vojakih,
vendar nas je bilo skupno 26. Potovanje
je vodu izkušeni in požrtvovalni tajnik
SKUD Husan Franc. Revež vso noč ni
zatisnil očesa, skrbel je za udobno pot
»svojih fantov«. Vedeli smo, da smo v
varnih rokah, saj bdi naš »krušni oče«
nad nami.
Polagoma smo se umirüL Nismo še
dobro zaspali, ko nas je rezek glas
trobente in napev znane vojaške: Diži,
diži se, zbudu. »Postelj nismo ravnali«,
to je opravilo kasneje železniško osebje.
V trenutku je bUo vse na nogah, za-
spanca ni büo med nami.
Nič ni zadržalo fantov, da ne bi v
Divači zaigrali budnice, čeprav je bua
ura šele 3 zjutraj. Počakali smo ne-
koliko, da je pričelo rdeti nebo na
vzhodu. Z lepim avtobusom smo kre-
nili proti Kopru. Nenadoma so se ogla-
sili vzkliki začudenja, pred nami se
je kopal v lahni jutranji megli Trst,
obdan od sinje morske gladine. Noč
je bledela, vstajal je nov dan, vsak od
nas pa je bil poln vtisov. Težko nam je
bilo pri duši, šele tu smo prav občutili
vso krivico, vso bolečo rano, ki žge in
peče...
Koper — slovensko mesto ob morju!
Dobili smo občutek ponosa in samoza-
vesti, stopili smo na slovensko obalo
Jadrana. Neprisiljeno se človeku vzbudi
rodni ponos, občutek ljubezni do
svoje zemlje in obsodba tistih, ki trdi-
jo, da je ta zemlja njihova.
Primorska je vsa v cvetju, slavoloki
in zastave so svatovske oblačilo, ka-
terega je nadela za svoj praznik.
Ti občutki so nas navdajali, ko smo
v Kopru na glavnem trgu v arhitek-
tonsko prekrasnem okolju vkîjub utru-
jenosti zaigrali Domačini so hiteli po
svojih opravkih. Prisluhnili so akor-
dom. Nam so postali instrumenti samo
sredstvo, da pokažemo svoje občutke.
Nikdar v dolgih letih, kar sodelujem
pri godbi, nisem slišal fantov tako za-
igrati in tudi sam nisem še nikdar tako
igral.
Cez trg so zveneli nežni akordi večno
lepe pesmi:
»Bodi zdrava, domovina, müi moj
slovenski kraj;
ti prekrasna, ti edina, meni si
zemeljski raj!«
Pristopil je starejši možakar, govoril
je italijansko, drug domačin je tolma-
ču. Povedal je, da je profesor glasbe,
da si želi dati priznanje krasni pesmi
in dobremu igranju. Šele sedaj smo
opazüi, da je v kotu trga na visokem
podstavku tekla f umska kamera ...
Dober obed in ustrezen počitdc v res
lepo urejenem mladinskem domu sta
nam povrnila »izgubljene kalorije«. Ze
smo se postavili v vrste, odložui smo
uniforme, samo v temnih hlačah in be-
lih srajcah smo zaigrali po mestnih
ulicah in odkorakali naravnost v ko-
pališče. Ko smo prišli tja so bili v ko-
pališču tako presenečeni, da so nam
na stežaj odprli vrata tn v začudenju
nad tako »glasnimi« gosti sploh poza-
bili pobrati vstopnino. Gotovo je, da
se tako »glasno« še nihče ni »pritiho-
tapil« v kopališče.
Morje, ki je büo res prelepo v po-
poldanskem soncu, nas je sprejelo v
svoj objem.
Zvečer smo imeli zopet na trgu kon-
cert. Igrali smo izključno domače stva-
ri, posebno je vžgal »Finale iz opere
Ero iz onega sveta« in »Zvuci iz bo-
sanskih šuma za vreme NOB« poleg
»Vesele gmajne«. Publika, ki je je bilo
precej, je s pravim južnjaškim tempe-
ramentom nagradila naša izvajanja.
Zadovoljni smo odhajali, zavedajoč se,
da smo Slovencem v Kopru pripravili
nekaj prijetnega razvedrüa, Italijanom
pa pokazali vso lepoto naše pesmi in
glasbe ter v tem narodnostno mešanem
ozemlju pokazali slovensko kulturo, ka-
tero nekateri tako radi zanikajo.
Drugo jutro so nam dodelüi posebne-
ga vodnika, ki nam je razkazal zna-
menitosti Kopra. Gledališče, muzej, štu-
dijsko knjižnico! Bogata je zgodovina
Slov. Primorja, ponosni smo lahko na-
njo! Vkjub tisočletnemu zatiranju naš
rod tu ni izumrl, nasprotno, danes je
še močnejši in še bolj žilav kot prej.
Kako resnične so se nam zdele v mu-
zeju vklesane besede: »Močan si narod
slovenski, tisoč pet sto let krvaviš, iz-
krvavel nisi!«
Popoldne nas je čakalo naslednje
presenečenje, lep nov avtobus, ki nas
je na stroške naših gostiteljev zapeljal
V Piran in Portorož, ki ga nekateri
imenujejo slovensko Opatijo.
Na obali ob glavni promenadi smo
igrali koncert. Zahajajoče sonce je po-
ljubljajo sinjo morsko plan, od svobod-
nega morja do svobodnega neba so plu-
li akordi naše vedno lepe in mlade
pesmi:
»Buči, buči, morje Adrijansko,
büo si in boš slovansko!«
Med gledalci so sedeli domači vojaški
godbenUci, poleg našega delovnega člo-
veka si videl razvajenega inozemca, ko
smo končali, so ljudje z aplavzom dali
priznanje našemu igranju. To je büo
lepo in bogato plačuo za marsikatero
grenko uro, katero smo žrtvovali po-
zimi na vajah. Zopet povabüo domačih
funkcionarjev; vse to, in dobra »tinta«,
kot smo imenovali črno vino, je napra-
vilo svoje. Iz avtobusa je büo vso pot
slišati lepo slovensko i>esem, srca so
bua razigrana in polna otroškega ve-
selja. Še naš dirigent tokrat po nastopu
ni imel »običajne pridige«.
Drugo jutro smo se v prvi jutranji
zarji pojavljali od n^ašega morja s
trdnim sklepom, da se bomo tja še
vrnüi.
V Divači smo že videli prve posebne
vlake za Okroglico. Zaigrali smo ne-
kaj komadov, da je čas hitreje minu.
Hoteli smo si še ogledati Novo Go-
rico, zato smo se mimo Okroglice pe-
ljali v soboto tja. Po malem počitku
smo šli na posta.^o, da smo zaigrali za
naše železničarje, ki so v teh dneh to-
liko žrtvovali, da je praznik Primorske
tako lepo uspel. To je pa narekovala
tudi »stanovska« zavest, saj smo želez-
ničarska godba. Vidno so bui zadovoljni,
da smo jih prišli razveseliti, da smo se
spomnüi tudi njih. V neposredni bližini
postaje teče krivična meja. Popolnoma
neznani ljudje so nas obstopili in pro-
sili: »Ma, fantje dobro bi bilo, da še
eno zagodete; naj slišijo tudi onstran
krivične meje, kako se pripravljamo na
svoj praznik!« Seveda smo prošnji radi
ustregli. Ti ljudje so pa potem kazali
svoje zadovoljstvo v tem, da je büo
takoj v bližnji gostilni naročeno več
litrov »tinte« za nas. To priznanje nas
je posebno razveselüo, saj je prihajalo
res iz srca. A žal je büo treba k počit-
ku, ker je bilo treba drugi dan naprej,
k cüju našega potovanja: na Okroglico.
Sklenili smo, da pri vlaku počakamo
Celjane ter smo ob prihodu vlaka res
zaigrali. Združui smo se z Velenjsko
godbo in skupno z njimi zaigrali ob
prihodu nekaj partizanskih koračnic.
Bilo nas je blizu 50, torej dostojen
sprejem za naše Celjane.
Šli smo nato na proslavo, o vtisih je
težko pisati. Prevejala nas je ena sama
misel: Tudi mi smo tu, da zopet enkrat
vsi Slovenci skupaj rečemo odločno be-
sedo, katero je izrekel Maršal: »Niti
centimetra naše zemlje!«
Vračali smo se preko Nove Gorice,
Soške doline. Bleda in Jesenic. Ko smo,
večina prvič, zagledali Sočo, smo se
spomnüi Gregorčičevih verzov:
»Krasna si, bistra hči planin!«
V teh dneh smo videli in doživeli
veliko.
Vtisov s te poti nikoli ne bomo po-
zabüi, polni ljubezni do domače zem-
lje smo se vrnüi k svojemu vsakdanje-
mu delu. Dr. H. A.
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 19. septembra 1953
Stev. 37;
IZ SODNE DVORANE
UBOJ IZ LJUBOSUMNOSTI
45-letni kmetovalec Arzenšek Janez
je letos 24. maja zvečer pred svojo hišo
v Senovici pri Šmarju pri Jelšah s ku-
hinjskim nožem večkrat zabodel Roka
Goručana, da je na mestu izkrvavel in
umrl. Arzenšek in Goručan sta imela
spor zaradi Arzenškove žene, s katero
je Goručan baje imel razmerje, zaradi
česar je bil Arzenšek na Goručana zelo
ljubosumen in je uboj iz ljubosumnosti
tudi izvršil. Zaradi svojega dejanja se
je Arzenšek zagovarjal pred okrožnim
sodiščem v Celju in bil obsojen na 8 let
strogega zapora.
UBOJ v KAMNI GORI PRI
SLOVENSKIH KONJICAH
Dne 25. junija letos so se vračali
fantje od nabora iz Slovenskih Konjic
proti Kamni gori. Med njimi je bil tudi
Anton Macuh, pridružil pa se je še Ja-
kob Jevšenak. Med potjo je Jevšenak
začel proti Macuhu govoriti, da Macuh
nima pravega očeta in da je njegov oče
neki »pipjek«. To govorjenje je Macuba
razjezilo. Z britvijo je Jevšenaka za-
bodel v pljuča. Slednji je kmalu nato
izdihnil. Zaradi uboja je bil Macuh pri
okrožnem sodišču v Celju obsojen na
3 leta in 6 mesecev strogega zapora.
Zanimivo je, da je obsojeni Macuh 7 let
hodil v osnovno šolo, pa ne zna niti
pisati niti čitati.
SPOŠTUJ TUJO LASTNINO
Danica Arh si je v tovarni »Volna«
v Laškem prilastila raznega volnenega
blaga v skupni vrednosti 20.473 dinarjev.
Marija Zupane je Arhovi volneno blago
zamenjala za letno blago, čeprav je
vedela, da je Arhova to blago pridobila
na nepošten način. Arhova je bila ob-
sojena na 5 mesecev zapora, podjetju
»Volna« mora poravnati nastalo škodo,
Zupančeva pa je prejela 1 mesec in 10
dni zapora.
NA LAHEK NACIN JE HOTEL PRITI
DO DENARJA
Pavel Trnovšek iz Trnovelj, občina
Strmec, je predrugačil prave listine in
jih uporabil kot prave s tem, da je na.
kopijah prevzemnih potrdil podjetja
»Povrtnina-Sadje« v Celju s pripisom
ničle spremenil količino prodanega fi-
žola in zanj izkupljeni znesek. To je
storil v petih primerih. Tako predruga-
čena potrdila je v izplačilo predložil bla-
gajničarki podjetja »Povrtnina-Sadje«,
ki mu je v škodo podjetja izplačala
15.300 dinarjev. Se en primer podobne
goljufije pa mu ni uspel. Obsojen je
bil na 1 leto zapora.
DVA VROCEKRVNEŽA
Karel Košak je v Debru v prepiru
vrgel koso proti Viktorju Sipeku. S tem
je izvršil kaznivo dejanje ogrožanja z
nevarnim orodjem pri pretepu aLi pre-
piru. Ivanka Sipek je udarila Karla
Košaka s kladivom trikrat po glavi in
ga hudo poškodovala. Košak je dobil
21 dni zapora, Ivanka Sipek pa 3 me-
sece zapora. Obema se kazen odloži za
dobo dveh let.
NEUPRAVIČENO SE JE PECAL
S TRGOVANJEM
Mihael Kolar je bil zaposlen kot po-
slovodja pri trgovskem podjetju »Pre-
skrba« na Teharjih pri Celju. V Žele-
zarni Store je kupdl 1670 kg železa in
ga z dobičkom prodal dalje. Pri takem
poslovanju je potreboval ponarejen ra-
čun, ki si ga je izstavil pri podjetju
»Preskrba« na Teharjih. Za svoje ne-
čedno, dobičkanosno poslovanje je bil
obsojen na 6 mesecev zapora.
JAVNI PROMET JE OGROŽAL
Rudolf Keblič je 19. 4. 1953 vinjen
vozil gasilski avtomobil, last Prosto-
voljnega gasilskega društva Slovenske
Konjice. Vozil je s preveliko hitrostjo,
tako da je zadel v obcestni mejni ka-
men, v neko drevo in še v hišo št. 35 v
Slovenskih Konjicah. Sunek je vrgel iz
avtomobila Maksa Rebernika v levi
cestni pločnik, pri čemer je bil Reber-
nik hudo telesno poškodovan, škoda na
avtomobilu pa je znašala najmanj 40
tisoč dinarjev. Keblič je bil obsojen na
7 mesecev zapora.
ZAUPANI DENAR SI JE PRILASTIL
Mizarski mojster Franc Jurič v Celju
je Alojziju Arzenšku izročil 60.000 din
gotovine, da bi mu nakupil lesa. Arzen-
šek pa lesa ni kupil, temveč je znesek
porabil v svoje svrhe. Obsojen je bil na
7 mesecev zapora.
NE 2ALI URADNIH OSEB
Alojz Križnik, bivši trgovec, je dne
7. 3. 1953 razžalil uradne osebe občin-
skega ljudskega odbora v Zrečah. Križ-
nik, ki je tam poznan kot reakcionarno
usmerjen, je bil obsojen na 21 dni za-
pora.
DROBNE
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Grundner Anton je 29. 6. 1952 v gostilni »Oj-
stricat v Celju žalil organa LM. Kazen 5000 di-
narjev. — Vsak 21 dni bosta sedela Knez Vi-
ljem in Knez Roman, ker sta 19. 4. 1955 pre-
tepla in lahko telesno poškodovala Ulaga An-
tona v Vodiškem. — Jelenko Maks in Jelenko
Jožefa sta maja letos v Slov. Konjicah pre-
tepla in lahko telesno poškodovala Klančnik
Valentina. Prvi bo plačal 5000 din, druga pa
2000 din. — Patrolo LM je žalil v Letušu Jen-
žovnik Franc. Obsojen je bil na 1 mesec za-
pora. — Jože Janžovnik je 12. 8. 1931, vozeč
svoje motorno kolo iz Štor proti Šentjurju, za-
radi neprevidne in prehitre vožnje v Prožiu-
ski vasi zadel v kolesarja Užmah Ivana, za-
radi česar je slednji dobil hude telesne po-
škodbe. Janžovnik je bil obsojen na 5 mesece
zapora. — Ivan Dečman je v Osenci lahko
telesno poškodoval Jakoba Mravljak. Kazen 1
mesec zapora, pogojno za dobo dveh let. —
Jože Kotnik iz Krivice ni hotel plačevati pre-
živnine za svojega izven zakona rojenega otro-
ka. Obsojen je bil na 21 dni zapora. Kazen se
mu odgodi pod pogojem, da bo do 1. nov. 1955
plačal zaostalo preživnino v znesku 8.500 din.
Kačar Drago, po poklicu šofer, stanujoč v Ljub-
ljani, je letos 10. marca vinjen vozil osebni
avtomobil na cesti Celje—Vojnik. Vozil je pre-
hitro in neprevidno. Ni se mogel ogniti nekeinu
vozilu, podrl pa je tudi Cvenk Hejto, ki je
spremljala po cesti kolono otrok, da je do-
bila lažje telesne poškodbe. Obsojen je bil na
1 mesec zapora. — Korošec Maks in Korošec
Ivan, sta pred Tovarno emajlirane posode v
Celju pretepla in hudo telesno poškodovala
Dolovič Vida. Nagrado sta prejela, in sicer
vsak 6 mesecev zapora. — Ajnšpiler Vilko je
15. 6. 1955 lahko telesno poškodoval Ajnšpiler
Matildo v Veselovi ulici v Celju. Obsojen je
bil na 1 mesec zapora. — Javornik Albin je
5. marca 1952 in 8. junija 1955 lahko telesno
poškodoval dr. Rakun Alojza. Zaradi dvoje kaz-
nivih dejanj lahke telesne poškodbe je bil Ja-
vornik obsojen na 1 mesec zapora.
SIN POVZROČIL SMRT OCETA
28-letni Bruno Mihevc je 9. septembra
na svojem domu na Zgornji Hudinji
surovo ravnal s svojim očetom. Priza-
dejal mu je hude telesne poškodbe in
so ga morali odpeljati v bolnico, kjer
je naslednji dan podlegel poškodbam.
Brezsrčnega sina so zaprli, pri sodišču
pa bo dobil zasluženo kazen.
IZ CELJA
SMRT ZARADI OROŽJA
Kakšno nevarnost predstavlja orožje
v rokah neizkušenih, oseb, najbolj zgo-
vorno dokazuje primer iz ner>osredne
okolice Celja. 18-letni H. F. je z ved-
nostjo domačih hranil v omari nepri-
javljeno pištolo. Dne 10. septembra 1953
je nekje dobil še drugo. Da bi se po-
kazal, kako je oborožen, se je pred-
stavil svoji 23-iletni sestri v vsaki roki
z eno pištolo. Ker pa nesreča v takih
primerih ni nikdar daleč, se je tudi ob
tej priliki zgodilo, da je po neprevidno-
sti sprožil obe pištoli, ki jih je imel
naperjene proti sestri in rezultat tega
ni izostal. V eni od pištol je bil naboj
in sestra se je zgrudila mrtva pred njim.
Kdo je tega kriv? Ne samo nepre-
vidni H. F., vsaj moralno tudi vsi člani
družine, ki so molče dopustili, da se
v hiši nahaja orožje in da z orožjem
ravna neizkušen človek.
Ni pa to prvi primer in tudi ne zad-
nji, dokler bodo po raznih omarah, se-
nikih itd. skrivali orožje, kar je na
žalost primer še vsaj v vsaki drugi hiši.
Zato je že skrajni čas, da vsi trezno
misleči ljudje, če vedo, da ima nekdo
od družine v posesti kakšno orožje, to
čimprej poiščejo in oddajo najbližji po-
staji Ljudske milice. S tem bodo ob-
varovali člane svoje družine in sebe, da
ne bodo postali žrtve neprevidnosti svo-
jih sinov in bratov, njih same pa pred
posledicami, ki iz takšnega primera po-
tekajo.
Zato še in še, proč z orožjem, po ne-
sreči je objokovanje prepozno!
M. J.
MODEREN GOSTINSKI LOKAL
V CELJU
V soboto, dne 19. t. m. bodo zopet od-
prli gostilno »Branibor« v Stanetovi
ulici. Gostilniški prostori so povsem na
novo preurejeni m je to sedaj eden naj-
lepših gostilniških lokalov v Celju. Da
bo tudi postrežba prvovrstna, prijazna
in da bodo cene izborni pijači in tečnim
jedilom nizke, za to nam jamči Kmetij-
ska zadruga v Celju.
Kakšne odnose Imajo možje
še danes do svojih žena?
Živimo v državi, kjer si je žena v bor-
bi ramo ob rami moža za nacionalno
socialno svobodo priborila enakoprav-
nost in vse pravice do dela in udejstvo-
vanja v javnem življenju, kot ga ima
mož. Zato nas tembolj ogorčijo primeri,
kjer imajo žene v družinah podrejeno,
najnižje mesto in se jo smatra zgolj za
delovno živinče, brez kakršnih koli člo-
veških pravic.
V Tmovljah živi Novačan Franc, po
poklicu zidarski mojster, sedaj kmet.
Pred štirimi leti se je poročil z Vodeb
Tilko. V vseh letih, kar živi skupno z
njo, ji še ni kupil najnujnejše obleke,
niti ji ne dovoli, da bi se dovoljno na-
sitila, ker ima živila vedno zaklenjena.
Nasprotno pa ženo stalno priganja k
najtežjemu fizičnemu delu — posestvo
od 7 ha žena večji del sama obdela —
z načinom, ki ni človeški, tem manj pa
primeren za ženo. Večkrat jo je že ne-
človeško pretepel in se zaradi tega tudi
že zagovarjal pred sodiščem. Sedaj se
žena nahaja tik pred porodom, kar pa
brezdušnega moža ni oviralo in jo je
pred par dnevi spet silovito pretepel,
da je bila po telesu polna podpludb.
V. F.
ESPERANTO — RAZSTAVA
znati vse prijatelie mednarodnega je-
zika o vrednosti esperanta, razširjenosti,
literaturi in časopisju ter današnji nje-
govi praktični uporabi v svetu. Raz-
stava bo v prostorih »Uniona«, na vo-
galu Razlagove in Prešernove ulice
(prostori Foto-društva) z otvoritvijo v
Esp>erantsko društvo v Celju nam bo
pred pričetkom večernih tečajev prire-
dilo obširno razstavo, s katero želi spo-
soboto, dne 19. septembra ob 15. uri.
Odprta pa bo do ponedeljka ves dan.
Vabimo vse prijatelje m.ednarodnega
jezika, da si ogledajo bogat material,
pri katerem bodo na razpolago vsa po-
jasnila.
Dobre In slabe iz občinske
konference SZDL LIsIčno
Delegati so se na Pilštanju najprej
pogovorili, koliko je bilo storjenega v
zadnjih treh mesecih. Predsednik tov.
Leskovšek ni mogel nobenega vaškega
odbora pohvaliti. Zamišljena popravila
cest in kolovozov so zaostala, ker je
vreme prisililo kmetovalce, da so se
zakasnili s poljskim delom. Zato 250 ur
prostovoljnega dela za obsežno in za-
nemarjeno omrežje krajevnih cest nič
ne pomeni. Večje je bilo »prizadevanje
pri elektrifikacijskih delih.
Volilni delovni okoliši so se razdelili
po vaških odborih in so posamezniki
zanje zadolženi. Vaški odbori nimajo
evidence prebivalstva, zato si morajo
napraviti na občini spiske in urediti
obenem tudi članske imenike. Vaškim
sestankom bodo nudili pomoč, da bodo
ljudje seznanjeni z volitvami in nalo-
gami ljudskih poslancev.
Opažamo, da celo odborniki upravnih
enot ne razumejo pomena, nalog in ci-
ljev SZDL, zato bi pozimi uvedli ve-
černe seminarje. Cim bo članstvo po-
učeno o pravilih in se zavedalo poslan-
stva SZDL, bo tudi odnos do nje pra-
vilen.
Tov. Lorger Martin je prikazal stanje
elektrifikacije v Zagorju in tamkajš-
njih naseljih, da je le nekaj posestni-
kov dobilo luč, drugi pa ne morejo ni-
kamor, čeprav so prispevali že po 10.000
dinarjev in še več. Ljudje so nabrali
6 ton aluminija in 2 toni železa, da bi
si lažje pomagali k nabavi električne-
ga materiala. Ker dobavljena žica še
ni plačana, je nevarnost, da jo bo upnik
spet odvzel, pa je govornik prosil okraj,
da bi ljudem pomagal iz stiske.
Podpredsednik okraja tov. Krivec je
dal pobudo, da bi se kmalu pričelo z
gradnjo nove šole v Lisičnem. Zaradi
tesnobe, vlage in nehigiene se je že 1.
1917 govorilo o EKDtrebi nove prostorne
šole v Lisičnem, v stari Jugoslaviji je
bilo nekajkrat omenjeno, toda šele v
novi Jugoslaviji smo .dosegli, da je
okrajni ljudski odbor pri nas dvignil
šolstvo na višjo stopnjo in obenem
sprejel v svoj proračun gradnjo šole v
Lisičnem., za kar mu je prebivalstvo
hvaležno. F. C.
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 5. do 12. septembra 1955 je bilo ro-
jenih 21 dečkov in 11 deklic.
Poročili so se:
Knafelc  Karel,   avtoprevoznik   iz  Celja,   Ko-
cenova 10 in Pilih Doroteja, krojačica iz Celja,
Tovarniška 21: Zupančič .Milan-David, študent
elektrotehnike. Ljubljana. Galjevica 7 in Ko-
rošec Breda-Marija, študent agronomije. Celje,
Aškerčeva 5; Ко1зек Daniel-Jernej. nameščenee
iz Vojnika 76 in Loger Marija-Terezija, name-
ščenka iz Celja, Partizanska 1; Slameršek Mar-
tin, tov. delavec iz Celja. Cesta na Dobrovo i
in Klajne Angela, nameščenka iz Celja. Gle-
dališka 9; Himmclreih Stanislav, trg. pomočnik
iz Celja, Zidanškova 25 in Beline .Marica, trg.
pomočnica iz Celja, Zidanškova 26 in Tofani
Adolf, ključavničar iz Celja. Nova vas 29 in
Fazarinc Ana, zlatarska pomočnica iz Celja,
Nova vas 29.
Umrli so:
Kores Roza, poljedelka iz Trličnega 60, stara
20 let; Udrih Marjan, dojenček iz Šempetra v
Sav. dolini; Lovšin Boštjan, dojenček iz Celja.
Breg 16; Kveder Ignac, gradbeni delovodja iz
Prelog. star 55 let; Jan Karel, mizarski mojster
iz Celja, Mariborska 5. star 65 let; Stipič Tan-
ko, dojenček iz Celja, Zidanškova 4; Kolšek
Janez-Peter, šolar, star S let in Mihevc Ivan,
sodar iz Celja, Zg. Hudinja 52, star 50 let.
... IN ZALEDJA
DOGODEK V TRGOVINI KZ LASKO
NAJ BO OPOZORILO VSEM
TRGOVSKIM PODJETJEM
Nedavno se je v poslovalnici 1 KZ
Laško zgodila zelo nerodna stvar. Za-
radi nereda v skladišču je neizkušena
vajenka zamenjala svinčeni arzenat za
kalijevo apno in ga kot takega prodala
nekemu kmetu, ki je zaradi tega utrpel
veliko škodo pri živini.
Kakršen koli bo že izvid tega dogod-
ka, jasno je, da je v tej trgovini bila
nebudnost. O škodi, ki jo bo treba
kmetu povrniti, bodo sicer zadružniki
še razpravljali. Treba pa je pribiti, da
je treba o tem temeljito razpravljati in
ne gre, da bi zadružniki plačevali ško-
do v primeru, da bo krivda posamezni-
kov ugotovljena.
Vse trgovine, ki prodajajo strupene
kemikalije, morajo take predmete do-
bro označiti, da bi se še kje drugje kaj
podobnega ne zgodilo.
O SMIHELSKI ELEKTRIKI
Po 5er,tletnem premoru so prebivalci
ob vznožju Golt lansko jesen ponovno
pričeli razmišljati o elektrifikaciji na-
selij Smihel, Radegunda, Bele vode.
Lepa njiva, Skorno, Trnavče, Brezje itd.
Vse priprave so potekale v redu, za kar
se je posebno prizadevalo vodstvo di-
rekcije »Elektro« v Celju. Trasa je za-
htevala temeljitega študija že zatega-
delj, ker bo napeljava s tako imenova-
nim enokilovoltnim tokom (1000 V) prva
te vrste v državi. To je cenen in prak-
tičen način grajenja daljnovoda, po-
sebno za hribovite predele, ki bo z eno
samo transformatorsko postajo napajal
deset naselij v približno 20 kvadratnih
kilometrih gorskega sveta tja do Mo-
zirske koče na Golteh. Tu si je PD iz
Celja letos zgradilo sodoben Smučarski
dom, ki je opremljen celo s central^io
kurjavo. Tako bo Mozirska ena naj-
višjih elektrificiranih planinskih posto-
jank v naši domovini. Pa še nečemu bo
služil tok iz doline. Poganjal bo smu-
čarsko žičnico, ki jo bodo nabavili s
podporo OLO Šoštanj.
Vsi ti načrti so lepi in koristni. Po-
manjkanje delovne sile pri hribovskih
kmetih bi bilo z elekrifikacijo rešeno.
Vprašanje gospodarsko-kulturnega dvi-
ga prebivalcev omenjenih naselij ne bi
bilo več težavno. Težave pa v resnici
obstojajo drugod. Posamezniki v teh
krajih namreč ne marajo razumeti po-
treb skupnosti. Lastni interesi so jim
nad vse! Nezaupljivo čakajo, da bi jim
redki posamezniki zgradili transforma-
torsko postajo in še daljnovod, tako da
bi končno sami napravili le še priklju-
ček do svoje hiše. Za kopanje jam in
raz važan j e drogov jim ni mar — pra-
vijo, da ni časa in da elektrike v tem
letu ne bo. Nasprotno pa kaže direkcija
»Elektro« v Celju za to akcijo polno
razumevanje in je pripravljena na ra
čun te gradnje opustiti nekatera še
važnejša dela.
Izgleda, da bo z elektrifikacijo pri-
krajšan edinole iniciator te akcije —
Planinsko društvo iz Celja — ki ne uspe
dobiti za to potrebnih sredstev. Želimo,
da bi se prav vsi prizadeti vneto, lotili
dela, saj bo njihov trud poplačan še ob
koncu letošnje jeseni, ko bomo v teh
znanih partizanskih krajih slavili otvo-
ritev luči iz doline!
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Sindikalni svet iz Konjic je pred
kratkim sklical posvet sindikalnih od-
bornikov v Zrečah, na katerem so go-
vorili največ o pismu RS ZSS, o pri-
pravah za jesenske volitve in o razvoju
našega gospodarstva. Precejšnja ude-
ležba odbornikov kaže, da se ti v pre-
cejšnji meri zanimajo za ta vprašanja-
Zreški kovinarji so precej grajali ne-
pravilnosti bivšega direktorja njihove
tovarne, ki ga je kolektiv nato suspen-
diral in predlagal drugega. Toda precej
časa je preteklo, da so to stvar potrdili
pristojni republiški organi. Direktor, ki
ga je kolektiv predlagal, vrši to dolž-
nost le začasno do imenovanja novega.
Ker človeka, ki so ga predlagali za di-
rektorja in ki sedaj tudi vrši to dolž-
nost, dobro poznajo, saj dela v tovarni
že preko 30 let, imajo v njega polno
zaupanje. Odborniki so tudi obsodili
dejstvo, da se nekateri vodilni ljudje v
tovarnah, ki so bili odstavljeni s po-
ložajev zaradi večjih napak, potem pre-
mestijo v dmgo podjetje. Tak primer
je bil z bivšim direktorjem tovarne
usnja Konus Zavašnikom. Ta je bil ne-
kaj mesecev po razrešitvi v Konusu
postavljen za direktorja neke tovarne
v Medvodah, pred nedavnim pa za di-
rektorja tovarne usnja v Smartnem pri
Litiji. Ni se jim zdelo prav, da se de-
lavca v tovarni kaznuje za sleherno
najmanjšo napako, na drugi strani pa
se vodilnim ljudem spregledajo tudi še
mnogo večje nepravilnosti.
Dosti govora je bilo tudi o pripravah
na bližnje volitve, tako v skupščino kot
v zbore proizvajalcev, in pa o splošnem
političnem delu v tem kraju. Ugotovili
so, da so v sindikalnih podružnicah o
volitvah še premalo govorili, več pa je
bilo o tem že diskusije na vaških se-
stankih SZDL in zborih volivcev. Od-
borniki so zato sklenili, da bodo še v
teku tega meseca izvedli več sestankov
in delavce seznanili s pomenom voli-
tev in izbire kandidatov, posebno še v
zbor proizvaja/lcev. Obsodili so tudi pri-
krito delovanje reakcije in nekaterih
duhovnikov, ki skušajo prav sedaj pred
volitvami na razne načine sejati zmedo
med ljudmi. Ciani sindikalnega sveta,
ki so prisostvovali posvetu, so dali na-
vzočim odbornikom več pojasnil in na-
potkov za njihovo bodoče delo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
OTVORITEV
GOSTILNE
V SOBOTO. 19. SEPTEMBRA 1952
Kmetje, delavci, uslužbenci iz mesta Celja in vsi,
ki prihajate v Celje iz okolice po opravkih, oglasite
se v povsem na novo preurejeni gostilni
kjer boste postrežem hitro, prijazno in poceni z naj-
boljšo pijačo, kakor tudi z izbranimi in tečnimi jedili.
Kolesa, vozove, prtljago, lahko hranite v varnih
prostorih »Branibora«.
Upravni odbor Kmetijske zadruge
se priporoča za obilni obisk!
gtev. 37
»Savinjski vestnik«, dne 19. septembra 195S
Straa 5
Trst V soparici rimskega sonca
(Potovalni vtisi — piše Roman Kopušar)
(Konec)
Vsak, ki le en dan preživi v Trstu,
^ora opaziti, da je to mesto velikih
}(ontrastov.
POSLEDICA BOGASTVA NEKATE-
RIH — REVŠČINA MNOŽIC...
Za življenje je v Trstu potrebnih
najmanj 50.000 lir. Seveda ta znesek
§e rie pomeni brezskrbnega življenja,
treba je gledati na vsak najmanjši iz-
datek.
Stanovanjska kriza je v Trstu zelo
■џеИка. Do stanovanja, brez podkupnine
sploh ni mogoče priti. Za štirisobno
stanovanje, je treba lastniku plačati
najmanj pol milijona lir, da se sploh
pogovarja o nadaljnji najemnini. Po-
tem je treba plačati še stanovanje za
najmanj pol leta naprej, približno po
30.000 lir na mesec. S tem denarjem,
seveda stanovanjske krize ni, vpraša-
nje pa je za one, ki imajo teh 30.000 lir
komaj za življenje svoje družine.
Krivi za tako stanje pa so predvsem
[ Američani, ki v preobilici denarja pla-
čajo vsak znesek in s tem dvigajo ce-
ne ter pohlep pri onih, ki stanovanja
oddajajo.
.. .POSLEDICA REVŠČINE PA —
CVETOČ KRIMINAL
Sicer je kraja nekaka splošna stvar.
Kapitalisti, posredovalci in slični špe-
kulanti kradejo legalno. To se pravi
izžemajo delovnega človeka, goljufajo,
forsirajo korupcijo (zato se s podkup-
nino tudi vse doseže). V Trstu se da
kupiti praimiška diploma, ali kakršna
koli, italijansko državljanstvo, dokto-
rat in naposled tudi žensko.
Je pa tudi mala armada ilegalnih ta-
tov, vlomilcev, žeparjev in enostavnih
ponočnih uličnih roparjev. Ti ljudje so
prisiljeni najti življenjske dohodke, de-
loma pa tudi iz гшдопа po kriminalu.
Ni varno ponoči, pa niti ne za dne,
stopiti med ozke ulice starega mesta.
Lahko se zgodi, da se boste vrnili ne
samo brez listnice, temveč tudi 'lažje
oblečeni.
V tramvaju ne imejte denarja v zad-
njem žepu, bi morali napisati v trža-
ške prospekte. Kjer je gneča, mrgoli
dolgoprstnih rok.
PRASTARI VIRI DRŽAVNIH DOHOD-
KOV — TASSA E SOPRA TASSA...
Ni nova stvar za naše bralce, da so
V Italiji pod davkom zavese, mačke,
vžigalniki itd. O tem sem se kaj hitro
prepričal. Stopiš malo navzkriž na ce-
sti: tassa, stopiš še enkrat sopra tassa.
Prižgeš cigareto z nežigosanim vžigalni-
kom, (prišel sem pač iz »nedemokra-
tične« države, kjer tega ni) že zopet
tassa, z 2.000 lir kazni in zaplembo
vžigalnika.
Tassa sploh na vse. Človek se te »po-
šastne« besede in grožnje sploh ne mo-
re izogniti.
SLOVENSKO ŠOLSTVO V TRSTU
Res je, da v Trstu obstojajo sloven-
ske osnovne šole, realna in klasična
gimnazija, kakor tudi ekonomska sred-
nja šola, kjer je učni jezik slovenski.
Toda tudi nad temi šolami je iridenti-
zem pregrnil svoj črni plašč. Profesor-
ji na teh šolah so zelo slabo plačani.
Poleg tega se Italijanski šovinisti tru-
dijo vriniti na te šole Italijane, ki ima-
jo v svojih profesorskih diplomah, pod
rubriko »la Lingua slava« kakršen koli
slovanski jezik, kar zveni naravnost
absurdno. Ni to nerodnost, ali »zabi-
tost«, da bi ne vedeli, da nekdo, ki zna
le ruščino, ne more učiti kakršen koli
predmet v slovenščini. To je le njiho-
va raznarodovalna politika, češ, s tem
bodo šole imele manj gojencev in hkra-
ti trpi šolski uspeh in kar je glavno,
profesorji so Italijani,
Slovenski učitelji in profesorji mora-
jo vsako leto obnoviti prošnjo za po-
novno namestitev in ob takih prilikah
Se vedno zgodi, da ostane toliko in to-
liko Slovencev brez službe, njihova me-
sta pa zasedejo Italijani.
DIRITTO ITALIANO ...
V glavnem so ostali v veljavi faši-
stični zakoni, ki izvirajo še izza Musso-
linijeve diktature. To velja zlasti za
upravno pravo. To, da do danes še ved-
no niso »našli časa« in smatrali za po-
trebno, da bi revidirali fašistične za-
kone, dokazuje, kako zelo jim je še pri
Srcu fašizem. To velja za službena raz-
merja, za zemljiško knjigo, tudi za
upravo sodišč. Omilili so le nekoliko fa-
šistični kazenski postopek.
KORUPCIJA...
Ce imaš denar, lahko z eno besedo
kupiš vse. Postaneš lahko doktor ka-
kršne koli vede, kot že omenjeno, ne
da bi količkaj razumel področje. Isto
^elja za uradništvo. Usluge je treba
plačevati. Zakon to seveda formalno
Prepoveduje, oblast pa vendar ničesar
Пе pokrene, da bi to »divjo« kulturo
odpravila. Pri tem pa so vsi njihovi
časopisi polni o tako imenovani jugo-
slovanski barbarski kulturi. Tudi umet-
J^ost je v Trstu, kakor v Italiji sploh,
'^Po področje za špekulacije. Vstopni-
^6 za opero ne dobiš, pa če si še tako
^eliS ker je vse zasedeno, vstopnice pa
Po taki ceni, seveda pod roko, da
ne moreá kupiti.
POSLEDICA SOCIALNEGA STANJA
— PROSTITUCIJA
Ce moška plat brezposelnega prebi-
valstva sega v tuje žepe nasilno, potem
nežni spol najde drugačne »spodobnejše«
zaslužke. Prostitucija cvete povsod. Le-
galno in ilegalno. V tako imenovanih
javnih hišah, ki so polne mornarjev in
zavezniških vojakov, ter po skritih uli-
cah, kjer brez sramu ženske vabijo mi-
moidoče na kavo in posteljo, ki vsled
pomanjkanja in brezbrižnosti niso sre-
čale vode in mila po cela leta. Niso
redki primeri, ko »odcvetele^ matere
pošiljajo svoje skoraj nedorasle hčere
na lov za ameriškimi vojaki za njihov
bagšiš. Tako daleč je italijanski faši-
zem, po vojni legalno imenovani iri-
dentizem pognal svoje ljudi. Zraven pa
si italijanska vlada, prej De Gasperi,
sedaj g. Pella, nikoli ne pozabijo ka-
diti visoki italijanski morali in kulturi.
Res sem bil radoveden kakšen je
Trst. Nisem bil dolgo tam, toda kmalu
mi ga je bilo dosti, in odkrito povem,
da na takšnega, kakršen je v soparici
Rima, rdsem več radoveden.
FILMSKO     ŽIVLJENJE
Kapitan Horatio Hornblower
Ameriški barvni film, posnet po slo-
vitem romanu C. S. Foresterja, in ki na-
stopajo v njem v glavnih vlogah Gregory
Peck, Virginia Mayo, Robert Beatty,
James Kenney in drugi.
Tako rekoč zgodovinska snov — ali
vsaj zgodovinska naj bi bila — ilustrira
z bistvom ene izmed množice ljubezen-
skih zgodb, ki so v ameriških filmih
tako p>ogoste in tako izčrpane, da še
tako prefinjen režiserski okus ne more
ustvariti ob njih drugega kakor golo
vsakdanjost.
Prav nič ganljivo, če nesrečno ali celo
srečno naključje privede na Hornblo-
werjevo ladjo, ki je na poti ob Južni
Ameriki proti Peruju in seveda pred
posebnimi nalogami. Lady Barbaro, in
če pride do »nepričakovanega« ljube-
zenskega razmerja med utrjenim in iz-
kušenim kapitanom kraljeve britanske
mornarice in skorajda edino žensko na
krovu, in potem zopet do tragičnega
spoznanja: da sta namreč oba že »zve-
zana« — Horatio poročen in Barbara
tik pred poroko. Toda vse to ni prav-
zaprav nič, kajti take vrste ljubezen ne
pozna nobenih ovir, in zato je tudi sce-
narij poskrbel za tako imenovani happy
end, ob katerem — po smrti žene in
zaročenca — postaneta oba zopet prosta.
Vse nadaljnje besede bi bile odveč: gle-
dalec mora pač sam ločiti zgodovinsko
bistvo od zgodovinske potvorbe, ki na
njej pravzaprav tudi sloni ves film.
Kljub dejstvu, da je film daleč mimo
vsake umetnine — tega mu ni mogla
vdihniti niti sama igra Gregory j a Pecka,
ki ga poznamo iz Velikega grešnika —
in da je potemtakem pač v celoti ame-
riški, ga odlikuje dokaj spretna režija
in močna situacijska igra, ki jo je prav
tako vredno k^kpr nevredno videti.
NASVETI KMETOVALCU:
O vinogradništvu in sadjarstvu
Problemi vinogradništva in sadjar-
stva v celjskem okoliškem okraju za-
poslujejo že nekaj časa našo javnost.
O obnovi vinogradov in sadovnjakov je
bilo že dosti pisanja, tokrat se nam pa
zdi primemo govoriti o splošnem stanju
in možnosti izboljšanja teh panog kme-
tijstva. Večina sadnih in vinogradnih
kultur je stara in že zaradi tega zmanj-
šane gospodarske vrednosti. Ni pa te-
mu vzrok le starost, temveč je rak ra-
na vsega v pretežni večini zanikmost
obdelovalcev, kar velja prav posebno
za sadonosnike. Naši sadjarji polagajo
vse premalo važnosti uničevanju škod-
ljivcev, da pri tem posebno poudarim
zapuščenost   sadnega   drevja,   katera
omogoča vsem škodljivcem zelo nagel
razvoj  in daje povzročiteljem raznih
vrst bolezni življenjske možnosti. Či-
ščenju drevja marsikateri kmetovalci
načelno nasprotujejo. Isto velja tudi za
škropljenje sadnega drevja. Po sadov-
njakih se opaža hiranje drevja in če
bomo vplivali na sadjarje, da zavržejo
ta stari predsodek, češ da drevju ni
treba škropiva niti čiščenja, bo narodni
dohodek iz te važne gospodarske pa-
noge občutno padel, kar pomeni po-
slabšanje življenjskega standarda na
deželi. Ne samo da omenjena dejstva
uplivajo   na   nazadovanje  sadjarstva,
temveč se često opaža, da naši sadjarji
polagajo vse premalo pažnosti izboru
sadnega drevja. Znano je, da vsaka sor-
ta in vsak način vzgoje sadnega drev-
ja nista posvod primerni. Temu vpra-
šanju bo treba odslej polagati odločno
več pažnje. Zgodi se pa tudi, da dobi-
jo sadjarji zelo slab drevesni material
iz drevesnic — posledica tega je zopet
nekaj izgubljenih let z ozirom na do-
nos in gospodarsko nazadovanje tako
poedinca, kakor skupnosti. Predvsem
pa je važno, da se bodo drevesnice in
trsnice v našem okraju stalno oblast-
veno nadzorovale in se bo vzdrževa-
nje isti dovolilo le strokovno veščim
ljudem. Končno je popolnoma razum-
ljivo, da se mora dosedanje stan"je v
naših drevesnicah izboljšati, in sicer
tako, da bodo iste v stanju vzgajati
samo prvovrsten in sortno čisti dreves-
ni material, kar bo že samo na sebi
precejšen prispevek k pospešitvi kme-
tijske proizvodnje.
Naloga kmetijskih zadrug je, na nji-
hovem področju razvoju sadjarstva do-
sledno slediti in biti nekakšen center
vsega naprednega na vasi. Pri kmetij-
skih zadrugah so bui osnovani sadjar-
sko-vinarski odseki, ki imajo nalogo
reševati vsa strokovna vprašanja v do-
tičnem področju v katerem delujejo.
Osnovane so tudi škropilne ekipe, ki
naj bi skrbele za pravočasno in pra-
vilno čiščenje in škropljenje sadnega
drevja. Zadruge so dobile na razpola-
go motorne in druge škropilnice naj-
modernejših sistemov, za katere je iz-
dala država velike devizne zneske.
Ljudska oblast daje našim sadjarjem
vsa sredstva, ki so se drugod v svetu
obnesla v namenu, da se zviša kme-
tijska proizvodnja. Naša organizacija na
deželi pa v praksi ni vedno takšna, da
bi zadovoljila zahtevam, katere sledijo
iz akcij za imičevanje škodljivcev. V
nekaterih področjih je opaziti zelo agil-
no dejavnost omenjenih odborov in
ekip, dočim se na žalost v marsika-
terem okolišu ugotovi v pravem po-
menu besede zimsko spanje. Škropil-
nice in škropilni material so v takem
primeru prepuščeni njihovi usodi in še
celo deloma propadajo zaradi neskrbne
nege in nepravilnih shramb. Jasno je,
da je tukaj izključno le krivda na lju-
deh, ki so za vse te stvari zadolženi in
soodločujoči pri teh akcijah. To stanje
se bo moralo popolnoma spremeniti,
kajti škropilnice še tako dobre ne bodo
pomagale uničevati škodljivcev na sad-
nem drevju, če jih ne bomo uporab-
ljali. Ako pomislimo, da je v mnogih
področjih glavni vir dohodkov našega
kmetovalca sadje, potem bomo razu-
meli, da so vsa ta vprašanja pereča in
tudi v merilu naše skupnosti zelò važ-
na. Vsako področje, v katerem je raz-
širjeno sadjarstvo naj umno izkoristi
pomoč, katero daje kmetu naša ljud-
ska oblast, pa bo uspeh v pridelku sad-
jarstva takšen, kakršnega si vsak umen
in napreden sadjar želi. To pa je vpra-
šanje, ki se tiče vseh sadjarjev, ne sa-
mo poedinca, saj pomeni življenjsko
važnost. V tej smeri naj ne bo niko-
mur dela preveč. Sodelovanje vseh na-
prednih moči na vasi bo rodilo sadove,
ki bodo v korist ne samo nam, temveč
tudi naši mladi generaciji, saj vemo, da
gre pri sadjarstvu za dolgo živeče kul-
ture.
(Se nadaljuje)
BODICA
IZ NIC NI NIC
Le kdo je mož, ki mu velja
ime za dva,
ki sta nič, bosta in sta b'la,
-Vorbon-
DIPLOMAT
— Slišite. Znate voziti motorno kolo?
— Obžalujem, ne.
— Potem vas lahko prosim, da mi
popazite na mojega tule.
HARMONIKA
Novo šolsko leto se je začelo in zopet
prihajajo mamice: »Prosim, bi hoteli
vzeti mojega sinčka v pouk harmonike.
Jaz bi namreč tako rada, da bi naš ma-
li znal igrati na harmoniko. Star je
sedem let, hodi v prvi razred osnovne
šole, kupili smo mu zaenkrat harmoni-
ko z dvanajstimi basi, ne vem, kaj je
že napisano na harmoniki, stala je pet-
najst tisoč dinarjev, če ima fantek po-
sluh, boste že sami videli.« To pesmico
slišim vsako leto ponovno. Sedaj pa
poslušajte mamice odgovor:
»Torej, ti mamica, bi rada, da bi
tvoj sinček znal igrati. Vprašanje pa
jfe, če bi se tvoj sinček tudi hotel učiti
igratìi kajti |med znatii in učEfiti je
velika razlika. Dalje: s sedmim letom
začeti je za povprečno uho prezgodaj.
Komaj je začel dečko misliti, se mora
v šoli na mah ukvarjati s črkami in
številkami, potem pa naj se še muči
z notami: kako se imenuje nota, ka-
tera tipka, kateri prst, dolžina note,
in za levo roko, pa je zadeva zopet
drugačna itd. Kar se bo dečko s sed-
mim letom naučil v enem letu, bo z
osmim letom, t. j. v drugem razredu
osnovne šole opravil v polovičnem ča-
su.«
Dalje: »Mamica je kupila mačka v
vreči za 15.000 din, ker se pač na glas-
bila ne razume. In to z dvanajstimi
basi, kar ni glasbuo, temveč igračka.
Začetnik mora imeti harmoniko vsaj z
24 basi Poleg tega je za tako škatljo
10.000 preveč. Morda imate preveč de-
narja? Jaz si ne bi upal kupiti stvari.
o kateri ničesar ne razumem. Za glavno
vprašanje pa se mamice sploh ne za-
nimajo, in to je posluh. »Boste že sami
videli«. Mamice, to je predpogoj, brez
katerega je učenje nesmiselno. Vem,
kak odgovor bom dobU: »Pa saj har-
monika ni taka reč, saj jo igra vsak
vaški fant« »Res je to, toda, če vam
vaški fant zaigra en hopstadra, s tem
še ni rečeno, da zna igrati harmoniko.
Saj vam Mlinarjev Janez tudi naredi
rimo: sliva, kopriva, glava ušiva. Toda,
za to še dolgo ni pesnik in brat Otona
Zupančiča.
Drug primer: deset- dvanajstletni
dečko se prijavi k pouku, prizna, da je
harmonika že več let pri hiši, ker se
je ata ali starejši brat učil, on sam pa
še ni nikdar poskusu kaj zaigrati. Ali
je to mogoče? Ce bi se dečko zanimal
za glasbo, bi gotovo poskusu najti vsaj
kako skromno pesmico »Na planincah«
ali podobno. In to ne velja samo za
glasbo, temveč za vse, če se dečko za-
nima. Moj sin je znal v svojem desetem
letu pognati in voditi cestni parni
valjar, ker se je zanimal za stvar. To-
rej predpogoj je ljubezen in zanimanje
za stvar.
Moj oče ni imel enajst kron, da bi
mi kupu klarinet. Nič za to! Izposodu
sem si od tovariša klarinet na pol ure
dnevno in po treh mesecih sem tova-
riša prekosu.
S tem stavkom sem pobU tudi one,
ki obžalujejo, da v svoji mladosti niso
imeli pruike, učiti, se kakega glasbüa.
(Nadaljevanje na 6. strani)
L. v, T.
Dekle bere...
Moja ljuba Eva, sedaj ti ničesar več
ne verjamem! Tu ležiš v travi, brodii
z rokama po rjavih kodrih in moliš le-
vo nogo brezskrbno in malomariio v
zrak. To naj bi dokazovalo, kako te je
pritegnila knjiga!
V resnici pa si si zakrila obraz z las-
mi le zato, da me lahko skoznje nemo-
teno opazuješ! Verjetno ti je nerazum-
ljivo, kako morem nepremično strmeti
v cerkveni stolp v dolini, namesto da
bi občudoval tvojo lepoto. Toda zgre-
šila si taktiko v tem, ko me po eni
strani prepričuješ, da si brezmejno po-
globljena v branje, pričakuješ pa po
drugi, da te bom motil, ko veš, kako
ljubo mi je, če se poglabljaš v študij!
To miselno nedoslednost pa je mogla
zagrešiti tvoja razumska nrav le zato,
ker ne bereš v resnici, temveč oprezu-
ješ kot mačka izpod las.
Zato tudi malomarno dvignjena leva
noga ne predstavlja zaradi vneme pri
branju spregledan, podzavesten miši-
čen krč, ampak le spretno uporablje-
no dejstvo, da je v tej legi tvoja vitka
noga neverjetno očarljiva! Z zadovolj-
stvom in razumevanjem bi ustavil po-
gled na tej podobi, če bi zares brala,
ker pa ne maram, da me zalotiš, ogle-
dujem raje stolp. To bi te moralo osup-
niti, saj se spominjaš, da mi je od-
vratna šušmarska arhitektura tega stol-
pa. Odvratne stvari pa ogledujemo
tako zagrizeno samo tedaj, če nas vabi
kak drug, mikaven prizor. V tem je
neke vrste volja in morebiti, da ti je
orav ta nerazumljiva.
Nič resničnega ni na tebi! Sleherna
beseda, vsaka kretnja je plod zamota-
nih in zvitih misli. Vendar grešiš na-
pako za napako. Na primer pustiš tega
debelega hrošča laziti križem kražem
po knjigi, dasi sicer ne moreš trpeti
golazni. To dokazuje, da sploh ne po-
gledaš v knjigo, ampak oprezuješ sko-
zi tanko kopreno las. Tudi že nisi pre-
dolgo obrnila lista!
Cemu ne vprašaš kar naravnost ali
te ljubim? Samo tvoj brezmejni ponos
ti brani, da bi spregovorila prva. Sam
bi ti povedal že zdavnaj, ko bi me ne
zanimalo, česa se boš poslužila, da iz-
vabiš priznanje iz mene.
Tako mi je bilo na kopanju takoj
janso, da si nisi napravila ničesar na
nogi in si se pustila kar tako nesti v
naročju v kabino!
In danes zjutraj, ko si v vrtni lopi
pisala skrivnostno pismo, si morala ne-
nadoma v hišo, da pogledaš za mačko!
Nestrpna si me opazovala izza gardine,
če bom v ljubosumnosti prebral, kaj si
ncpirnla. Kako preudarno! Bral sem,
ker sem prepozno spregledal tvoj na-
men. Žal! Edina vsebina so bili ti pre-
kleti verzi, ki jih že tedne nesmiselno
godeš v en dan:
Zopet leto je minilo
in še vedno ljubiš me!
Nočeš nič za povračilo,
le zakaj sploh ljubiš me?!
V tvoje sem oči ujeta,
da mi često je težko;
vedi pa, da me dekleta,
nismo čar le za oko!
Morda verjamem! In ..., če te pogle-
dam za hip, ko ne brundaš teh ver-
zov?! ...
Kako rahlo vitko je tvoje telesce!
Takole naslonjeno na tanke roke bi te
modeliral. Dekle bere! Moral bi samo
vrbovko upogniti čez hrbet in bi dobil
nežno linijo ,..
Ko pa pomislim na čuječe oči pod
kodri, me zamika, da bi stolkel na kos-
ce vrbovko na tebi!...
Kaj pa misli hrošč!? Brez oklevanja
si drzne jilezati po tvoji roki! Moj
bog ..., ti spiš, ti moraš spati! Tako ve-
lika ne more biti tvoja razmišljenost,
da bi mogla prenesti to priskutno žgeč-
kanje na roki. Bilo bi neverjetno!
Spi! Preprosto in nepremišljeno, ka-
kor otrok, ki ga sonce greje po hrbtu.
Razmršeni lasje in malomarno dvignje-
na noga niso skrbno nastavljene kulise,
ampak očitna znamenja ugodja! Kako
sem osramočen!
Sklonim se in odstranim hrošča z
roke. Hvaležen sem zahvaljencu in
skrbno ga položim pod grm. Lahko, da
je zbegan. Nato se z ustmi rahlo do-
taknem njenih voljno duhtečih las.
Bliskoma se strese nežno telesce.
Dvoje mehkih rok se mi oklene okoli
vratu in tiho čujem: »Končno!...«
Z glavo sem padel na knjigo. Crke so
se mi zmedle pred očmi in iz vseh sem
videl eno samo besedo: norec ...
(Poslovenil: Z. H.)
Ma đražina
in mladina
Staršem^ vzgojiteljem in prijateljem
v premislek in opozorilo!
Namesto da bi se zadnji čas ubla-
žile posledice vojnih strahot, se ne-
katere razvade še stopnjujejo in terja-
jo vsak čas novih žrtev. Med te raz-
vade spada predvsem neodgovorno in
lahkomiselno igračkanje z eksplozivi.
To igračkanje je terjalo v poslednjem
času izmed dijakov II. gtmnaziije v
Celju, posredno ali neposredno tri
težke žrtve: dve smrtni in enega po-
habljenca. Nekoliko razumljivo je, če
se gode nesreče med otroki do 14. leta.
Včasih je kriva prezaposlenost staršev,
večkrat premajhen nadzor itd. Otroci
znajo skrivati pred odgovornimi starši
svoja početja, vendar bi roditelji vsaj
toliko pazili na otroke in jim vcepili
toliko spoštovanja do očeta in matere,
to je do njih samih, da bi že zaradi
tega spoštovanja in ljubezni ne mogli
in ne smeli skrivati svojih početij. Se-
veda starši si morajo spoštovanje in
ljubezen ter zaupanje svojih otrok pri-
dobiti z ljubeznijo in pravo vzgojo, ki
se izraža v vsakdanji skrbi za njihor
telesni in duševni napredek ter v ne-
prestani budnosti nad njihovim delom.
Ce pa žele starši svoje vzgojno po-
slanstvo zaradi udobnosti prevaliti na
vzgojno socialno ustanovo, kaže ta in-
dolenca staršev v vsaki družbeni ure-,
ditvi, zlasti pa socialistični, na kazniv
odnos do svojega zaroda. Tu morajo
organizacije in zlasti ljudska oblast
uporabiti sredstva, ki bodo take rodi-
telje prisilila izpolnjevati njihove pri-
rodne dolžnosti
Precej isto je z vprašanjem vzgoje
odrasle mladine. Mnogi starši smatrajo
17, 18-letnega fantiča ali dekle za od-
raslega in razumnega, zlasti še če ima
za seboj kakih 5 ali 6 razredov gimna-
zije, občudujejo njihovo »duhovitost«,
njihovo početje smatrajo za izredno na-
darjenost in še kaj. Tako popuščajo in
dopuščajo, da se ti mladinci in mla-
dinke izživljajo v vseh mogočih delih,
samo v tistih ne, ki so koristne njim
samim in družbL Veseljačenje, obiski
nevzgojnih filmov in cowboyske ma-
nire so šlageri današnje mladine. In po-
sledice? Smrt, izredno žalostna smrt
mladostnika v družini, ki bo ležala na
starših in bratu ali sestri kot mora
vse življenje.
Dá, tri težke žrtve samo med dijaki
II. ginrmazije poleg vseh nesreč v Ša-
leški in Savinjski dolini, v Laškem in
na Kozjanskem ter drugod, ki so se
zgodile v poslednjem času.
Kdo naj vse to prepreči?
Mi vsi, priv vsi odrasli smemo in mo-
ramo nepi'estano nadzirati našo mla-
dino ob vsaki prüiki in času.
Ni važno, ali je sin tvoj, ali je hči
tvoje sosede, mi vsi moramo nepre-
stano opozarjati našo mladino, da ne
zabrede v nesrečo. Starši, vzgojitelji,
prijatelji mladine in prav vsak član
naše socialistične domovine — tu je to-
rišče tvojega dela: ohraniti in vzgojiti
v naši zemlji — domovini zdravo, resno
mladino, ki ji bomo lahko zaupali ne
samo delo, ampak tudi orožje, Id pa bi
ga uporabljala samo v določene na-
mene; za obrambo svobodne domovine !

»Sarinjski restnik«, dne 19. septembra 1953
Stev. 37
Iz celjskega zaledja
(Nadaljevanje s 5. strani)
Mladina iz SlovensMh Konjic, Zreč
in Loč pripravlja v počastitev mladin-
skega kongresa Slovenije za 27. septem-
ber večjo prireditev v bližini Konjic.
Tega dne popoldne se bo zbrala mla-
dina vseh aktivov iz navedenih krajev
na skupni sestanek o dosedanjem in
bodočem delu. Na sporedu imajo tudi
nekaj kulturnih prireditev, ki jih bodo
podali mladinci.
L. V.
DIRKE NA POLZELI
Kakor vsako leto, tako je tudi letos
dne 13. t. m. sindikalna podružnica To-
varne nogavic na Polzeli priredila tra-
dicionalne konjske dirke. Uvodoma mo-
ram pripomniti, da Klub pravzaprav ne
obstoja in zaradi tega, ker ni organi-
ziran, tudi ni registriran pri republiški
zvezi, registriran tudi ni noben sodela-
vec tega Kluba. Zal, da vsa prizadeva-
nja za to s strani Kluba za konjski
šport »Savinja« v Celju niso rodila no-
benega uspeha, čeprav bi jim celjski
klub lahko v marsičem pomagal.
Udeležba je bila tokrat manjša kot
ostala leta. S strani JLA so se udeležili
trije jahači, s strani »Savinje« pa štirje.
Sam potek priprav je visel samo na
nekaterih res agilnih in požrtvovalnih
funkcionarjih iz Polzele. Kategorizacija
tekmovalcev je nekako kar prilično iz-
padla. Tudi sam potek dirk je bil v
začetku z ozirom na vse prilike zado-
voljiv. Zal pa je p>ozneje nastala ne-
disciplina in nepotrebna pojasnjevanja,
kar nikakor ni v korist razvoju tega
lepega športa, niti ni tovariško. Pod
vsako kritiko so bili reditelji, ki niso
obvladali občinstva oziroma otrok in
niso znali ustvariti reda ter se je zgolj
slučaju zahvaliti, da ni prišlo do kakih
nesreč.
Baje tudi prodajalci vstopnic niso
storili v celoti svoje dolžnosti, prav
tako ne gledalci, kar je grajati tem bolj,
ker je čisti dobiček namenjen za grad-
njo društvenega doma »Svobode«. Tudi
godba bi se bila lahko še večkrat ogla-
sila in občinstvo si je želelo vse lepši
in pravilen zaključek dirk..
Po končanih dirkah je bua v sindi-
kalni restavraciji zabava s srečolovom
in plesom ter solidno postrežbo.
Vsekakor gre vse priznanje iniciator-
jem in požrtvovalnim funkcionarjem za
prizadevanja, da je do tega nastopa
sploh prišlo. Želimo Polzelčanom večjo
povezavo z matičnim klubom, posebno
pa s kmeti konj ere j ci, z željo, da se
drugo leto kot samostojen klub ali vsaj
kot sekcija registrirajo, ker imajo vse
možnosti za lep razvoj, od vseh pa
Lahko pričakujejo vsestransko pomoč.
(Nadaljevanje s 5. strani)
Öarmonii^a
Kdor ima ljubezen in zanimanje, bo
našel tudi priliko.
Najlepšo sliko o uspehih na harmo-
niki pa pokaže naslednje dejstvo: V
Celju je morda 400 harmonik. Vsi so
se učui, eni delj, eni manj časa. Tisti,
ki so mislili, da bodo kar v štirinajstih
dneh že igrali tango, p>obegnejo že po
treh mesecih, večina pa po enem, dveh
letih, ko le izprevidijo, da je tudi za
harmoniko treba nadarjenosti, učenja
in vztrajnosti In le kakih 5% je, ki
vztrajajo štiri, pet let in ki res lahko
rečejo, da kaj znajo. Vse to upošte-
vajte, da prihranite sebi nepotrebne iz-
datke, sdnčku brezuspešno učenje, uči-
telju pa muke. CR.
IZPOD POHORJA
Ko pogledaš s turistične točke Oslica
pri Bohorju, vidiš v večernih urah ob
vznožju Bohorja: Zagorje, Lesično,
Drensko rebro v električni razsvetljavi.
Vse to nam je nudila ljudska oblast
ter povzdignila Kozjansko iz stoletne
zaostalosti, kljub temu da so nekateri
kmetje na vse mogoče načine zavirali
razvoj elektrifikacije.
Tik ob Bohorju leži Log, naselje ma-
lih posestnikov, ki je bil dom partizan-
stva.
Kljub temu, da so bUi v Logu prvi
delavci in organizatorji za razvoj elek-
trifikacije na Kozjanskem (tam elek-
trike še ni). Zaradi tega bi bilo potreb-
no, da bi si tehniki že enkrat vzeli to-
liko časa ter razmerüi električno
omrežje v Logu.
Ker pa prebivalstvo Kozjanskega ne
more vse te dobrine poplačati ljudski
oblasti, se bo odločilo na dan volitev
za Zvezno in Republiško skupščino ude-
ležiti se volitev v čim večjem številu.
L. J.
Gibanje prebivalcev v cel]sl(i ТМ
v času od 5. do 12. septembra 1955 je bilo
rojenih 9 dečkov in 9 deklic.
Poročili so se:
Kolenc Alojzij, rudar iz Elsas 2 a. Merlbach,
Francija in Zapnšek Ana, roj. Cerjak, gospo-
dinja, Grobelce 55, občina Slivnica pri Celju;
Terpin Miran, učitelj iz Branika, okraj Gorica
in Ahac Ana, učiteljica iz Kaplje vasi; Zmrzlak
Ivan, tov. delavec iz Prebolda in Jnrkovič Dra-
gotina, tov. delavka iz Prebolda; Gorenak An-
ton, gradbeni delavec in Trop Marija, gospodi-
nja, oba stanujoča v Bohorini 27; Majerič Maks,
delavec iz Celja in Marchetti Branka, delavka
iz Liboj; Majer Franc, gradbeni delovodja iz
Rogoze in Kitek Pavlina, gradb. delavka iz
Ljnbnice, obč. Vitanje; Stritih Zdenko, čevljar-
ski pomočnik iz Teharja in Turnšek Marija, de-
lavka v opekarni, stanujoča v Gorici pri Šmart-
men in Stramšek Jakob iz Draže vasi, in Ver-
hovnik Frančiška iz Žič.
Umrli so:
Ferme Ana, roj. Obreza, prevžitkarica iz
Brezja 9, Slivnica pri Celju, stara 75 let; Me-
šič Antonija, roj. Kosec, posestnica iz Polzele
30, stara 64 let; Kramer Katarina, gospodinja iz
Latkove vasi 97, stara 70 let; Fonda Avgust, in-
valid iz Latkove vasi 8, star 80 let; Špan Janez,
prevžitkar iz Doropolja 1, star 77 let; Stukov-
nik Ivan, kmet iz Gotovelj 68, star 80 let; Men-
cin Rado, lesni manipulant iz Malega Ločnika
pri Turjaku, star 26 let; Kostanšek Marija, roj.
Mravljak, upokojenka, stara 72 let, nazadnje
bivajoča v Svetelke 9, Dramlje; Pušnik Mihael,
upokojenec iz Brezen 70, občina Vitanje, star
M let in Klokočovnik Otilija iz 2ič 45.
»Ronny« pod vodstvom Danci j a
Pestotnika nastopi v poslednjih
dveh gostovanjih pyoletne sezone,
in sicer v soboto in nedeljo —
19. in 20. septembra 1953 — pri
»Mlinarjevem Janezu« na Teharju.
Rezervacije: Teharje, tel. št 8.
Oba dni od 20. ure dalje na raz-
polago osebni avto p)o razveseljivi
ceni. Izhodišče pred kino »Union«
v Celju.
K udeležbi vabimo ljubitelje
prijetne in temperamentne glasbe,
še posebej pa goste, ki trpijo na
slabem razpoloženju.
V ponedeljek, dne 21. t. m. go-
stuje »Ronny« s koncertnim, za-
bavnim in plesnim programom v
Zdravilišču Dobrna pri Celju.
SK CELJE : SK OLIMP
V soboto, 26. septembra 1953 ob 16.30
bodo na Glaziji odigrali stari nogome-
taši predvojnih celjskih društev SK Ce-
lja in SK Olimpa že tradicionalno vsa-
koletno pokalno nogometno tekmo.
Telesna vzgoia in šport
Atletika:
NOTI DRŽAVNI PRVAKI
T Taraždinu in Skoplju se je v nedeljo ob
veliki udeležbi mladih atletov vršilo mladinsko
atletsko državno prvenstvo, ki so se ga udele-
žili tudi celjski mladinci in mladinke. Z uspe-
hom atletov in atletinj Kladivarja smo lahko
zadovoljni, saj so osvojili kar 5 naslovov dr-
žavnih prvakov, 4 druga mesta, 3 tretja in tri
četrta. Novi državni prvaki so postali Vipotnik
v teku na 1500 m in 3000 m (4:10,6 in 9:17),
Brodnik v metu kopja z metom preko 43 m, Vi-
detič v teku 400 m zapreke z 61,4 in Slamnikova
v teku na 600 m z 1:42,2.
URBAJS FRANC - VSESTRANSKI ATLET
Pretekli teden se je na stadionu vršil III.
društveni miting, na katerem je razpoloženi
Urbajs Franc pobral kar 4 prva mesta. V sko-
ku T višino je dosegel 165 cm, 110 m zapreke
16,3, na 800 m 2:00,5 in v skoku v daljino celo
6,54 m! Poleg Urbajea je bil izredno uspešen
Gole Edi, ki je disk vrgel preko 46 m, kar je
seveda njegov osebni in celjski rekord, Kopše
je 200 m pretekel v sijajnem času 22,7, pa celo
Zupančič je na isti progi s 23,0 sek. dosegel
svojo najboljšo letošnjo storitev. Lorger Stan-
ko, ki je >čudežnoc prebolel svojo poškodbo —
saj je pred dnevi nepričakovano nastopil kot
državni reprezentant proti Zapadni Nemčiji v
Zagrebu in odnesel celo zmago z letošnjim naj-
boljšim rezultatom na progi 110 m zapreke —
je na mitingu tekel progo 400 m, kjer je >pri-
motovilil« na cilj v času 52,9. Poleg Urbajsa so
tudi mladi atleti Videtič, Lorber, Cizej, Leskov-
Sek in Suša dosegli prav dobre rezultate na
progi 800 m. Pri ženskah je presenetila Cele-
snikova v metu diska, kjer je dosegla znamko
35,47 m! Ostale atletinje so dosegle povprečne
rezultate.
PARTIZANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI
T nedeljo 20. t. m. ob 10. uri se bo vršilo
na stadionu Borisa Kidriča atletsko prvenstvo
partizanskih društev okrajev Celje-mesto in
okolica. Prireditelj tekmovanja — okrajna zve-
za partizanskih društev Celje — je že v raz-
pisu poudarila, da želi s tem tekmovanjem do-
biti pregled nad delom partizanskih društev na
terenu, v koliko se pri redni vadbi poslužujejo
najbolj prirodnih vaj in gibanj, ki jih vse-
buje prav atletika. Na drugi strani je značil-
nost razpisa v tem, da bodo na njem lahko na-
stopili le tisti pripadniki partizanskih društev,
ki niso registrirani kot atleti pri atletskih ko-
lektivih (Kladivar, Odred, Železničar Mb. in
Lj. itd.). S to klavzulo bo omogočeno vsemu
članstvu partizanskih društev na tem tekmova-
nju doseči kar najboljši uspeh — le pod po-
gojem, če so tekom leta marljivo trenirali v
okviru društvenega rednega dela. Zaradi mno-
žične udeležbe bo prireditelj to tekmovanje
točkoval po doseženih rezultatih prvih petih
mest, ker bo na osnovi točkovanja lahko dobiti
tudi najboljša društva v okraju, med njimi
celo ekipnega prvaka partizanske organizacije.
Program tekmovanja obsega le osnovne disci-
pline, ki so jih lahko društva Partizan gojila
povsod brez atletskih stez in urejenih naprav.
Člani se bodo pomerili v teku na 100 m in
1500 m, v skoku v daljino in višino in metu
krogle. Članice imajo v programu le tek na
60 m, skok v daljino in višino in metu krogle.
T istih disciplinah bodo nastopile tudi mla-
dinke. Mladinci pa bodo tekli na 100 m in na
1000 m, poleg tega pa bodo nastopili še v skoku
v daljino, višino in metu krogle. Ker se preveč
ftozablja na tekmovanja naših najmlajših, je v
etonšjem letu razpisano tekmovanje tudi za
pionirje in pionirke (od 10. do 14. leta!). Pio-
nirji bodo tekmovali v teku na 60 m, skoku т
daljino in višino, pionirke pa le v teku na 50 m
in skoku v daljino. V Celju pričakujejo, da bo
nedeljsko atletsko tekmovanje najbolj množična
atletska prireditev v tem letu pri nas — saj
štejejo partizanska društva na tisoče aktivnega
članstva.
V ČETRTEK BODO V CELJU NASTOPILI FINCI
Po mednarodnem atletskem dvoboju Finska :
Jugoslavija bodo v soboto, 19. in v nedeljo,
20. septembra tri skupine finskih atletov go-
stovale v raznih krajih naše države in v Ate-
nah na mednarodnih mitingih. Ena skupina fin-
skih reprezentanlov bo nastopila tudi v Celju,
in to v četrtek, 24. septembra ob 16. uri na sta-
dionu Borisa Kidriča na Sp. Lanovžu. Med gosti
bodo tudi Suovivo (110 m zapreke 14,6 sek.),
Inkala (100 m v času 10,7 sek.) nadalje Helsten
(400 m 49,0 sek.), Punti (met krogle 15,81 m) in
poleg ostalih še svetovnoznani Johansson (150O
metrov v času 3:44,8 min.). Poleg finskih tek-
movalcev bo na tem mitingu nastopil še jugo-
slovanski reprezentant Mugoša in popolna eki-
pa domačega Kladivarja z Lorgerjem, Zupan-
čičem na čelu. V vmesnih točkah bodo nasto-
pile tudi ženske tekmovalke.
Nogomet:_
KLADIVAR  : CELJE - 14:1 (7:1)
Celjski >derby< se je končal s katastrofo no-
gometašev ZSD Celja. Ze sam rezultat nam
pove vse. O zanimivi igri ne more biti govora,
ker je igra sličila tisti igri naših cicibanov in
pionirjev »Mačka in miši«. Primerjava naj služI
le za boljše razumevanje dogodkov na igrišču.
V I. polčasu so igralci Celja le redko prišli do
žoge, v drugem polčasu pa je Kladivar poslal

v boj še mlade nogometaše, ki so prav tako
uspešno zaigrali. Odlični vratar Celja je ob-
varoval istoimensko moštvo še večjega poraza.
Gledalci so prišli na svoj račun le zaradi več-
jega števila doseženih golov, kjer je za Kladi-
varja bil Piki kar z osmimi najuspešnejši stre-
lec tekme.
V predtekmi so tudi prionirji Kladivarja po-
trdili visoko nadmoč nad pionirji ZSD Celja.
Vratar Kladivarja je bil pravzaprav odvisni
igralec v moštvu, ker v celi tekmi ni prejel
niti ene žoge na svoja vrata. Napadalci Kladi-
varja so natresli mladim gostom kar 8 golov.
Oba rezultata nam kažeta, da nogometaši ZSD
Celja premalo trenirajo. Vsi smo prepričani v
to, da se marljivi Coh trudi, da bi s svojim
znanjem prispeval boljšemu znanju svojih no-
gometašev. Vendar še enkrat velja pravilo —
ni dovolj hoditi le na tekmovanja! Za boljše
rezultate je potrebno več znoja, ki ga igralci
morajo oddajati že na treningih!
Rokometi;
GRAFIČAR : CELJE - 11:8 (4:5)
V nedeljo smo prisostvovali po daljšem ob-
dobju rokometni tekmi dveh prvakov — Slove-
nije ie Hrvatske. Zmago »o zasluženo pobrajj
Zagrebčani, ki so se predstavili kot boljše mo,
etvo. Celjani so se uspešno upirali v prvem pol,
času, ki so ga odločili celo v svojo korist. »
drugem polčasu pa se je zopet ponovila star^
pesem — zmanjkalo je kondicije! Celjani so
nastopili v močno spremenjeni postavi. V mo.
, štvu se je zopet pojavil Bukovac, ki se še aj
znašel v novi sredi, čeprav vsi vemo, da je
bil v pretekli sezoni gonilna sila napada. Z
odhodom Fijavža in Cerneta je moštvo mnogo
izgubilo, mlade sile pa še niso bile zrele za ta
nastop.
Tudi za rokometaše Celja velja pravilo: breg
vestne vadbe ni uspehov v športu! Kot smo iz.
vedeli od nekaterih igralcev, je bila še do
pred kratkim dolga pavza za vse rokometaše,
tri mesece ni bilo treningov! V Celju imamo
brez dvorna enega najboljših jugoslovanskih
amaterskih rokometnih trenerjev tov. Vobra
Vladota, ki bi lahko mnogo prispeval kvalitet-
nejšemu razmahu rokometa v našem mestu.
Brez discipline in vestnega obiskovanja trenin-
gov, brez skrbi vodstva sekcije za priliv sve-
žega kadra mladih igralcev, pa tudi najboljši
trenerji ne morejo delati čudežev!
Košarka:
ŽELEZNIČAR Mbr : ZSD CELJE — 91:36 (41:4)
V prvenstveni tekmi slovenske košarkarske
lige so Celjani na domačem igrišču utrpeli zo-
pet težki poraz.
OBJAVE IN OGLASI
POZIV
k predložitvi potrdil o šolanju za šol. 1. 1953-54.
Delaci in uslužbenci naj za otroke, ki so
stari nad 14 let in za katere prejemajo otroški
dodatek, takoj predložijo podjetju, uradu ali za-
vodu, kjer so zaposleni potrdilo o šolanju v
šol. letu 1953-54, za vajence pa potrdilo, da se
še uče obrti.
Podjetja, uradi in zavodi naj potrdilo s se-
znami, v katerih mora biti naveden priimek
in ime koristnika do otroškega dodatka, dosta-
vijo čimprej tukajšnjemu zavodu.
Zavod za socialno zavarovanje
za mesto in okraj Celje.
OBJAVA
SKUD »France Prešeren« Celje sprejema v
svoje odseke nove ativne člane do 15. oktobra
1953. — Do tega roka se sprejemajo zlasti mla-
dina in novinci, ki se žele izučiti tega ali one-
ga instrumenta, vključiti v moški, ženski ali
mešani pevski zbor ali likovni odsek, pa tudi
starejši godbeniki in pevcih ki so že delovali
v društvih, pa žele svoje znanje izpopolniti in
redno sodelovati v društvenih skupinah.
v tekočem letu otvarja društvo svojo glas-
beno šolo, kjer bo reden pouk violine, harmo-
nike, trobil (pihalnih instrumentov) in tambu-
raških instrumentov. — Vpisovanje bo do 15. X.
1953 v društvenih prostorih v Razlagovi ulici
(vhod iz Ulice Tončke Cečeve — ob biv. žel.
menzi), in to:
a) za pouk violine in harmonike vsak dan od
14. do 15. ure,
b) za pouk trobil vsak torek, četrtek in so-
boto od 18. do 19. ure,
c) za pouk tamburaških instrumentov vsak
ponedeljek in sredo, od 18. do 19. ure.
Ob istem času naj se javijo tudi izvežbani
godbeniki zaradi vključitve v obstoječe god-
bene skupine (godbo na pihala, tamburaški ali
harmonikarski zbor).
Novi pevci in pevke se sprejemajo do 15. X.
1953 v pevski sobi II. gimnazije (Vodnikova ul.)
2. nadstropje, vsak torek in petek od 20. do
21. ure.
Prijave novih članov in članic v likovni odsek
se vrše vsak petek od 16. do 18. ure v kletnih
prostorih novega poslopja MLO (stranski vhod).
Po 15. oktobru t. 1. se novi člani oziroma go-
jenci zaradi razdelitve in uvedbe sistematič-
nega dela — ne bodo več sprejemali.
Vabimo vse ljubitelje lepega petja in glasbe,
da se v čim večjem številu prijavijo v naše od-
seke in s tem pojačajo knlturno-prosvetno de-
javnost mesta Celja sebi in skupnosti v korist.
Pozivamo starše, da napotijo svoje otroke v
društveno glasbeno šolo, kjer si bodo pridobili
koristno znanje. Naprošamo sindikalne podruž-
nice v Celju, da opozorijo na to objavo vse
svoje člane.
OBJAVA
Prebivalstvo mesta Celja obveščamo, da bo
toplovodno kopališče od 23. t. m. dalje obrato-
valo štirikrat tedensko, in to ob sredah, če-
trtkih, petkih in sobotah od 13. do 21. ure.
Prsna kopel za posameznika stane 25 din, za
dijake in vojake 20 din, za skupine nad 10
oseb 15 din, kadna kopel za osebo 40 din.
Uprava >Javnih naprav«
ZAHVALA
Po enem mesecu, ki sem ga prebila v celjski
bolnišnici, se čutim dolžno, da se iskreno za-
hvalim dr. Završniku in dr. Dolinarju, ki sta
ves čas res požrtvovalno posvečala vso skrb
meni in ostalim bolnicam na ženskem internem
oddelku. Bila sem v resnici presenečena nad
izredno človekoljubnim, ljubeznivim in veščim
ravnanjem obeh zdravnikov in ostalega osebja.
Zdi se mi, da je tako delo treba javno pohva-
liti in da lahko služi vsakomur za zgled ne-
sebičnega izpolnjevanja službenih dolžnosti.
P. M.
NA POSODO vzamem klavir ali pianino proti
mesečni odškodnini. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM s 1. novembrom 1953 dvosobno sta-
novanje s kopalnico v Ljubljani za enako-
vredno v Celju. Naslov v upravi lista.
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO
išče dobra družina. Nastop takoj. Naslov v
upravi lista.
UGODNO PRODAM radio aparat 5-cevni Philips.
Kusterle, Celjska tiskarna.
PRODAM dvovprežni voz tritonski, enovprežne
osebne sani ter železni težki plug za oranje
hmelja. Naslov pri upravi lista.
ZAMENJAM stanovanje v Cretu (kuhinja, soba
in kabinet) za enosobno stanovanje v mestu.
Naslov v upravi lista.
PRODAM stroj za ožemanje in gladenje pe-
rila. Naslov v upravi lista.
SLUŽBO IŠCE 19-letno dekle z nižjo gimnazijo,
dobra računarka.  Naslov v upravi lista.
PRODAM spalnico in drugo staro pohištvo. Na-
glic, Celje, Tkalska 6.
GRADBENEGA TEHNIKA išče DOZ — poslo-
valnica Celje, OF dom. Nastop službe takoj.
NAPROŠAM tovariša, ki se je vozil 7. 9. 1953
iz Ljubljane, da mi proti visoki nagradi spo-
roči, komu je oddal vrečo, ki sem mu jo dal
T varstvo na Zidanem mostu. Sporočiti na
naslov; Romih Ignac, Zagorje — Pilštanj.
POSTREZNICO spretno in pošteno za popol-
danske ure išče dobra družina. — Naslov tÌ
upravi lista.
Sprejemam zopet vsa krojaška dela
po znižanih oenah. Izdelava prvovrstna.
Se priporočam!
Planinšek Franc, krojaštvo,
Celje, Okopi 5, (prej Tomažič)
NAZNANILO PRESELITVE!
Preselil sem svojo tapetniško delavnico iz
Prešernove ulice na Trg mučenikov štev. 4
(sosedstvo Dolžan, Meštrov).
Cenjenim odjemalcem se priporočam za na-
daljnja naročila.
Strelec Ivan, tapefnik.
Dr. Stegnar Marjan, specialist za otroške bo-
lezni v Celju, Savinjsko nabrežje 6, zopet red-
no ordinira dnevno od  14 "O do  15.30 ure.        '
NEÄELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 20. 9. 1953: tov. dr. všek Maksim, Ce-
lje, Ljubljanska c 36. — N .Icliska zdravniška
dežurna služba traja od sobote od 18. ure da-
lje do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
MESTNO GLEDALIŠČE  CELJE
Sobota,    dne   19.   septembra   1955  ob  20.   urir
Krasna: »Draga Ruth«.
KINO UNION CELJE
Od 18. do 24. 9. 1953: »Pet prstov«, amer, film
Od 25. do 30. 9. 1953: »Dolgo je pomnil«, &ag{-
film
KINO DOM
Od 18. do 22. 9. 1953: »Vsi smo morilci«, fran-
coski film
Od 23. do 28. 9. 1953: »Gospodična Julija«, šved-
ski film
Predstave v kinu Union Celje dnevno ob 18.
in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri.
Predstave v kinu Dom dnevno ob 18.15. ob
nedeljah ob 16.15 in 18.15 uri.
IZIDOR HORVAT
KAMNOLOM
Kakor vreme so bili čemerni tudi ljudje, ki so z ogrnje-
nimi suknjiči molče prihajali na svoja delovna mesta. Nad
Belo rebrijo je togo visela težka megla. Ljudi je težilo svin-
čeno ogrinjalo napetosti; čela so bua oblačna, usta mrka in
oči so nemirno vrtale v meglo in skušala predreti negotovost.
Delovodja Grobljar je prispel v trenutku, ko je Vincenc
odložil bat. Umaknil se je v barako, ne da bi mu odzdravU,
čeprav je ta s pokrivalom v roki voščil srečno dobro jutro.
S kakšnim užitkom bi rad počvekal, zdaj pa taka zapetost!
Užaljeno je osupnil, potem sta ga pa le zmogli radovednost
in škodoželjnost. Potrkal je in zajecal: »(^spod ... gospod ...
ona dva ...«
»Kaj mencaš! Govori!«, ga je zadirčno prekinil Grobljar.
»•.. sta prišla ...«
Grobljar je zabodel oči v Vincenca in povzel odločno: »Nič
nisi boljši od drugih! Vsi ste lenuhi in puntarji! Napodil te
bom ko psa z Levcem vred. — Slišal si, kako je Leveč pretil,
pa nič! бе prikimaval bi. — Ali si si pa tudi zapomnil, kako
je šuntal ljudi?«
»Vse, gospod! Vse vem! Zapomnil sem si, ko da bi zapisal.
Grozil je vam in gospodu. Ščuval je in...«
»In ona dva?«
»Z njim vlečeta Saj pravim, taka predrznost«
»Kaj sta govorila?«
»Govorüa? Seveda sta govorila. Tega še ne, kar je v Beli
rebri kamnolom. Skutnik vas je napadel.«
»Na!« mu je vrgel Grobljar cigareto in se postavil z vso
višino in širino predenj, da se je šepec ključil pred njim. —
»Leveč postopa in se izogiba dela, zabavlja in hujska na delo-
dajalca in na oblast Sam si vse slišal in videl. Si razumel?
Tako boš govoru, sicer se bova pomenila še midva! Stopi zdaj
in poglej, kaj počno in na ušesa ne pozabi.«
Vincenc je privzdigoval krajšo nogo više, kakor je bilo
treba, tako se mu je mudilo. Ker ga niso hoteli opaziti, je za-
krehal, potem pa kar prevzetno zagolčal: »Ali ste pa tudi vsi?
Gospod ne utegne ...«
»Zato pa riga osle,« ga je ošvrknu Leveč, da so vsi pras-
nili v smeh.
»Leveč...«
»Kaj bi pa rad, Vincenc? Si prišel vohimit?«
»... ne boš dolgo rogovilil. Ti bodo kmalu zbui roge.«
»O, ti pokveka, ti!« je zapretil Leveč in segel po njem.
Dosegel ga pa ni, ker se je možic kar po zadnjici popeljal po
kamenju nizdol.
»Fantje, Grobljar nekaj kuha,« se je obrnil Leveč k tova-
rišema. Stavim, da je poslal Vincenca izzivat. Toda vztrajajmo
pri svojem! Pomerimo se, bomo vsaj vedeli, pri čem smo!«<
»Vseeno mi je, ali grem danes ali jutri,« se je odločil
Jernej.
V teku nedelje je razpoka v njem še bolj zazijala. Nekje
v kotičku je ves čas tlela želja, da bi se mu žena vrnila. Na
večer je vzplamtela visoko, da ga je preraščala: v dvoje je
vendarle prijazneje in Tončka velja, kar velja. V osamljenosti
so se po vrsti oglašala čustva, da dolgo ni mogel zaspati. Vstal
je slabe volje. Ni je! Saj je ni treba! Cemu bi ga mučila ona,
ki so se sladkali z njo slemenški fantje in. •. Prav zares, za
Grobi j ar jem se poja!
Jernej je govoril tedaj resnico. Ta trenutek si je prav
želel, da bi ga nagnali, ker sam v sebi vendarle ni imel do-
volj moči za odločitev.
Grega pa je zaskrbljeno povzel: »Mar meniš, da smo tako
daleč? Kje pa bom dobil zaposlitev?«
»Tedaj tudi ti, Grega?« je presenečeno vzkliknil Stanko.
»Taka je delavčeva zavest?«
Zadel ga je. Kakor v samoobrambo je Grega povzdignil
glas: »Mater imam in bratce in sestrice. Oče se je tukaj po«
nesrečil, kdo naj jim tedaj prinaša grižljaj, če jim ga ne bom
jaz?«
Med tovariše se je zabil mučen molk. Naposled pa je
Stanko zamolklo spregovoril: »Razumem, Grega. Nisi kriv,
razmere so krive. Počenjajo z nami, kar se jim zljubi. V čim
večji stiski smo, bolj nas izrabljajo. Kakor raja smo. Nisi
kriv, Grega.«
»Jaz sem pripravljen na vse,« se je junačU Jemej.
»V skrajni sili morava Gregi pomoči; veliko družino vzdr-
žuje,« je odločil Stanko. Potem pa je zrasel: »Kar tako me pa
tudi ne bodo!«
Grobljar je prižigal cigareto za cigareto. Skušal se je
držati v ravnotežju, pa je opažal, kako je v resnici nemiren.
Živčno se je menil s seboj: »Eh, kaj! Vse sem preudaril. Mora
steči! Ko se znebim Levca, drugi še pisniti ne bodo upali. Ta-
krat bom šele sam svoj v Beli rebri.«
Stopil je k oknu. Pa se je spet naglo okrenil in si odločno
zatrdil: »Tako bo bolje: ne vseh hkrati! Najprej Levca. Po-
tem ... Vsakdo bo šel, kdor se mi bo upiral. — Skutnik?
Tudi! — Vraga, kam je le šla?« Čutne nosnice so mu vzdrhtele.
— »Da bi mi ušla? Kaj sem le čakal!«
Nepotešeno sladostrastje ga je žgalo ko žerjavica. S čut-
nostjo so hkrati nemirno valovile tudi misli: »Tako prijetna
ženska! Tega si ne oprostim nikoli! — Kaj, če bi spregovoril
z njim? Tako je! Cloveče, kje imaš žensko? Vstran boš gle-
dal, ali te pa zapodim brez nje!«
Stopil je na piano. Megla se je dvigala in oblaki so se
trgali, da je vse pogosteje in vse delj sijalo svetlo sonce. Z
Bele rebri se je dvigala razpršena para. Grobljar se je ozrl po
cesti. Kaj? Debelo je bolščal, potem pa zadovoljno zamlaskal:
v Kakopak je! Ona je.«
(Dalje prihodnjič)