230. številka.
Ljubljana, v seboto 8. oktobra 1904.
XXXVII. leto.

I aha ja TB»k dan xv»č»r, immfii nedotfe *n praznike, ter veQa p« poitl prejaman u avstro-ogrsk* de2ele n vae leto »K, »pol leta 13 K, n fetrt leta ^KBOh, n eden raesec 8 180 b. Za Ljubljano a poftUjanjam oa dom sa vso leto 9* K, za pol let* 12 K, za Cetrt teta BK, n eden meeec a K. Kdor bodi aam pon), plate sa vse leto SS K, sa pol leU UK,n 6etrt leta 6 K BO h, aa eden meaec 1 K 90 U. — Za tuje daiele toliko wc\ kolikor snaSa po&taina. — Na naroCbe brea istodobne vpoSiljatve naroCnine ae ne oaara. — Za oznanlla se plafioje od peteroatopne petit vrata po 12 h, ce se omanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce ae đvakrat, in po 8 h, 6« •a trikrat ali veGkrat tiska.   —   Dopisi na] se i*voW frankovatL   —   Rokopiai ae no vrafiajo.   —   Uredništvo in upravnlitvo J9 i Knafiovih aticab &t. 5, tu aicer uredništvo v 1 nadstropjn, apravnifitvo pa v pritlifiju. -3
OpravnUtvn naj ae Magovoiijo poftiljati naročnine, reklamacije! oamanila, t. j, administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon St. 34.                       Posamezne števllke po IO li.                     „Narodna Hakarna" telefon ftt. Sfi.
Skandal v deželnem zboru.
Kranjski dežeini »bor ne srne na noben način priti do resncga dela — to je parola, po koji se ravna žkofova stranka in v dosego tega nanaena ji je dobro vsako sredstvo, naj gr ja alo-raba narodnih intertsov, lai in obre-kovanje, in kadar z vsem tem nd opravi ničesar, tuđi Snopsarski ćkandali.
Za skandale ima posebno pri-pravnega moža v osebi dr. Ivana Ša-žteršiča. Ta subjekt, kojemu sta so-đisče in parlament užgala na čelo sramotni pečat, da je lažnjivec in obrekovaleo, ter irma od žlindre uma* zane roke, je po mišljenju in po značaju prava praveata baraba in je to tuđi vieraj pokaiai.
Že ve6 dni se je govorilo po Ljubljani, da l&tos ne rnialijo kUrikalci obstrmrati z doigimi interpelacijami in vprašanji na dež^lnaga glavarja, nego da hočejo ▼ vsaki s«?ji prouzročiti velik skandal in s skandali razgnati dežeini zbor. Javna tajnost jes da so klerikaioi skle-nili napraviti skandal najprej dr. Tav-čarju, potem županu Hribarju, potera baronu Schweglu in končno deželnemu predsedniku baronu Heinu.
Začeli 8O včeraj in sioer z dr. Tav čarjem. B&rabski značaj škofovskega pooblašćenca dr. Ivana Šušteršiča se je pri ti priliki pokazai v najlepsi ludi. Sašteršič je zaČel dr. TavČarja izai-vati, oČitajcč iriu, da laže in da se že dolgo časa ne bo naučil govoriti res-nice. Kaj takega se upa v dežeini zbornici dr. Tavčarju, možu čistih rok in čifet°gs značaja, očitati človek ta-kega kalibra, kakor je dr. Ivan Su-šteršič!
Ko je dr. Tavčar to insulto pri-merno zavrnil ic dal ŠušteršiČu tisto imenovanje, katero eta mu prisodila scdišče in dež. zbor, tedaj je začel Šušteršič rjoveti, se zaganjati v pult dr. TavČarja in je aploh uganj&l Uke škand&le, kakršni se dogode samo v
finopsarijah med najzavrlenejfiimi ba-rabami.
Vob đtŽtlni zbor in vbo pri tem prizoru navzoono občinstvo je narav-noat obČudovalo mir in dostojanstvenost, a katero je aavračal dr. TavČar zaletavanja ■urovino SuiUriiča. In res, občudovati je dr. Tavftarja, da mu ni zavrela kri, da je premagoval sim stbe in da ni Suštoršiiu dal par krepkih zauinic ali bro, kajti z Ijudmi bušterSičevega kalibra se govori na ta naiin najuspeineje. Tođa dr. Tavčar je obviroval parlamentarno dostoj-nost — morda tuđi zato, ker se mu studi, da bi s svoj i mi čistimi rokami se đotaknil z žlindro namazanega subjekta.
Takega priiora kakor včeraj, dežeini zbor še ni doživel. Lani je ta isti dr. ŠušttršiČ napravil tak barabeki Skandal baronu Heinu, a včeraj je prekosil de samega e«bd. Če se akli-čejo danas barabe vso Evrope na tek-raovanje v iurovem razgrajanju, dobi prvo darilo škofov prijatelj dr. Ivan ŠušUršič!
VeleznaČilno je, kako poroča 0 tem dogcdku »Siovenec«. Po njego-▼em poročilu se pravzaprav ni niie-sar posebnega zgodilo. Padlo je samo nekaj oštrih izr&zov, malo ropota je bilo in galerija je demonstrirala — za dr. Šusteršiča.
Stefeta sta menda zapustila sluh in vid. da tako bedasto poroča. Vse kar poroča »Siovenec« o demonstriranju galerije, je od konca do kraja izmišljeno in zlagano. Z galerije se je tiko ribamo demonstriralo proti dr. Šu-steršiču, da je pešČica navzočnih kle-rikafcov strahoma utihnila. Prav tik Štefeta so kričali Ijudje »Žlinđra!«, »Ven z Žlindro!«. Štefe, ki je menda ne samo poročevaleo, nego tuđi Šu-sterSičev policaj, je hotel ljudem, ki so vpili »ŽHndra!« neke sitnosti de lati, a je moral hitro zlesti pod miz , aicer bi ga bili razburjeni ljudje se z galerije vrgli. Urnebesno je grmrio z galerije »Žlindra!«, »Ven z žlindro!«,
»Abeug žlindra!«, »Ven s sleparjem!«, »Poglejt© od žlindre umazane rok«!«, »V — ga sunite!«, »lump!« itđ. itd. in navzoči klerikalet so se morali lepo potuhniti in molčati. To je res-niea o demonstriranju galerije; kar poroča »Siovenec«, je predrzna laž. Pa kaj bi se iudili. »S!ovenčev« re> dakter, dr. Žitnik, je ćelo v đeielnent zboru pod častno beseđo lagal ia mu je torej prava malenkost, lagati na potrpežljivem papirju.
Niti ćelo uro ni trajala včerajinja seja. Deželui glavar jo je moral za* ključiti, ker je vsleđ Šuoteršiieve gorjanske Burovosti in hlapčevske neotesanosti bilo vsako nadaljevanjo zborovanja nenaogoče. če je prireje-vanje takih ikandalov z&Bluga, potem jo radi prepuščamo dr. Šusteršiču in njegovim kumpanoati.
Marsikomu se vzpričo teh do-godkov vsiljuje vprašttnje: Kaj da bo sedaj? Na to de ni mogoče odgovoriti To pa stoji, da je kriv vseh žalostnih dogodkov, ki delajo dežeii škodo in sramoto, le škof Anton Jeglič, ki odobrava, ščiti in podpira obstruk-cijo.               __________
Koga je c. kr. štajerski
namestnik   predlagal   v
odlikovanje?
Vse ga slavi, vsi so vneti, Zvezđa se na prsih sveti.
Prosto po Koseskem.
PtnJ8ki mestni očetje — med njimi
se nahajata dva sodna pristava gg. Matzl
in    dr.   BraČič    ter    odvetnik    dr.   pl.
Plachky — so Vam   in   „Slovenskemu
v
Stajercuu v seji z dne 1. oktobra 1904 izrekli soglasno in slovesno svoje za-ničevanje, češ, da je „pod častjo" g. Oraiga naperiti tožbo proti Vašemu listu in proti „Slovenskemu Štajercu", Ali so to ponosni Španci! Pa ti go-spodje so podobni onemu francoskemu kraljevskomu rodu, o kojem piše zgo* dovinar, da se ni ničesar naučil in ni-Česar pozabil.   Najmanj   so   se   naučili
logike in doglednosti. Treba je namreč vedeti, da je bil urednik „Slovenskega Štajercaa prej dolgo Časa urednik Or-nigovega „Štajerca" toraj zaupnik, prijatelj in protagonist velmoinega ptoj-skega župana. Kot tak je imel vpogled v vse poslovanje, zavijanje in intrigiranje g. Oroiga. Sedaj, ko sta se sprla in šla vsaksebi in ko ta zaupnik brez milosti razkrinkuje Ornigov značaj, njegove lumparijc in sleparije, — se daj je pa „pod častjo" g. Orniga in ptujskega mestuega zastopa se s tem Človekom baviti. V resnici; mi pomilu-jemo duševno stanje teh gospodov.
Istotako obžalajemo, če je bil g. Ornig tako malo previđen, da je svojo dušo preveč razkril takemu „nevred-nežuu, ki sedaj „zlorablja" vse te tajnosti. Nam se pa zdi, da si ptujski mestni očetje in Ornig sam nišo mogli večje zaušnice pred javnostjo dati, kakor so Bi jo dali z navedenim sklepom z dne 1. okt. 1904. Mi se ravnamo po načelu: „povej mi, s kom občuješ in povedal ti bodem, kdo si.u Če je bil g. Ivan Krizman, urednik „Slovenskega Stajerca" prej, ko je stal med Ornigo-vimi vrstami in bojevniki, zaupanja vredna in verodostojna oseba, se tuđi sedaj, ko se je iz družbe ioČil, ne more trditi, da je lažnik in nevred-než. S takimi klevetami se Ornig z mestnim zastopom vred le po čeljustih bije ter svojo podlost in neznacajnost celemu svetu razkazuje. To so dejanja, to so fakta in če bi Ornig s svojim mestnim zastopom količkaj poštenja, značajnosti in dostojnosti imel, bi glede vseh v „Slovenskem Stajercua in v „Slov. Narodu" razkritih dejanj in iakt objavil kak popravek bodisi v teh li stih, ali v tistih glasilih, ki so njemu — Ornigu — na razpolago. Tega pa ta zviti mož storiti ne more in noće, ker dobro ve, da bi se znala stvar na jako kočljiv način končati. Zamogli bi se tuđi tišti višji krogi, ki ga sedaj tako krČevito drže, za stvar zanimati. Ce pa kamen enkrat nizdolu drvi, nikdo ne ve, kje da se ustavi. To je stara rec. Radi tega g. Ornig rajše obrekuje
po načelu: Calumniare audacter, aemper aliquid haeret
Drugi vzrok, radi katerega aicer glede svoje časti Uko tankočutni moš noče tožiti, ste pa Vi v zadnji notici „Dvomljivi ponos" navedli. Grozdje je kislo, ker previsoko visi.
V slučaju g. Aleksandra Pintariča smo spoznali gotove sodnike. Dokler je sum, da je on pretilni pismi pisal, na-nj letel, se je z najostrejšimi sred-stvi in z najhitrejšim parom delalo. Ko je bil pa Pintarič oproščen in ko seje izvedelo, da je pisalec pretilnih   pišem
Ornigov   Bomižljenik   je   vsa   stvar   __
zaspala. Pogreznila se je v prašnate akte ter izroČila večni pozabljenosti, iz katere ne bod« nikdar več vstala. Dr. Iguac Pevetz in I. Ornig pa si mislita: Duo cum faciunt idem, non   est   idem.
In če utegne g. Aleksander Pintarič danes gospoda nadsvetnika dr. Ignac Pevetza, takratnega sodnika v Ptuju, — poprašati, zakaj da se zadeva in preiskava proti pravemu storilcu zločina ni nadaljevala, smo zasigurani, da mu bode ta „hoher richterlicher Funk-tioniir" z znanim sladko prijaznim obrazom odgovorili ^Veste g. Pintarič: Vi ste dobili Vaše stroŠke od g. Orniga poravnane; če se pravi pisalec pretilnih listov ne zasleduje in ne pre-ganja, je to Ornigova in moja stvar; sicer pa hađodelstvo goljufije in obre-kovanja zastara v petih oziroma desetih letih; pet let ,e že preteklo, deset let pa bo kmalo preteklo; torej pustite stvar in — mirna Bosna."
Ne da se tajiti, da je ta argumentacija ne samo originalna, nego tuđi duhovita in irloboko utemeljena. Baš radi tega, ker ima g. dr. Ignac Pevetz v vseh pravdah, kjer je prizadet kak slovenski odvetnik ali sploh kak slovenski rodoljub zmiraj tako duhovite in globoko utemeljene pravne nazore na razpolago, ga grof Gleispach ni smel in mogel dalje prezirati. Moral ga je predlagati za nadsvestnika ter ga po-klicati v gremij nadsodišča v Gradcu. Vsakemu po svojih spretnostih in za-slugah.                      Justus II.
LISTEK.
Ivan Berke.
Ob njegovi devetdesetletnici.
Spisal Anton Trstenjak.
Introite, nam et hic dii sunt!
Kdo je Ivan Berke?^Komu je znano to ime? Možu je danes devetdeset let, a mi še nismo nic siišali 0 njem! Mura je trden mažarski zid in Črez to mejo njegove ožje domovine ni moglo zaslo-veti k nam njegovo ime, dasi je mnogo Btoril za narod. Poznala sta ga osebno Slovak Hurban in naš Anton Janežič. A temu je že davno. Anton Janežič je bil pri njem 1838. leta, ko je še Ivan Berke bil mlad mož, ko je zažupniko-val v Križevcih. A to ni ostalo brez vpliva, brez aledu v književnosti. Kakor rosa na bilko, tako je Blovenska beseda Janežičeva blagodejno pala na mlado srce prekomurskega brata.
Ivan Berke je slovenski pisatelj. Ali on je luteranec in mi praznujemo danes devetdeaetletnico slovenskega lu-teranca. Praznujemo jo mi katoliČani, ker je Ivan Berke po krvi in jeziku naš Človek in ker je narodnjak.
Na zapadni strani Ogrskega živi 20.000 slovenskih luterancev v 8 žup-nijah. Pomešani so s katoličani, s pa-pinci, ali to jih ne moti. Žive mirno in složno in se ne sovražijo radi vere. Na sedmih župnijah so pastorji naši odpadniki ali pa trdi Mažari, katere je poslala sem ogrska vlada, da bi potuj-čevali naše prekomurske Slovence. Edini Ivan Berke je ostal zvest svojemu rodu, edinec on je Blovenski rodoljub, kateri spoštuje in neguje svoje matere jezik; edinec on še deluje v protestantih v duhu znamenitega pisatelj a Štefana Kuzmiča, kateri je 1771. leta vzkliknil, ko je izdal „Novi zakon" tako-le: Kdo bi nam Slovencem kratil pisati v materinem jeziku, katerega nam je Bog dal?
Ivan Berke je luteranski župnik v Križevcih, v Železni županiji na zapadni strani Ograkega. Tu se je porodil dne 11. oktobra 1814. leta. V domačo Solo je hodil doma v Križevcih, devet let je bil v Šopronu, kjer je dovržil bogo-slovske nauke, in potem je bil še leto dni na dunajski evangeličanski fakulteti. Z Dunaja je prišel meseea julija 1836. leta v svoj rojstni kraj, kjer je ostal vea Čas in  kjer je doživel veliko
starost. Radi njegovega plemenite ga srca spoštujejo in ljubijo ga vsi žup-Ijani, njegov značaj in narodno zaved-nost pa čislajo katoliški duhovniki. Šolal se je sicer v mažarskem zavodu in mažarskem dahu, ali to ni niČ vpli-valo na njegovo narodno mišljenje. Ostal je zvest sin svojemu narodu.
Križevci (mažarski Tot-Keresztur) so luteranska župnija ob mažarski je zikovni meji. V to župni jo spada 21 vaši. Dve vaši: Prosenjakovci in Se-čečka ves, sta se pomažarili. SeČečka ves se zove po mažarski Csekefa. Svet je tod hribovit. Tod ni javnih občil, ni okrajnih čest in železnice. Teh Slo-vencev torej ne nadlegujejo tujci, nt zahajajo sem Mužari, tako da ti Slovenci Žive v miru. Pastor jim propove-duje v sloven8kem jeziku, le 0 velikih praznikih mora radi omenjenih dveh pomažarjenih vaši propovedovati tuđi v mažarskem jeziku.
LuteranBka župnija v Križevcih je bila ustanovljena dne 19. oktobra 1783. leta. Ne obatoji torej dolgo. Ali slovenski luteranci so tod prebivali že poprej, in sicer, kolikor je nam znano, že leta 1530. Po refonnaciji je prišla protireformacija  in  luterance bo  hudo
preganjali. Bili so dolgo Časa brez du-hovnikov, ostali so zvesti novi veri in so hodili  vsako   leto po obČno odvezo
v
v daljni Surd, to je vas, katera leži kakih 1G kilometrov na jugu od Velike Kaniže (Nagy Kanizsa), kjer jih je iz-povedaval tamkaj živeći in delnjoči pastor, namrec slovenski pisatelj štefan Kuzmič. Dobili so potem svojo župnijo v Križevcih. Ta brani Ivan Berke slovensko stvar Že C8 let. Tu sameva in je locen od našega gibanja, ali vedno se smatra Članom vsega slovenskega naroda, kateremu je ostal zvest vse svoje dolgo življenje. Težko prenaša mažarsko trinoštvo, boli ga v srcu, ko mora gledati, kako kruto preganja ogrska vlada slovensko Solo in cerkev. Velik prijatelj je Soli in vedno prigo-varja svojim župljanom, da bi delali, živeli in napredovali tako, kakor Slo-venci na Stajerskem.
Kakor znano, imajo protestanti svojo književnost, seveda nabožne vse-bine. Spisujejo se knjige za, praktično potrebo in za cerkev. Tak praktičen spis je: „Po tik a žanje", katero jo spisal Ivan Berke leta 1871. Molitve-niki, pesmarice in Novi zakon pohajajo, in treba je skrbeti za nove izdaje. Ivan
Berke ima s tem mnogo dela. Vedno popravlja in pripravlja nove izdaje. Dobri svetovalci so mu slovenski in hrvatski slovarji, Čemur se nahajajo sledovi v „Novem zakonu". Edini je na knjišev-nem polju kot delavec. Njegova tova-riša Aleksander Trpljan in Jurij Cipot, oba pridna pisatelja, davno sta Že mrtva.
Simpatičen pa nam ostane Ivan Berke radi knjige, katere ni nikoli spisa!. Kako je to možuo, da bi hvalili pisatelja radi knjige, katere ni spiaal? Le na Ogrskem je to možuo. Tu mora Slovence pisati, kakor mu narekuje vlada, sicer ne srne pisati. Ivan Berke je poštenjak in ni hotel prodati Maža-rom svoje dude. Mažari bo prej učili, da so „Slovenje", tosoogrski Slovenci, vandalskega rodu.|Pomislite, kako drzna je ta trditev! To je bilo pisano in tiskano, in sami Slovenci so to verovali. Plodoviti pisatelj Jožef KofiiČ je to ve-roval in trdil Še leta 1833. Slavisti so jim ven dar izbili iz glave to nespametno bajko, katero »o si izmislili Mažari samo zato, da bi ogrske Slovence od-dvojih cd ostalih Slovencev v AvstrijL Ko so izpreviđeli, da je nespametno trditi,   da je  n. pr. beseda „beszedni"
Vojna na Daljnem Vztoku.
Podrobnosti o bojih  dne 24.
in 25. septembra   pred   Port
Arturjem.
Iz Port Arturja dohajajo vedno nova poroČila o ljutih bojih v žudnji polovici preteklega meseoa. Pri Badnjem naakoku n» Port Artur dne 24. in 25 ra m. je bil zlasti učinek ruskih pu$k na stroj grozovit. Rusi bo pri zadnjem navalu na Visoko goro pustili priti Japancem fcisto blizu fora in so nato a puSkami na stroj postrelili ćele bojne vrate. Rusi 80 nato, osokoljeni vsled tega uepeha, vđrli iz fora in navalili na japonske nasipe, a J*ponci so jih takisto spre-jeli s puškami na stroj in jim po-vzro&li znatne izgube. Drugega dne je bilo bojisče posejano z mrliŽi. Rusi bo držali svoje pozicije, ki eo bile  Oddttljeoe   500   rcetrov   cd fora.
J«ponci 80 ostali v svojih naeipih iu sa nieo ve5 upali navaliti na ruske pozicije.
Japonci eedsj urađno prizn&vajo, đa je Ml njih naval na trdnjavo odbit in da se z naskoki % bajoneti Port Arturju ne more priti do ži-vega. Treba bo torej 8 potrpežlji-vostjo skušatt trdnjavo preunagiti % obatreijevaniem in izstridanjem. Med Japanci se je pojavila boJezcn beriberi.
Pokopavanje na Visoki gori padlih vojakov.
Med premirjem, ki ata ga 1. t. m. sklenila generala Steselj in Nogi, je bilo pokopanih preko 2000 mrližev, ki 80 že jeli guiti in je njih sinr»d že okužil skoro vso okolico. Predno so ruski in japonski vojaki pričeli s svojim Jžalostnim de lom, so morali prepoditi ćele jate krokarjev in vran, ki so se ie lotili svojih žrtev. Tekom šestih ur, v ka-terem času so. se pokopavali mrhči, bo svirale ruske in japonske vojaške godbe narodne koračnice« da bi s tem izkazale hrabrim bojovnikom zadujo čast. Neposredno po pokopu 80 se ob določem uri zcpet pričeie sovražnostt in t?povi so jeli zoova grme ti, sipajoĆ na obe strani smrt in pogin.
Popravila na utrdbah.
rDaily Telegraph" poroča iz Cifua, da popravljajo sedaj Rusi poškodbe na utrdbah, ki so bile povzročene po bombardiranju. Vsi Kitajci, ki nišo v službi pri Evropejcih, morajo delati na utrdbah. Podnevi morajo \ marljivo delati, ponoći pa pod strogo kaznijo ne smejo zapustiti kitajskega mestnega okoliša. Za delo baje ne dobe nobenega plačila, pač pa se jim preskrkrbi dober obed in krepka vecerja. Vsi civilisti se rabijo v vojne svrhe, vsled Česar so tuđi vse prodajalne večinoma zaprte. Vojaška godba še vedno svira po dva-krat na teden. V Čifu se z vso goto-vostjo zatrjuje, da vodovod niraz-djan in da se tuđi ne nahaja v japonskih rokah, kakor so ne-kateri viri hoteli  vedeti. Mestni
ob finski svet nadzoru je prodajo moke, ker so jo preje trgovci prodaj ali po 10 rubljev tunt. Sedaj stane funt moke 4l/i rublja.
„Daily Mail" ve povedati, da so Japonci spravili te dni štiri najtežje topove iz Daljuega v Takušan iu da nameravajo naskok na Port Artur v najkrajšem Času zopet obnoviti.
Vojaška   adresa  na  generala Steslja.
Vojaki portarturške posadke bo izročili generalu Steslju posebno adreso, v kateri mu izražajo svoje neomejeno obcudovanje za njegov heroičen pogum in mu obljubljajo, da 86 bodo vaekdar ravnali po njegovem blesteČem vzgledu, prepričani, da potem uikđar ne more pasti Port Artur v japonske roke.
Nemški  trgovec  ubit v  Port
Arturju.
„Daily Telegraphu" se poroča iz Čifua, da je pretekli teden japonska granata ubila uglednega, v Fort Arturju stalno naseljenega neniŠkega trgovca. Granata je prebila streho skla-diŠca, dasi se je splošno mislilo, da je streha tako močna, da je varna pred boinbami m granatami.
Ruski   izpadi   iz    trdnjave     v japonski luči.
Po porocilih iz Londona se v To-kiju v svojih porazih pred Port Arturjem tolažijo s tem, da zatrjujejo, daje Ruse k izpadom iz trdnjave prisilila najveČja beda in jim je jelo že tuđi primanjkovati streljiva. Smesno !
Pomorske    bitke    pred   Port Arturjem  ni bilo!
Kakor se poroea iz Londona, se je zaman pričakovalo Že več dni, da bi se bila potrdila vest o pomorski bitki pred Port Arturjem.
Tuđi v Petrogradu se prav nieesar ne ve o kakšnem taksnem dogodku. Iz tega se sklepa, da iz Ćifua sporočena vest o pomorski bitki ni bila resnicna.
Lov na francoske ladje.
„Daily Mail" v Londonu priobčuje vest, da križarijo neprestano v zalivu Pečili japonske torpedovke, ker se je izvedelo, da je iz Tiencina odplulo več francoskih parnikov, ki imajo na krovu živila in baje tuđi streljivo za Port Artur in namen predreti blokado in se vtihotapiti v portarturško luko.
General Veličko o odporni sili Port Arturja.
General VeliČko, načainik inie-nirskega oddelka pri nrcanc-žuraki aim&di, ki je te dni doapai v Petro-grad, se je glede P.->r£ Ariurja. izra-zil pri! čno t&ko-le: Položaj trdnjave ni nikakor tež&ven. Vftljub temu je seveda oblegance cbia'ovati. Japonci ne morcjo vzsti z naekokom trdnjave, k večjemu čekaj neznatnih postran-skih utrdb, a Se pri tem izgube, ka-kakcr smo imeli priliko ee prepričati} na tisoče in tisoče svojih • ojakov. Navzlic temu pa je težko, žo sbdaj kaj prorokovati o usodi Port Arturja. V bodočncBt oelo gj:,*<ral Sttetjij sam ne more zreti.
Trđnjava   se   bo   držala,   dokler ne bo izttr&ljena   sadnja   pttrona in dokler ne poid« sadnji ko&6ek kruha. Ako bo    brodoTJe   vdrlo   ix pristani ŠČ», ni teg% smatrati xa obupen korak.    Treba   je uv&ževati, da utrdbe &5itijo brodovje, a   ne   brodovje  trd-njave.   če   bi vojne ladje odplule, bi se   b   tem   položaj   trdnjave   ne   po stabdal, ker japonsko brodovje se na noben način ne  more približiti trd njavi. Provijant in  streljivo že zado-Btuj»ta po mnenju   generala Velička za več meseoev.
Namestnik Aleksejev pri Kuropatkinu,
»Agenoe Havasi poroča iz Mukdena, da je tjakuj dospel na-mestnik Altksojev, da se s Kurop&t-kinom dogovori in poavetujo o n»-daljnih vojnih operaoijah.
Japonct so v mongolskih pokrajinah in obmejaih deiel&h orgaDizovali zapadno od Mukdeua žteviine han-gaške čete, kojim poveijujejo japonski čabtniki in kojih naloga je, da sku-5ajo razdejati želeiniško prcgo in preprečijo, da bi Ruti ne dobivali provijanta is  mongolskih  pokrajin.
Vojne operacije pri Mukdenu.
»Standardu« se poroća is Ku rokije-^eg-a glavnega tabortš5a: Voji na ruskem levem krilu, kjer se pri-čckujd japonskega napada, razvijajo Živahno delavnoat in eo dobili v zadnjem času mnogo novih čet na po-moč. Oitielek japonske pehote je se-verno oi Penaikona sadel na Ruse, ki so n*pad odbili in Japonte pri-silili, da so 83 morali u mak niti. Oaem kiiometrov aeverno od Jantaja ae je pojavilo 10 ruskih kozadkih švađronov s petimi topovi, ki 80 ljuto obstreljev&li japooske pozicije. N&to s^ je oeera žvadronov ucuaknilo proti severu, dočitn sta dva švadrona ostala na mestu, da opazujeta gibanje japoDske armade.
Ruske križarke v avstralski^m vodovju.
Rtuterjav urad javlja iz Mel-burna, da je poveljujoči admiral av-stralskega brodovja odposlal križarki »Pilades« in »Gadnius« v morsko ožino Torreg, kjtr bo se baje pojavile ruske vojne ladje.
Po porjčilu »D»ily Maila« se v A?straliji bojo, da namerv&jo ruske ladje zajeti parnik »Imperator«, ki je odplul iz Sidneja in ima na krovu dragoceno biago za Jupcnsko.
Deželni zbori.
Gradec, 7. oktobra. Vicžene peticije so se izroČile pristojnim od-sekom. — V politični odaek sta bila izmed slovenskih poalancev izvoljena dr. Dečko in Kočovar. — Novi poslane« Schoiswohl je utemelje-val avoj predlcg glede položaja de-i-alnih uelužbencev. — Pri prihodnjem pred logu «ta se sprla Hagenhofer in baron Rokitansky, ker je prvi drugemu   zaklioal  »gemeiner  Kerl«.
ali „ruha" mažarska beseda, hoteli so nastaviti Slovencem novo past. Pisal je minister pismo nekako takole: „Ljubi Ivan Berke7 spisi nam knjigo: Od kod so Slovenje". Kaj je mislil s tem minister, to ve vsak človek na Ogr-ekem. Smejal se je Berke, ko mi je to pripovedoval. Rckel je, da kaj takega ni mogel atoriti. Minister ni maral, da bi Berke pisal resnico, nego je „želei", da bi se lagal. Berke bi moral trditi in dokazati, da „eti Slo-venje shajajo od Vogrovu. To je nam-reč najnovejši nauk, ki ga §irijo Ma žari o Slovencih. To je želei miniater, in minister bi dobro plačal tako knjigo. V nekaterih cerkvah sem slišal sam, kako je župnik s prižnice pripovedoval svojim župljanom, da oni (Slovenci) izhajajo od Vogrov in da so njih pra-dedje bili Vogri. Ni rekei Mažari, nego Vogri. Najprej bi Slovenci morali postati Vogri, ker ta beseda ni tako ne-rodna. Iz Vogrov bi se že lažje naredili Mažari. Da Slovenci izhajajo od Vogrov, to bi se že dalo dokazati. Mažari pravijo, da je njih beseda „ebed" mažarskega izvora. Ker Slovenci pravijo „obed", kar je pač isto, kar „ebed",  trdć Mažari, da so to be-
sedo prejeli Slovenci od Mažarov ! Tako so po mišljenju teh Mažarov tuđi bc-sede: beretva (slov. britva), kasza (naša kosa), kovasz (naš kvas), molnar (mlinar) in dokaj dragih besed pristne mažarske besede! Dalo bi se na ta način dokazati, da ne morejo Slovenci brez Mažarov nič biti, da jih je rodila mažarska, to je „vogrska" mati in da imajo vso kulturo od Vogrov 1
Lagati se tako grdo ni hotel Ivan Berke. Prodati ni hotel svojega notra-njega uverjenja. Bil je zadovoljen s skromnimi dohodki v Križevcih in je odklonil bogato nagrado. Ohranil si je neomadeževan značaj, a slovenskemu narodu  je   pribranil   narodao sramoto.
Ivan Berke je mirnega in tihega temperamenta, a tak temperament ne žene Človeka v javno borbo. Deloval je le v krogu svojih župljanov, kateri ga odkritosrčno ljubijo in spostujejo. Vedel je, da mažarska oblast stare i najmoČnejšega Slovenca. Zato je bil prijatelj tihemu, nehrupneinu delovanju. Opozarjal je svoje rojake na deželi prek Mure, to je na kraje, koder pre-bivajo Slovenci na Štajerskom: Dejal jim je: „Ravnajte se po njih", in je tako   gojil   neko   vzajemnost.    Čuti  se
Slovenca in ljubi slovenski narod, kakor ga je ljubil Jurij Cipot, čigar srčna želja je bila, da bi z „Duhovnim aldovom", katerega jepoložil na svoje drage domovine oltar, mogel narodu koristiti. Gojil je vedno in goji se danes sreno željo, da bi se ogrski Slovenci književno združili z nami. To je Želja, katera se ne bode skoro izpolnila. Ogrska vlada deluje odločno proti knji-ževnemu edinstvu. Ona zatira vsako književno gibanje, a stare knjige se smejo ponatiskovati le v mažarskein pravopisu. Nas slovenski pravopis je na Ogrskem panslavizem, a ta je veleiz-dajstvo.
V svoji veliki starosti nima Ivan Berke druge brige nego te, komu bode ostavil svojo občino. Ako gleda okrog sebe po prekmurskih hribčkih, vidi z žalostjo, kako se je izpremenila vsa slovenska pokrajina, v kateri prebivajo luteranci. Slovenske občine dobivajo mažarske pastorje, in kadar zatisne trudne oči vrli Berke, zasede luteransko župnijo v Križevcih trd Mažar. Z njim pade zadnja slovenska luteranska po-stojanka.
— Posl. Schoiswohl je nadalje utemeljeval s?oj pred log: 1. Daj se javna dela in dmjatve izro&e le domaćim,   ne   židovskim   podjetnikom;
2.   v»e   potrebSčine   kmetijskih   pro-daktov  v   dežolnih   tavcd'h   naj   te krijejo  iz  pridelkov  domaČe deiele;
3.  pri  od daj i  javnih  đel  naj se pristavi   klavsula v *agotovit©v  pravičnih   plač   delavcem.   —   Poal.   E i n • spinner  je   zaklical   predlagatelju: •To je navadna aleparija! To je moj predlog!« Nastala je topet oštra kontroverza.   —   Potl.  dr.   Jurtel a   je utemeljeval svoj predlog glede obzi-dave dravskega n»breija v ptuitkem okraju   pod  Borlom.  — Posl. Kom je   predlagal   spremembo   §   75   dri. šolekega zakona is leta 1833. — Posl. Burger   je   interpeliral nameetnika, kaj misli vlada etoriti, da rasbreoitni občine sodnega dostavljanja.    - Posl. dr. Schacherl in Rese! sta inter-pelirala earadi celoletnega  popolnega nedeljskega poČitka v Gradcu in dru gih trgovinskih rnestih Štajerske. — Posl. Koče var je interpeliral zandi legelacije P«snioe. — Posl. pl. Rit-ter-Zahony   je   predlagal    ustano vite*  okrežnih   hiralnio   za   preskrbo revnih uiitkarjev.
Celovec, 7. oktobra. Haziična porodila in prsdlogi delelnega odbora so se izrodili pristoinim cdse kom. — Deželni odboraik baron Aichlburg je poročal o ustanovitvi nove občino Bistrica ob Ziii. — Poel. Huber je porcflal o zboljšaaju plan-Sarstva na Koroškem, predlagal 6000 kron deželnega prispevka in Ud;ano-vitev posebnega tečaja za planšarstfO na kmfctiJBki doli.
Gorica,6. okUbra. Poslanec dr. Tu ma je predlag&l, naj se takoj pripusti poblancem utetneljevanje samo-stojnih prediogov. O tem se j« vnela daljia debata. Ta predlog je bil izro-čen pristojnomu odseku. Potem se je dovolilo 5000 K za vladno akcijo proti malariji. Zakonski nacrt o pobiranju deželne pristojbine na pivo se je sprejel v tretjem branju. Dr. Tu ma je interpeliral vlado zaradi preziranja siovenskega prebivalstva v tržiškem in korminskem sodnem okraju; zaradi raznih nedostatkov pri davkarijah in zaradi slabih državnih čest.
Koper, 6. oktobra. Na predlog poal. dr, Bennaiija je deŽeini zbor protestiral proti ustanovit?! začasne italijanske pravne fakultete ter za-hteval, naj se ista prenese v Trst ter polagoma spopolni v otlotno vseuči-lišče. — Posl. dr. Ventrella je interpeliral, šakaj se avstrijskim Itali-janom ne dovoli svobodno razviti italijanske kot narodne zastave, kakor emejo to stonti druge narodnosti v Avetriji.
Dunaj, 7. oktobra. Posl. M a y e r je interpeliral zaradi škode, ki jo vsako leto provzroče kmetijstvu vo-jaški manevri ter navajal slučaje, kako so vojaki, pa tuđi ćastniki kradli grozd je. Nadalje je predtagal isti po-slaneo, naj vlada skrbi sa obvezno kontrolo glede iz Italije uvoženega vina ter določi, da se smejo za me-Sanje jemati le tak« inozemska vina, o katerih je izvor dokazan in potrjen
Brno, 7. oktobra. PoBlaneo Mi-chejda je utemeljeval svoj predlog sa reformo deželnozborskega volil-nega reda. Njegova stranka zabteva takoj uvedbo 5. kurije, pomnoiitev deželnozborskih mandatov v kmet skih občinah ob sploŠni, direktai in tajni volitvi. Predlog ju bil sprejet ter se je izro&il odseku.
Solnograd, 7. oktobra. Na predlog ustavnega odaeka je deželni zbor ekoraj enoglasno sprejel resolu-oijo, v kateri se trpko očita vladi, da zatira kulturonoeno (?) nemŠtvo, ker se je dovolilo madjarskim polkom do-pisovatPv madjarščini, ker so Be ustanovile slovanske paralelke na učite-ljiSČih v Sleziji in ker se je dala do-loma študijam na zagrebfikem vse-učilišču veljava tuđi v Avstriji. Nadalje se je sprejel tuđi predlog glede ustanovitve nove 4. kurije za deželni zbor.
Položaj na Češkom.
Praga,   7.  oktobra.    Današnja | konferenoa vseh klubnlh  načelnikov
pri vrhovnem đe£. marSalu knezu Lobkovi^u ja trajala poldrago uro, a ni imela za sedaj nikakegi ugodnega usp^bt. Marial je izjavi 1( da je namen konferenoi, onaogoČiti raspravljanje o podporah \ čeikem deŽelnem zboru. Poal. Prade je rekel, da je izdatne in dejanske po moči za trpeče kmetijstvo pričtko vati le od državnoga zbora. Isjavil je, đa ni proti dogovoru, ako zajam čijo ćehi, đa bo državni zbor deloval. — Poslanca Kubf in dr. Pa. cak sta naglaiala, da je potrebno, da Nemci izločijo obstrukcijo v pri. log razpravi o podporah, katare so čedti kakor nemški kmetovalci eoako nujno potrebni. — Po§! grof Bu-quoy je nasvetoval, naj se v obeje-stranskem sporasumljenju dclaČ:jo vse tište to£key ki se naj izioČijo ,t obatrukcije v držuvnem zbora in i deželnem zbora. — Posl. Baxa je. ugovarjal, da bi se čeŠk* obstrukci^ v driavnem zboru spravljala t kakšno svezo z gospodasakimi vpra-i*n,i.
Zaatopaiki posameznih strank yj končno sklenili, da poročajo svojim klubom o današnjem poavetovanju tor izredo mnenja in sklepe o Un vprašunju. Ti sklepi so naznanijo pri zopbtoem pošvetoteinju prihodnji torek. liti dan imajo nemški poslane pienarci sh'jd, da sebtavijo izjavo. 7 kz»teri bodo naglasili, da se aktu za pomoČ pnzadfctemu prebivala Ivi: vsled omejenih deželnih sredakv more pričeti le v državnem zboru.
Za ozdravljenje dežetnih financ.
Dunaj, 7. oktobra. Moravski deželni odbor ja pisal nižjeavstrijskemu deželnemu odboru, naj bi se deieini zastopi že vendar enkrat rdruiili k tkupni akoiji za ozdravljenje deželnih financ in da se k tej akoiji pritegne tuđi država. Za kraj takemu skup-nemu posvetovanju se uasvetuje Du naj. Nižjeavstrijski deželni odbor je odgovoril v pritrjevalnem zmislu ter izjavil, đa prav rad prepusti deželn hišo za taka posvetovanja.
Pred  otvoritvijo ogrskega državnoga zbora.
Budimpešta, 7 oktobra. Grof Apponyi se vrne v nedeljo iz Amerike ter preosnuje svojo stranko na ta način, da ji d£ demokratično obiležje. Zm nedeljo sd sklicale tuđi vse stranke konference, da določijo postopanje stranke v] predstoječem zasedanju. Med velikimi predlog&mi, ki jih bo skušala vlada čimprtje spraviti na dnevni red, sta obe rekratni predlogi in proračun.
Budimpešta, 7. oktobra. Mi-nistrski predsednik grof Tisza je priobčil v »As Ujsdgu« odprto pismo na svoje volilce, v katerem pravi, di je ustavni red za seđaj sicer zopet obnovljen, toda zgledi nedavne pre* teklosti kažejo, na kako nezanesljivi podlagi stoji -ćelo politično življenje na Ogrskem. Mala skupina lahko ustavi vea mehanizam poslansk« zbornice. Zato pravi, da bi bila kaz njiva l&hkomiselnost in bojazl|ivo3f ako se prva mirna doba ne porabi za to, da se priskrbe jamstva zi cgrsko ustavno življenje, da ne bo ogrski parlamentarizam £cga v roknh neznatnih skupin.
Papež varčuje.
Rim, 7 oktobra. V Vatikanu ie najbrže občutijo gmotne poslenice spora s Francijo, vsled Česar je i:-^' papež na vseh konoih in krajih ^ diti. Opustil je Častno eskorto, ki ±* je epremljala na sprehodih, konii nobel garde se prodajo, m dragocee tiči z vatikanskega vrta se odch raznim rimskim zavodom.
Ljudsko   štetje   na   Turškem
Carigrad, 7. oktobra. Sedaj se vrši po ćeli Ttirčiji ljudsko Stetje. Praznoverno prebivaistvo je ponekod zelo sovražno dotični komisiji, ćelo umori so se Že pripetili. Vsled tega Je odredil sultan, da se mora sestaviti nadzorovalni odbor, ki bo skrbel ia nataodnost ljudskega štetja.
Dali« w prilogi.
1. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 230, dne 8. oktobra 1904.
Dopisi.
Iz fkofjeLoke. Kmetska ne-
umnost je poslala Čofiovega Franeata v deželni zbor, da ufanja tam svoje kozlarije. Temu prikurjeccu ne pade nobena pametna misel v glavo. V svoji hudobnosti samo to gleda, kje bi komu kaj škodoval. Kakor je pre-cej pri svojem nastopu pokazal, bode poslaniŽko moč iirabljal v svoje osebne zadeve. Lep katoliški pcsianec! Komu bode koristila njegova interpelacija proti orožnikom in okr&jnemu glavarstvu ? Samo zaradi častohlepnosti je denunciral orožnike. Had je. ker 80 zapisali v ovadbo »Cočov Francc«. Kai pa je on prav-staprav druzega kakor to ? Ražen kakegatutca, mu vsak reče le »Cočov France«. To bi se oblizoval ta katoliški pcdiesnjak, če bi mu rekli satno »gospod župan«, ali ćelo »gospod posianec«. Zakaj se sploh srstmuje do-mačega ali hišnega imena? Saj vedno pravi, da je kmet? ! In kmetje se ne kličejo med eeboj drugače, kakor z domačimi imeni. Stavit gremo, da v SMaki dolini polovica liudi pozna ls »Cočovtga Franceta!« Kaj se potem uaaja v deželnem zboru ta človek ? Pokaza; je s tero, da ni «amo Škodo« željeu, teinveč 'udi čaatihlt?pt*n. Kar se tiče nje^ovega županovanja, vedo povedati, da takega zanikrnega župana se ni bilo v Se'cih, ćelo Frtiiar je bil boljši. Edino njegovo delovanje je utrjevanje klertkal zma v selski občini. Na Cešnjici ima skoro vae ljudi pod podplatcm. Ko bi kak drug čiovek zEpeljal konzumarje na Cež-njioi v take dolgove, kakor jih je on, bi ga ubili. Čočovemu Franoetu pa ne upajo stcriti niČesart ker je »ka-toličan« in podrepin duhovski. Če bi bilo kaj veliko tak h poslancev, kakor je ta, boda kmetje kmalu morali jesti stolčeno glaževino. Orožnikov ne more videti. No, saj je znano, da orožnikov ne raorejo videti samo malovredni ljudje. E), Cočov France, pusti svojo neumnost in hudobnost, da bodeš VSBJ Cočov France ostal, v očeh pametnih ljudi tako ne bodeš nikoli veČ veljal.                                Ločan.
Iz Idrije. Pođpisani si štejcm v dolžnost, na uvodni članek »Za lostne razmere na k. k. \Verksvolks-schule v Idrijicr, prijavljen v »Sloven-skem Narodu« dne 29. septembra t. 1., št 222, pojasniti naslednje: Ni rep, da bi ne til c. kr. rudniški nad-svetnik, g. Jos. Schm d, namenoma, kar se mu v omerjenem članku po krivici in neopravičeno predbaciva, meni od c. kr. pcljedeljskega mini* strstva dovoljene podpore hotel na-kazati; res pa je, da mi je bil gospod nadsvetnik, kadarkch aem za podporo prosiJ, vsekder zelo naklonjen in mi je tuđi tafcrat preče5, ko se je slučajna pomota dognala, o kateri sem jaz popolncma prepričan, od ministrstva dovoljeno podporo tafeo- n&kazal. Toliko resnici na ljubo, ds se gosp. nadavetniku v tej moji 2?de?i n© bode delala kaka krivica in se ne bcde mene po krivem so dtlo, da setn s tem a!i katerimkoli članke m, ki prihajajo v raznih listih, sliksjoČ razmere na naši sol1, v kaki zvezi in se ne fcode mene morda po nedolfcason  pr^ar^nialo.
Avguštin šabec,
c. kr. ruJ. učitolj.
Kmetijska šola na Grmu.
IIL
Samo pri tej preosnovi bi pa ne Bmelo ostati, a no pak šola bi morala pri tem poseatvu, ki ga ima, napraviti se en korak dalje. Sol a bi se morala tuđi razširiti, in sicer na ta naČn, da bi se Upe ljala na zavodu obenetn tuđi zimska kmetijska Šola, ki naj bi služila tištim mladeničerr, ki pri deo iz nevine rodnh krajev Dolenj-ske, Notraojske in iz G reDJske na zavod.
Taka zdruiitev   enoletne  iole z zimsko kmetijeko solo bi imela naj ugodneje   posledice   u uspeli  razvoj zavoda.    Na ta način bi šola na Grmu  najveČ dosegla!
Zimska foU ima za kmetova!«* take prednosti, da jo moramo pri vaakojaki preosnovi grmske lole UVaževati, toliko bolj, ker ima dola prav ugoden objekt zato, in vse potrebne učne priponaoćke. 3 preosnovo dveletne sole v enoletno solo bi se pa dob li tuđi potrebni prostori ta tako razd'rjenju invod*, tako da bi tuđi na to stran ne imela dezela posebnih fitrodkov.
Zimska Sola se priprroča posebno zaradi tega, ker se vrši 0 času, ko je naju^odnejša prilika, ko ni pos*-b nega dela v gospodarstvu, in ko go-BDodar najlazje prgreša svojega sina. Po leti potrebujekmetovaiec svojega sina doma, po zimi ga pa lahko posije v solo!   To
je Btalič&d, katerega zaviemajo zimske kmetijake dole, katarega i&vze-majo praktični goapodarji, in katerega moramo tuđi mi popolnoma odobravati v tem slučaju.
Za poučevanje kmetskih mlade ničev ni prikladnejiega časa kakor je zima. V tem pogledu ao te sole nara v n o a t idealno osnovane. Zato so pa tuđi povaod priljubljene in povaod dobro obiskovane, koder so se ustanovile. Te dole so pa tuđi najoenejše, kar jih imamo, in tuđi iz tegavarokaposebno važne za Btrokovno vzgojo naših mlade ničev.
Ko bi šola na Ormu v svojem nacrtu ne imela vinarstva in sadjar Btva, za kateri dve atroki je treba poduka o poletaem času (v vinogra-dibt trtnicah in drevesnioab), potem bi zimska šola na Grmu popolnoma zadostovala, saj je pozimi najlepda prilika za praktični pouk v živinoreji in mlekarstvu, ali ker se ne da vinarstvo — zlasti v sedanjem času ne — brez zadostnega praktičnega pouka jemati, zato je treba, da ae poleg zimske sole \rsi tuđi poletni teča?, in da se je jemlje v tem te oaju zlasti praktični del vinogradni-štvA in sadjarstva.
Z ozirem   na to bi kazalo pouk na Grmu pri tej preosnovi tako ure diti,   da   bi  imeli  učenci enoletnega tečaja    in    zimskega   tečaja   skupen pouk, ki   naj   bi   trajal   od   15. ee^t. do 15. marc>»,   dečim   bi   učenci   ce-loleto^gA   tečaja   oatali   še   dalje   do 15. julija na zavodu, in bi se pc uče vali v tem  času   posebno v vinarski in sadjarski stroki.
Tako osnovana Šola bi najbolj služila različnim po trebam naših gospodarjev in bi najbolj napredovala! Kajti o tem ne more biti nobenega dvoma, da bi v tako solo gospođarji veliko raje pošiljali svoje sinove, ne le za radi tega, ker bi se učenoi — zlasti zimske sole — prav nič ne od-vadili domači niši in domaćemu del u.
Kar bi se pri učenoih zimske sole ne moglo vzeti v zimskem te-Čaju, to naj bi se dopolnilo b po-sebnimi teČaji v poletnom času, ki naj bi trajali po par dni ali pa tuđi po par tednov, slično ka-kar se prirejajo taki tečaji z najbolj-šim uspehom tuđi po drugih de-želah.
Prostori za razširjenje zavoda v navedenem smislu bi se danes lahko dobili, saj se je letos zgradila v neposredni blizini zavoda velika nova niša, ki bi imela prav ugodna stanovanja za učitelje. V gradu samern bi p* tuđi ne trebalo posebnih pre zidav, če se sedanja dveletna šola preosnuje v enoietoo kmetijsko solo.
Sokolstvo na Notranj-skem.
Bilo je leta 1866, ko je prišel g. Vilhar s Kalca na prijszna povabilo bistriških naprednjakov v Bistrico. Pri »Kotežu« (^pdaj botel »Ilirija«) se je zbra!o do)t»j z* a!ov^n-tvo vnet h narodnih mož. Med drut?inr>i gov or-niki je naatopil tuđi g V 'har, t* r s krepkim',jedrnaticm bnaedami vnernai Bistričane za svtto narodno stvar Z nepopUnim veseljem se je U3t»r vii — b?striški »Sokol« — in ako se ne motim, j* bil to za ljubljanskim So kolom prvi na deželi ustanovljeni »Sokol« v ćeli Sloveniji. S^vtd* ni bistriških Sokolov pri nobeni narodni veselici manikalo, in ko je bil leto pozneje na Tabru (Pivk») eden naj-večjih narodnh sbodov, vehki »ta bor*, cpazil si me1 tiaoči in tiaoči čile  bistriSke Sokole.
V tifitih čas-h je bila B strica gotovo najbolj iivahen kraj na Njtranj-skem. Lesna trgovina je bila v naj lepšem cvetu, delalo se \o n kraanirni dobički, zidala ae je železniom iz S/. Petra na R^ko in labko verujemo starim, še iiveČim B stnĆannm, da je bilo denarja kot peska. Bistrica je bila mali »M jnte Csrlo«! N^mŠko »kazino« je pobrala auš'ca. »3>kcla jo je sprivil b sv^ta »Leseverein« ee je spremenil v »Narodno Čitalnieo«; »N ivice« in »G aenik« prebujala sta zaspane  Slovence . . .
Tempi p»esat!
Kak' r povaod, je pr:Sala lesna trgovina propadati, £ njo pa veselo življenje vrlih Bi«tričanov. Cena lesu je od leta do leta bolj padala; veli kunske parne £age v gozdovih so uničile nekdaj slov^Čo bs»riŠkn lesno inHu trijo. Ni (\i\», da je društvo za druAtvom iz^inilo s povŠ|a, B stri-čanje sj pnčeli skrbiti za svoje po trebe kojih popred nino poma'i In kmalu se ni za »Sjkoia« oikdo več zmenil, s tolikim narodnim ponosom ustanovljeni b striški »S tkot« je z%-SDal, in spal, ial, do dana^ntega dne. Njegova krasna zieUva, okinćana z dragooenim   trakom   pa plesni v pc
strešju.....f izmed »Sjkolov« ni da
nes niti enega veČ med iivimi   . .
Ne da se Ujiti, da je Bistrica v zadnjih deaeUetjih vrlo napredovala. Vesel iiapredek se k»2e povs^d. Le premalo narodni smo! Ražen čitalnioe in gasilnega društva, slednje komaj da životari, nismo v narodaem oziru skoraj nič napredovali.
In letop, ko je ljubljanski »SokoU v beli Ljubljani povabil »Sokole« iz vseh slovanakih pokrajin, se je ibu dil v marsikaterem narodni ponoa, in marsikdo si je želei i v svojem okraju svojega Sokola . . . Pred te dnom dni je sklical aačasni odbor v Bistrici vnete mladeniČe, da se pre-zgodaj umrli »Sukola zopet ustanovi, kar upamo, d% se v najkrajšem času tuđi zgodi! Ker se čuje da se tud" na Pivki ustanavlja »Sokol«, bi bil ptić velik narodeu praznik, ko bi se pivsko-bistriški »Sokol« ksj kmalu ustanovi).                                A« L*
Strelice iz selske doline.
— Svojo jezo je ohladil nad oroŽniki in nad okrajnim gla-varstvom velerodni gospod dtževni poataneo Franoe Demšar, po domaće Ćočov Frence. Ježilo gu je že zdavno, da rru vai ljudje se vedno rečejo Čočov Frerce, čeravno se jd že pred letom dni usedel z vso Častjo in slavo na županski stol in pred nekaj ma seci bil izvoljenodžupnikov, kaplanov, baokov in kcštrunčkov za vele možnega deževnega ^oslanca. Kljub temu pa nimajo še oelo orožniki nič reepekta pred Čjčovim Frercetom. Ia kar še vsak ne ve, Oićov Ffence je bil Š6 ćelo »aoldata a prtmerno šaržo, pa še vse to ne 7aleŽe nič, da bi mu ventlar ne rekli: Cočov Frence. 0| ti popačeni svit, kako malo Časti izkazuješ županu in deževnerou po-slanou. po domaće Čočovemu Fren četu! Že davno prej, nego je bit de-Želni sbor eklican, je obljuboval, »kako bode orožoike in glavarja prijela. Vse to je storil Frence kot katohški po slanec v večjo čast božjo in v korist kmetu. Dat, zares v korist kmetu! Ta interpelacija bode za kmete prav velike koristi, to je Frence vedel Ž e prej, kmetje pa vidijo sedaj, da je ta »prtoženga« take vredoosti, da bodo kar suho zlato kovali iz nje. Tuđi davke je Frence s tem zniŽal kmetom in še stotero drugih dobrot priđe. Ljudje pa se smejejo kunŠt-nemu poslancu in pravijo, da bode njegova interpelacija prav takega po-mena, kakor »Blažev žegena, ne šfeo-duje nič, ne pomaga nič«. čočov Frerce pa je le interpeliral, in to je tuđi nekaj!
—  Kako    se    je   priprat-ljal    Cočov    Frence   za    de-želni   zbor.   Ko je bilo č'tati, da bodo deželni zb ri sklicani, tedaj se je Frence   kar   po vsem   telesu zve-seul   in   vse   se  mu je na smeh držalo.   Toda   kmalu   se mu je zresnil obraz. Težke in morila« skrbi so n*-polniie njegovo ženijalno glavo. Imel je resiti t^ž^o vpretšanje,  kako naj bi se oblekel za v deželni  zbor. Kot z vso ćastjo in  slavo oven^anemu župacu bi 35 spodobilo stopiti v deželni zbor 8 cilindrom in frakom,  kot fcatol šl'.emu    posiincu   in   vehkemu dobrot-itku   preprosti»ga  ljudstva  gpc-dobil« bi 8© »m^t^ka ob'ekn ia Fi-acce se je  ^-*  to  zadnje  na^emlin ttrtiritĆi svet b-   kmalu  v del   Č čovega  Fran Ct>ta z  rdečo    »mrele«    pod    pnzdubo korakfvti    proti    d-želnema    dvorcu. Slednjič   p*   j^  vtel srednjo m* ro in sel je  napravljen   tako.    kakor se ga je moglo   videti   v   deželnem   zboru.
—  Kdojepomagal   Čočovemu Fren četu eeataviti »int*r ši)ilacir«    (^ako    iigrovarjajo    zavedni ožji somiSi^niki   Frencftov).   Sedeli «o pri miei: Prevc, Ta Žganoov, FrtiČar, Spano in skovali   so jo.    Dr. Krek jo j« pa potem popravil in Franoe ja je V  potu  svojeg« obraza vic. ž 1.
—    5000  K   državne   pod pore   je dobila klerikalna sodarska zadruga na Cfšnjio*. Čudno je, da je vlada t*ko Mdodarna klerikalcem, ko vendar dr Sudterš Č   tako teto »oponira« v državcem zboru!
—   V Železnikih   snnj©   dr Krek žebljarsko zadrugr>. Na Čišnjici je Se vedno    »Oispodarstca zairugr«« pokrita z oSttrako t*tblr: G etilna »Ri titovec«   Imajo 4e vedno veliki teden!
—  Svojo    kmetiio je moral prodatipodlonški prerok »Taigancov«. Kmetje   lahko   vidijo,   kam   prtpelje taka učenost,  kakršno »Ta Žgar.ov« prodaja.
—  Medveda   io   gli   lovit ▼ Želecnikih.   Kaj   natančuejega pri-hodnjič.
—  Ćoftov   Frence je imel v n^deljo   »hod.   Ko bi ne bili v »Slovencu« čitali, dag* je imel, pa bi niti ne vedeli o tem. Sploh ni ved*l nihče za »hod,   kakor   tišti   znani katolišfci bački in k%štrunčki, ki te puate »kupaj prignati,   kad«r   kakemu   Rolniku  v slavo pude   Tedaj »bog iegnaj« s ta-kimi shodi!
Glasovi z Jesenic.
—  Resni čaši   so nastopili za Jeseniiane   Pribliiil se jetre nutek, ko moramo začeti boj na življenje in smrt.   Nemška   ošabnoat je dosegla svoj vrhuneo. Da si u pa pri tepeni pruski inženir Enderes napasti obftepriljubljenega  visokofiolca Janka Pretnarja pri belem dnevu, da se dizne   nemŠkuUrska   druhal   peti  v elovenskem kraju na kolodvoru »Die Wacht  im Rhein« — to  je   Bbrajna predrznost. Goapcda nemška, boj ste pričali   z   brezprimerno   aurovostjo, prenesli ste ga na — cesto.    Posne-mali vas borno vsaj v tem, da borno nastopali proti vam 8 skrajno odloč-nostjo.   Ljudstvo ne spi več in »ave dalo se bo kmalu v veliki veČini, da je tu Nfcimc — tujeo, ki se je vsilil. Da je to reanica« ste videli v uedeljo, ko ste hodili pod   zaščito bajenetov. Ker   ate   izzivali,   ste   dobili tako) primeren, a d o at oj e n odgovor. Naš bo)  ne   bo   veljal    tovarni,   ker smo   prepričani,   da   je   ravnateljstvo prediplomatici o; da bi se ne zavedalo, da stoji podj^tj« na naših tleh in d* bi  bil vsak   atenUt   na ti zemljo — brotupen. Ča ima naše delavako Ijcd-stvo  od  nje   koristi,   jih ima tovara* zato   še   većj«.    Naš   boj   bo marveč naperjen   proti   tištim   tlementom in kreaturarn,   ki   hečejo   domaćine  po tUČ t- pod nemški podplatin ki otroško
—  neumno  grcvore o — bedrohte deutsohe Festung. Ljudie, kakor so   zdravnik   Wolff   inženir Trefelik, M&ke, Hitz   in   zoani priemojeni r&z-gra)aČ Hiille, so naši   smrtni sovmž-niki — tem, oziroma njth vsenem-škim   in   pr otia vstr i j a k im t?ž-njatn bo veljal naš boj.    Želeti bi le bilo, da bi   slavno   tovarmško ravnateljstvo,   ki   se   je   dosedaj   še vselej pokazalo   kot tolerantno,   stopilo Iju dem, ki so pri njej v službi, na prBte,
—  radi svoje la&ti*e koristi.  To smo hoteli   povedati   i   ozirom  na burne dogodke    preteklega    tedna.     Sedaj vemo   VBi,   kaj   nam   je   Btoriti proti ljudem   kakor   Mabs,   Hite,   Wolf,   ki hočejo   tu   ureBničitisvoje pro t išlo • vanske in pro t ia vstr i j ske sanje. Gospcd Maks,   tu ne bo nikdar tekla »deutaches Blut«!
—    Razvpiti    narodni   od-padnik    Putscho?!   je   igral   pri napadu na Pretnarja vlogo — Judeža Iškarijota.    Ce  se  ne  motimo,   je to čioveče tuđi zidarski mojster. Upamo, da se ga bo vsak pošten Siovenec iz-ogibal.
—  Oskrbnik Halle iz Hru-šioe se je posebno odlikoval pri ne-deljskem   nemškutarskem   izzivanju. Nekaterim  Slovencem  je  skuš^l ka zati oelo svojo  telesno moč.    Zgrad benemu vod9tvu na Hruš'ci pnporo-čamo   to   suho,   švedraato   čioveče v primerno upoštevanje.
—  Stari <) uerch, nadrevident o. kr. državnik železn?c je tukaj eden prv h nemških iziivačev m hu SiaČev. Ali   je c   kr. nadrevidentu dovoiieno o polnrči mirne Slovence napadati
—  tj je »eveda   dru^o vprašanje.   Z vami   govorimo   še   n*   dfug   način krr se hočenno prepričati, ?e )e haj-lovskerau  ces. kr. us užbencu vse dovoljeno, slovenskim p* — ne.
—  Nemlkutarjf  praviji, da j«   Šcftar^ja,   če  j-h   »N-r-^d«   vfcns^h oporanj, da so na slovenskih ti* h. Ti liudiH   sa   strašno   npurnm   ali so pa »ploh   pozabili   pravi   pom^n   te   iz ključno remške besede.   Šaftarija je, če   nemškutarji   opljuje o   na slovenskih tkh goate našega naroda, češke S.^kolt ;   šuftarija je.   če nemši\ sofa na  Savi   krade   slovenski   soli otroke, ker ima nemškib premaU : šuft%rija  je, če «e narod, med  katerini •e J i*i in od kfctere^a e° $ivi v zahvalo p?U|e  z   »w ndische? G-sind^i«.    A'i vam je s*»daj jasno,   knj je šuftarija?
—  Navaden opravljiveo je kaplan Zabret, ker \s po nedolŽ nem obrekoval v sobotnem »S ovencu« g   Fitbfnca. Zopet nekaj čisto rimsko katoliškega
Dnevne vesti.
V Ltublimn*, 8   oktobra.
—  Slovensko v»eu6illH£e.
Brezitidni klerikalni švindel a alo-venskimi narodnimi korittmi se je v^eraj pokazal v vsi svoji nagoti in idaj mora pač vsakdo izpravidet*, da je v«e, kar govore in uganjajo kleri-kalc% čisto navadno ptiet jlovatvo Kako ginljivo je dr. Krek v pred Badnji seji beaedicil o skupnem dblu v narodnih zadevah in kako nladko je o tem pisari! »Siovenec«! Sedaj pa, ko je bila prilika potrditi te besede i dejanii, sedaj pa so klerikfloi vrgli masko od sebe in pok»zih, da je bila vsaka njihova beseda laž, da bo s svojimi besedami le hoteli javno mnenje sebi v koriat premotiti in d« je vse, kar uganjajo,
le ileparija.   Slovensko  vseuči* lišče je vprašanje,  glede  ka« terega je doalej vladalo   med p ar 1 a me n t ar n im i    tastopniki obeh lUink popolno soglasje. V burnih dnevih  nenike revolucije proti Badeniju stt slovenski stranki skupno dvignili v deželnem zboru svoj glas za   ustanovitev   vseučilišČa v   Ljubljani.    Skupno   sta   stranki eprožili U pređlog; viajemnosti obeh strank se je zahvaliti,  da je deželni ibor uitanovil   vteučiliščni   n-klad   in   sanj   dovolll   500000 kron. Ta   solidarnost   v   tem   vprasaiijU   se je   ohranila    vzlic    vsemu    uasprotju med obema strankama tuđi še dalje. Kadar je bila prilika,   zavzeti  se   za to   iadevo,   vselej   sta   obe  stranki skupno naatopili.    V tej zadevi  smo bili edini in mogoČno je  vplival   na vse   merodajne   kroge   poja*,   da   sta si    naši   dve   sicer   tako    nasprotni stranki v tena oiiru segli v roko, pozabili na vsa navskrižja  in   delujeta z zedinjenimi močmi za  ureaniČenje tfg* ideala. Ta fiolidarncst v vaeuči-liškem vprašan#u je bila po krivdi dr SuBteršiča  a.cer   enkrat   Že v veliki   nevarnosti,   a   se  je   po   ia-slugi      narodno•napredne stranke vendar ohran 1*. To je bilo takrat, ko se je ta zadeva spravila v državnem zboru na raiprivo.   Tedaj sta 83 n&rodno-napredni in klerikalni klub    dogovorila     glede     modalitet, kako se spravi vseučiliški predlog na razgovor.    Dr. Šusteršič  je Usto priliko hotel  porabiti,  da  bi   se v drž. zboru,  kjer je  obsojen,  igrati  vlogo mutastega cucka,  ropet rehabilitirah Z revolverjem v roki je lahteval, da se mora njemu prepustiti mesto predlagatelja   in   njemu   tuđi    utemelje-vanje.  Ali mu je ilo pri tem za na-rodovo koriat,   sa  pridebitev vaeuči-lišča? Kaj ie! Hotel je doseci s tem, da bi nastopil v državnem zboru kot voditelj Slov e ncev, kot mož, ki ga vse stranke priznavajo  za  voditelja;  hotel  je  s  tem   prisiliti  tuđi nar od no- napred ne   poslance, da  bi  Sli  zanj v ogenj,  ako  bi  mu Nemci   dali   malo  Žlindre  pošnofati. Z revolverjem je to »ahteval, češ, ali   se   zgodi   tako    kot   jaz   hočem, ali pa klerikalci ne podpišejo vaeuJi-liškega   predlog*   in   razbijejo   dose-danjo   solidarnost  v tem   vprašanju. Krvavečega srca   so  se  vdaJi  ne  le napredni,    nego   tuđi   klerikalni   po-slanci. Vedeli so, da bo dr. ŠuateršiČ stvari samo šk od oval — priča tega eta  dr. Ploj   in Povše — da  se  sili v espredje zgolj u  osebnih  nagi-bov,  ali   da se chrani solidarnost   cbeh   strank   vsaj   v   tej zadevi,   so   kapitalirali   in   —   dr. Susteršič je srečno pokopal vse* uciliški   prediog.    Zdaj   je   bila z?pet prilika, pokazati to solidarnost cbeh   slovenskih   straok   v   vseu5ili-Škem vpr&šinju    Ksr j©  bilo  poatalo popelaoma jasno in brezdvomno,   d« bodo klerikalci obatruirali in pre-prečili  vsako   redno   razpravljanje   f deželnem zboru   ni bilo   nič   upanja, da se uresniči  prvotni  namen  in   da se   spravi   vseuČiliško   ^prašanje   pri proračunu    na    raipravo.    Z*radi U ga se je narodno napredna atranka ođtoČila,   da   sproži vseučilifiko vprašanje     potom      aamostojneg« pred loga,   ker le na U način je   mo-geče,  da   priđe  še  tekom   zasedaoja na      raigovor.      Narodno-napredna stranka ve  prav   dobro,   da   s   apre-jetjem tega predloga še do'go ni do aeŽeno     slovensko    vaeučilišoe.    Ali kakor     narodno-napredna     stranka, tako     ao      tuđi      klerikalci vedno pripotnavali, da ae je treba pri   vsaki    priliki    oglasiti in vedno   »nova  manifesti* ratiodločno voljo   slovenskoga naroda glede vseuči-1 i š č a. KlerikaUi sami bo r% nešte-v»lnih ahodih leto ia   letom   mamfo-stirali   za vaeuoilUČe io a tem paka-»ali    potrebo    in    veliko    korist tak ih izjav.    Oorje nam,   če   poza-bijo na Dunaju, da iahtov»mo svoje vseučihšče,   tako   je   avaj   čas   rekel dr. Ploj in Ha je rean co  govonl,  to menda   uvideva   vaakdo.    Ker   valed klerikalne   obatrukoije   d e ž.   zbor kranjski  že  dolgo  časa ni mogel manifest rati   avoj^   volje   glede Vit-
uSiUSSi, ia ker je ta đel. ibor  ten-dar prva korporaoija, ki Ima
izraiiti voljo narodovo, je bilo ie nujno potrebno, da se je •opet oglasil. Zato je narodno napredna stranka sklenila, potom samo-stoj ne ga predloga spraviti stvar pred zbornico in ob sebi se razume, đa je tuđi v tem slučaju računala na solidarnost obeb slovenskih strank vsaj v tej zadevi. A kaj je doživela? Dr. Šusteršić ie kratkomalo izjavil, da no-ben klerikalac ne podpiše tega predloga, N6 se ni zmenil za to, da sta bili obe stranki d o -slej vedno edini in d* sta vedno skupno po sto pa li, nić se ni zmenil za to, k a k v t i s mora v merodajnih dunaj-skih krogih narediti dej-Btvo, da slovenski stranki, ki sta bili kraj vsem nasprotjem do-slej vedno edini v tem vprašanju, ništa već solidarni, da kranjski klerikalci ne ma rajo već slov. vseućilišča. Sa toliko se dr. Susteršiču ni zdelo vredno, da bi bil vpr&šal klerikalni klub; kar na svojo roka, ne da bi drugi klerikalni poslane: kaj vedel', je kategorično od-bil vsako nadalnje skupno đelovanje glede v s euži li -škega vprašanja. Ko so klerikalci za to izvedeli, so sicer neko liko vzdihovali, ali nobeden se niti misliti ni upal, da bi kaj ugovarjal dr. Susteršiću. Tako je po zaslugi dr. Šušter-šića šla v nić solidarnost slovenskih strank v vse-učiliškem vprašanju, ob enem pa se je tuđi pokazalo, kak pustolovski š v i n del uganj a ta dr. Susteršić, ko se izdaja za — slovenakega zaatavonoso!
—  Strašna  nesreća  je za-dela dr. Tavcarja in grofa Barbota. Klerikalci so   sklenili,   da   nobeden izmed njih ne   bo več   osebno   obceval   ne z dr.   Tavcarjern,   ue z grofom   Barbom. To je   grozno!    Kaj   bodeta   siromaka zdaj počela,   če ne bodeta  mogla več obeevati s tako   imenitnimi,   Častivred-nimi,   inteligentnimi ljudmi,   kot so dr. išusterŠiČ in njegovi prijatelji. Si bodeta pač morala preskrbeti kako drugo družbo koja jima bode   dajala nadome3tka za izgubljeno osobno   dotiko katoliško-narodnih poslancev!    To   ne bode težko, ker je v   Ljubljani   obilo   postreščkov, ki, kar se tiče inteligence, visoko nad-kriljujejo kravarja  Drobniča ali pa čo-tastega   Demšarja,   o kojem  je znano, da se   na leto niti   štirikrat  ne umije. Pravi ovčji blev   pa mora   biti ta klub katoliško-narodnih poslancev!    V „Slovencu"   razglasajo,   da   se   je   v   tem klubu, soglasno konstatiralo, da dr. Susteršič   ni rabil   prav nobenega nepar-lamentarnega izraza!   Ta je pa dobra! rSlovenecu  sam   namreč  poroča, da je dr. Tavčar reagira! sele   tedaj, ko mu je umazani Žlindrovič zabruail v obraz: Bo še dolgo časa trajalo, da se bo dr. Tavčar navadilresnico govoriti! In to tem bačkom  nič   žaljivega ni!   Sicer pa se je stvar  tako-le  pričela.   Razvil  se je nekako ta le razgovor med dr. Tavčar-jem in ŠusterŠicem. — Dr. Šusteršič: S TavČarjem  je težko stvarno   polemi-zovati!   — Dr. Tavčar:   z Vami   pa lakko, ko neprestano z osli okrog sebe mahate !  —Dr. Susteršič: Di. Tavčar   navadno   trdi    naprej    premišljeno debele neresnice! — Dr. Tavčar: Tak človek, kot ste Vi, me  s  takimi trdit-vami   žaliti ne more! — Dr. Šusteršič: Potrebovalo se bo še mnogo časa, prej kot se Tavčar privadi resnico govoriti! —   Dr. Tavčar:   Če to trdite, ste Vi sami lažnjivec! — Dr. Šusteršič: Kaj sem? — Dr. Tavčar: Lažnjivec! Nato se je pričela rabuka, in Šusteršič je tulil, kakor da mu je kdo razbeljeno železo   v   trebuh   zabodel.    Iz tega pa lahko   presodi  vsak,   kdo  je pričel in kaki   duševni   revČki   so   katoliški poslano i, trdeč,   da Šusteršič ni   rabil ni-kakega žaljivega izraza, dokler mu dr. Tavčar ni vrgel lažnjivca v obra«!
—    „Slovence"   molčil    V poročilu o škandalih, koje je provzro-Ćil dr. ŠuBterŠiĆ v zadnji   seji dežel nega zbora, »Sloveneo« previdno za-molči, da se je S jsteršiču očitalo, da ima svojega sina v nemški Soli.   To
oćitanje je norega Šuateršića tako zbodlo, da so ae mu kar pene delale okrog ust, ali, kakur bi se on izrazil, okrog »goboa«. Ko so je bil »opet podal k svojemu aedeiu, razvil ae je med ŠuBteriićem in Tavćarjem tale razgovor. Tavčar: Prihodnjič prinese m pasji bič v zbornica in prebičal vaa bodena, da izgledate kakor tepena krava! — Šusteršič: NemŠkutar, nemškutar! — Tavčar: Dobro, sem pa nemškutar, ker svoje otroke v slovensko Solo pošiljam, vi ste pa pravi narodnjak, ker pošiljate svoje otpoke v nemško šalo! (Vinar na ga leriji!) — Šusteršič: Nemškutar! Vaši ot oci so pa »za v taosranp solo!«
—    Tavčar:     Smrdljivi    straniščar!
—   Smrdljivi   straniščar   je   pogledat prav debelo,   ali   ta   resnični in pravični   pridčvek   je   pa   la   pobssal   v svojo katoličko torbico.   Č;<mu da pa pcŠiija   svojega   fantiČka   v   nemško solo, tega tuđi pri t-j priliki ni pojasni! Zsttcrej je od »Siovenea« le providno, da je calo to epizodo koronito zamolča!!
— O zadnji seji deželnega zbora   poroČa   „Tagespoštau,   da je dr. Susteršič vrgel dr. Tavčarju papirje v obraz. To   ni   resniČno.   Šusteršič je paČ  grozil s pestmi,   grabil   papirje   in jik meČkal, ali dr. Tavčarja   se  ni direktno, ne indirektno dotaknil. Ko bi se ga bil ie z enim samim papirckom do-taknil, bi bil dobil take po čeljustib, da bi    ne    bil     uikdar    vec    v     deželnem zboru odprl svojih ust.
—  Baraba.    Med  vihariem v zadnji seji je tuđi posl. Pire Saater šiČu nekaj krepkih povedal. Šusteršič se je zađrl nanj: Kaj bo taka krota! Pire mu je pa hitro zas)lil nazaj: In kaj   bo   taka   baraba.    Šu3terši5 je barabo   mirno   vtaknii   v   ž^p   in   jo nesel v nekdaj Ovijačevo nišo.
—  Na hodniku dež. zbora so stali včeraj po seji različni poslanci in govorili o   sramotnem   nastopu   ško-fovega pooblaščenca dr.   Ivana   Suster-šica. Ko je šel iusteršic mimo teb poslancev,    je   ujel   nekaj    besedi.   Grof Barbo je rekel rSo ein  roher   Kerl-, baron   Lichtenberg    pa    je    krstil dr. ^ustersiča za rScb\veinu. Susteršič je menda pricakoval,   da   ga   bodo za njegovo bribovsko neotesanost imenovali rgentlemana", kajti začcl  je  grozovito razsajati in psovati   in   se zaletavati v grofa    Barbota   in   v barona   Liechten-berga, katerima se pa seveda ni zdelo vredno, da   bi   reagirala   na   surovosti Človeka,   katerega   se   vsak   spodoben Človek izogiblje, kot bi bil kužen.
—  Po  nosovih   so   jo   do« bili   klerikalci   v   Šs. Vidu   nad   Vi-pavo.   Dne 6   t. m. se   je namreč izvršila   pred c. kr. okrajao   soinijo v Vipavi »7elezanimiva«  kazenek^ raz-prava. Zanimiva že radi tega, ker so se zibili na zatožaih   deskah   debe-
1 :har Janei D smsar, župnik v Št. Vidu, petijotar Uraić, bocratin Ivan Preanrov ii  petolizec I?an Kopatin. L?pa druž-bića!   V pritoibi   na   đežeino   vKdo xoper druge obČinske vcltve v S-nt Vidu, ki so sa kakor znano dne 2. ju-lna t, 1. ugodno   izvršile za nas,   na-padii eo ti atirje »Piiradeschimmelni« vpavskih   klerikalcev   prav   po tolo vajsko voliJno komisijo,   v kateri sta poleg 3 drugih članov uradovala tuđi
2   Anton Hrovatin st. in župan vŠ^nt Vidu, g Bizjak. Očitali so \\m zlorabo u rad ne oblasti v strankarske namene, do skrajnosti prietransko   p>stopanje, brezobzirnost, lažnjivo poroSanje itd , sploh vse,  kar je surovina iz farovia mogla   poroditi   in spraviti na papir. O^sojence   je   zaBtopal   g.   dr.   Josip Farlan   ix  Ljubljane,   ki je z veliko butaro predlogov nastopil dokaz res-niče in podal pričetkom razprave  cei »ekspozo«,   kakor   se   je sam iiustil Razprava je vsleđ tega aeveda trajala aioer precej 5«sa,  slasti ker so obto-ienci   od   strani zaatopnika toinikov ponuđeno poravnavo s imagonosnim »Bmehljanjem« odklonili. Raspravljalo se je o vseh posamemih točkah kažnjive pritožbe.   Nastopale bo priče ii Gorice, izpbd Postojne, iz Nanosa itd. In prijazno   je   bilo   gledati obtoŽenega Janeza DemSarja, kako je »sledil« ka-ženski   razpravi,   Ta   DemšarČek   je sploh tipična farovfika prikazau.  Iona namreč čisto svoje navade, katerih ne najdefi v vsaki farovški posodi. Klobuk
njegov te ipominja nm đr. Miarioga, ^nanega ižtnskega don Joaćja.   Suknjice pa Mauring nosi vse lepše. Kajti obuvalo   Demlarjevega   soda   je   ltki skladidče   različnih  mastij,   svinjske, kurje, goveje inde drugih   bolj pikantnih.  Ia hlačice njegove se tuđi nekako   krčevito  oklepajo svoje vsebine, tako da te včasih epreleti kak božji strah. Iz tega pa ne smete sklepati,   da   se   našemu  Damšarju godi slabo in da mu manjka jela in piče. Debel Vam je,   kakor   spitani vol in baš zadajič je delal veliko »debdlejši« vtis kakor   petijotarček   UriiČ,   ki je p&čil   obraz   na prav kisle »viie« in se uaajal, kakor d* bi £>e govorilo in raspravljalo   —   o   petijotu.   Po vseh tdh veselih prizorihseje nagnita raz prava k svojemu koncu   Tista pa, kar so DemŠ&r ia drug ivi skuhali za dokaz rerinioa, se je izcijaiilo.   Pokazal) se je le, da so klerikaloi v rekl&macijski dobi   spili   in da je volilna koinis}^ v vseh v istini težavnih vprašanjiu po-stopala   vestno   in v smislu   z&kona Dr. Polenšek je končno izrekel sodbo in obsodil vse Štiri klerikalce v   den&rno    kazan    S   tem   so druge občinake voiitve konSane. K^ko da je bilo našemu D^mšarju po aodbi pri srcu, ue vemo.  To pa se nam je pravilo, da je s hitriini  koraki odve-slal dofflov. In ko je skoro na to legal večerni   mrak   na   Vipavsko   doiioo, og'asili so se tuđi Št. Vidski zvonovi in taino, turobno je zvenelo njih ftve-marija-zvonenje v jeaenskem večeru. Razjarjeni   DamŠar pa je   jel   sanjat o   prihodnjih    obSinskih   volitvah   v St. V*du in klioat   svoje stire znanca — vinske duhove. Ave Dams*r!
— Šolsko vpraftanje tnia-ftkih Slovencev. Kakor znano js naučno ministrstvo   leta 1902 razso-dilo,   da   trždška   občina   ni   doižna ustanoviti   »lovenske   ljudske sole  v mestu.    Proti tsj razaodbi se j^ pri-tež lo    116    tržaskih   Sovenoev    n& upravno sodiš^e,   ki sft je včeraj bavilo   s   to   pritolbo.    Po   veČurni razpravi   sa   je   razsodba   na* učnega    ministratva   kot    ne utemeljena zavrgla. Sjini dvor je izjavi! v utemeljevanju, da   je za ustanovite?   slovensko     sole v   Trstu   odločujoč   §   59   drž. šol. zakonika,   ki   se   je   iz dal tuđi za Trst, ki djloČa, da 86 mo-rajo   šale   ustanavljati   povaod   tam, kjer   je v okolišu   ene   ure   pet   let pivprečno    najmaj    40   šolobveznih otrok. Ako so ti pogoji, ki se morajo deloma sele dognati (?), mora trž^ške občiaa ustanoviti v mistu slovensko ljudsko solo. S tem   ja   nad   ^vajaet-letni  boj   za  slovenske  ljudske sole v  Trstu    končno    dobojevan     s si-jajno   zmago.   Predđedoval   je   tej seji uprav naga sodišĆa grof. Schun-born,    porcčevalec    je    bil    dvorni svetnik Truksa*
—  Dr. Vladimir  Levec -;-. Po   đolgi  in  hudi  bolezai je včeraj zvečer izdihnil eden najlepših slovenskih talentov, g. dr. Vladimir Le vec,   profesor   nemškega   prava   na vseučilišču v Freiburgu v Š rici,   sin deželnega šolskega nadzornika goap. Frana Lavca.   Že kot dijak   je zača. umrli  dr. Vladimir   L*veo   delati na znanstvenom polju in je kmalu obrnil naše občno pozornost.   V ožji domovini so ga poznali posebno kot zgo-dovinarja in ti po njegovih, v publi-kacijah muzejskega društva priobče-nih  Studijah,  ki  bo kazale največjo temeljitost, obširno  obzorje in nena-vadno spretnost v predočevanju zgo* dovinakih dogodkov. Tuđi je pokojnik sodeloval kot literarni historik in kritik   pri  raznih   slovenskih   listih   in smo ga tuđi mi prište?ali svojim naj-IjubSim literarnim eotrudnikom. Znanstvene   rasprave,   katere  je pokojnik obelodanil,  so dale povod,  da je bil poklioan  v  nenavadno  mladih  letih kot profesor nemfikega prava na vse-učiliAČe v  Freiburgu v Svioi.   In ta mladi, nenavadno   nadarjeni, Uredno marljivi   mož,   od   katerega  smo   še mnogo pričakovali, mora v grob, star komaj 28 let.   Zbolel   je že pred ne-katerimi  meseoi, asodilose je, da je Že U nevarnoeti  in vsled tega se je kot rekonvalescent vrnil v Ljubljano. A tu  ga  je  zavratna  boleien noviČ popadla in ga ugonobila. Vsak, kdor
je omrlega đr. Vladimirja Levca po-znal, ga je imel rad. Đil je blagega srca, plemenitega mišljenja in ljubez-nivega inačaja, rea prava ilata slo venska duša, kateri je lagotovljen Ijub spomin. Velecenjeni rodbini naše najiskrenejše sožalje na bridki iigubi.
—   Imanovanje.    Naš   rojak, g. Ptjter  Wohigemuth,   doma   is Stare loke,   je   imenovan   za avakul-tanta   pri  okrožnem   aodišiu   v  Mostaru.
—  Slovensko gledali&če v Ljubljani. Jatci, v nedeljo, ste dve predstavi, ia sicer se predstavlja po poldne ob  polu  treh ob  znižanih cenah narodna igra s petjem: »11 ev-č e k A n dr ej č e k«. N=mški pod naslovom »a' Nullerl«, t>p 8*1 Karol M jrre, poslovenil 1. Đedenek.    T*  j^ko  pri ljubljena naredna igra našega reper-toirja se že dve leti ni vtČ predstavljala in je povsetn na  novo   vprizor jena   in   dtuđirana.    Naslovno   ulogo igra   g.   Verovšek,   ostala   velike vloge so v rokdh gospe Dani lo v d, erdč.   N o 8 k o v h   tor   gg.   Danila, Tišnova   in   Dragutinoviča.
—   ZveČer   se   predstavlja   dru^iČ   v sezoni velezabavna  burka   s   petjem »R ezervistova svatb a«. — V torek, dne 11. t. m.( pojo se v tretjič velika opera »H u g e n o t i«.
—  Slovensko   gledališće v Ljubljani« Pri vcera.šfjji prvi reprizi »11 u g e n o t o v« se je sele prav pokazala vea izredna   krasota.   Čudovita melodika in ritmika te velikinske skladbe,   posebno v ćetrtem dejanju, o katerem so prvi svrt jvni kntiki že davno   pripoznjtli,  da je ni opere, ki bi se mcs{U primerjati s četitim de-janjera »Hagenotov«. Pri Btnočnt predstavi so izginile   tuđi   tište   na  sebi maj U ne hibe, ki jih je bilo opaziti pri premijeri, in pravilno in mogočno so doneli   vsi spevi in zbori ter navdu-šiii   ali   rretresii   obč nstvo.   S^deiu-jočim solistom,   zlsstt t^oape Skalovi, s?g. Orželekemu in  Oaf^dniku, g^ospe Klementovi,    Stoliavi    in   Kučerovi, gg. Parš u. L*bsdi in Betattu gre vse priznanje, kakor tuđi iboru
—   Učiteljski  dobrotniki. „Drutvu za zgradbo   uciteljskega   konvikta" so darovali: Vy drova tovarna žitne kave v Pragi, 50  K;   č.   gdč. Josipina   Arcetova,   posestnica   v Ljubljani, 20 ; K g.   Ivan   Bahovec, mokar in posestuik v Ljubljaui, 20 K; g. dr. Karei vitez Blei weis-Trsteniski, primarij itd. v Ljubljani, 10 K; g. Ivan Gregorčič, c.   kr.   notar v Žužemberku, 10 K; g. I. Kon va 1 in k a, zdravnik   v   Zažemberku,   10 K; gosp. Josip   Vidmar,   dežnikar,   posestnik in občinski  svetovalec   v Ljubljani, 10 krou; g.   Janko   Rajar,   c. kr. okr. živinozdravnik v Litiji, 5 K; g. Josip Ferlič v Višnji gori, 2 K; g. P. Dre-nik, vaditelj Sokola v Ljubljani, 2 K; g. dr. Žtefan Kraut,   c^   kr. okrajni sodnik v Logatcu, 2 K.   Zivili   učiteljski dobrotniki! Bog plati!
—    Družbi   sv.   Činila    in Metoda   pr.hsjajo   naročita    za    le simofito kom*dov»nar3đnega kolka«. Tem   radi    večjih   pašin h   stroškov
—  ne«o bi   nanti   bil dohodek — ne moremo ustrezati.   Najmanja odpodi-ijatev je tristo komaiov.
—   Jugoslovanska   umei-niftka razstava.    Kraij   Pet^r I je    kupil    tuli    Groharjevo    »Vab OccuUa«, Riien slik, katere \» kupil kralj, so prodane:  Maksim  Gas pa rov »Starte s košerr.« in Henrike Šćintlove  pastel   »V šumi«.   Kupil jih   je   btvsi   flnančni   minister Vroja Veljfcović   ki se sedaj pogaja uVe* selovo »S/etn^co«t.
—   Zgradba   in raziirje-nje deželnobrambovtike  vo-ja4   ice-    Prihodnje leto mora pri-ćeti dežtU  % raz&irjenjem brambav-ske voiasnice, inače bode vlada   od-vzela   L ub'jani   dva    bataljona   27 brambovBkega poika ia ju premeiUia drugam!
— Tuberkuloza« Žaloatni čas, v katerem  se  zdanja  vseh  šest   sto dijakov   prve   državne   gimnazije   v Ljubljani   k   maši   ob deiavnikib,   je lopet napočil.   Kapelica, v kateri   se ibira ob tredah in petkih Šestito di jakov, je niska kakor navadna dolska 8ob\,   tako   majbna,  da se dijaki pri maii drug drugega tiščijo,   kakor ii-vine v kakem vagonu, da drug v drugega diha in ishlapeva    Ta kapelica ni nič večja, kakor uftna soba osmtga razreda,  kjer  sedi 46 dijakov, v kapelico pa se »bira dvakrat na teden vaeh ieststo dijakov. Pol ure morajo v smradu in zadehlem zraku stati in klečati, da potem oelo omamljeni pri-lOBtvujejo pouku skozi Seat ur, kakor ▼ petek   od   osmih  do đvanajutih in od dveh do fitirih. Ako Se pomislimo, da mora  oni,  ki stanuje v Vodmatu ali   pri   Gruberjevem kanalu,   ie   6b polu sedmih z doma iti,   da priđe o pravem Času k maši, lahko vsakemu
rečemo, da je tako poatopanje barbarsko, prav evropski skandal. Ako hoče minittraki predat»dnik dr. Kd>-ber 8 Brojim ukazom glede tuberkuloze kaj koristnega doteči, oaj od pravi zbiranje Šeato dijakov v majhni kapelici k mašam ob delavnih, kjer se Siri le tuberkuloza med dijaki. Srečni realci in pripravniki na u&U teljifiJu, kt se zveličajo brez raaš ob d«lavnikih, pri katerih a« gimnazijci tuberkuloze nalezejo Najbolj žalestno pa je, da se zdravstveni svet kranjske dežele za tuke st?ari nič ne briga.
—  Ogenj. V četrtek ob polu 2 zjutraj   oe   je>   vnelo   pri   poteatnika Martiou Furlanu v Verb'jenih   Pogo-rela je h.š* in n»d 100 centov aent Skoda   znaia   2000 K;   zavarovan jo bil za  neznatno   svota.   Sumi se, dt je Of^cnj zanetila   zlobna roka,   kojih se baš med —katjliškimi sovrainiki FurUnovimi ne manjki*!
—  Požar.   3  t. m.  j«   zgorel posestnici   Mariji Okorn v Z$ornj*m Bi»tu pri L ubijani žitni koiolec. Zi varovina je bila za 300 K, Škode p* je   680 K     Zaisril   j«   SV^et^i   Iran Okorn, ki se je pod koiolct-m igral z ivepienkarr.i. — Koliko požarov sd ? zadnjem č&bu z^krivih % ivaplenkami Sd igrajoči otrec!    Ker   vkhu"5 Vucm avarilom   starci   la   neČejo   paziti na ž?eplenke, d* bi jih otr^ci ne dobi!! v  roke,   bi   bilo   um-stio  rtidikaln3 sredet70, da bi bo prod&ja »žveplenk« vobfce  prepoved»ia!
—  Goriski   Italijani   proti nemikemu  solstvu.    Ganikun inoetnim očitom so so vend^r odprle oči, da 80 zagledali, od kod jim grozi najhuiši Bovraimk. Doaed&j je meatna občina dnjala nerpški šulf. r^jnaki za-seuni   soli   po   600 K  letne podpore. V  zadnji  seji se je  pa  ta podpora od-klonila skoraj  %   vaemi   glasovi.    Go-vorniki B3 poudarjali,   da je le na ta način mogoče vladi   pokazuti,   da so v GDrici srednje sole  popiluoma nepotrebne,   ako se že cemiki pouk ▼ ljudskih šolah   proglasi za nepotrebne ga,
—   „Obrtno    društvo"   ¥ Celju nudi  narodnemu kleparju, kolar,u in Bod^rju ugodna meata.   Več se izve pri druaUu sainem.
' — Vlak je povozil med Slovensko Btairico in Prager^kim p>* sestnika in črevljarja Karala G >ltnerja, ko }e šei  nonoči  pijau domov.
—   U boj«    V   LeiUraoergu   ^ri Mar.b.ra   so   ubili   rekruu Ćrevljitrja in godca J   Jelserja, s kktor in so se sprli v costi^'i.
—  Od Sv. Križa pri Trstu ee n&m piše:   Opjzarjamo sloverajte vinske kupce, da st> posiutijo izvit ae kapljice prca^karj», kuterega 68  (lobi še par sio   hektoUtrov po zelo nizki ceni pri nas
—   Voja&ko  skladišče na merava vojaski erar zgf&diti iia Ko-dolijevem svetu
—  Delovnnje  mestne  po-sredovalnice za delo in stanovanja,  Mestni  trg  st.  27, telefon št. lJ9. Od 23. septembra  do 6. oktobra je  dela  iskalo   38   moških  iu 90 žen   uslutbencev. Delo je bilo pomi-deno 37 muškim in 83 ženskim   usluž-bencem, v 77 slucajih se je delo spre-jelo. Od 1. janaarja  do   t3.   oktobra je došlo 2153   prožeoj    za   delo   in   21?*4 deloponudeb, v   1278   slučaj ih   je   bilo delo sprejeto. — Delo dobe tak oj, moški:   2  kljuČavničarja,   3   mizarji, 3 krojači, 2 trgovski slugi,  več   delav-cev, 1 voznik pive, u koujskib hlapcev, vajenci za trgovino, knjigoveže, klju-eavničarje, mizarje, kavarue, ženske: 1 Šivilja, 4 natakarice, 3   gostil. kuharice, .") gostii. deklic, 3   liae   in   (3   na-vadnib kuharic, 1 sobarica, 8 deklic z;i vsako delo,    11   deklic   k   otrokom,   ."> dekel za  kmetsko  delo.   —   Službe išcejo, moški:   1   toŽaj,   več   pisar-niskih šlag, 1   graŠčinski   sluga, 2 ko-čijaža,   Ženske:    1    kontoiristinja,    1 kolektantinja, 2 blagajuičarki,   1   trafikanti nj a,   več   prodajalk   začetnic.   — Oddati  je   stanovanje z 1, 2, ;», in f> sobami, vcČ mesečnih   sob   in di-jaških  stanovanj.   —    Pismenim   vpra-žaujeoi je priložiti zaamko za odgovor.
—  Izgubila je neka gospica pred finan. ravnateljstvom zlato uro brea ve-rižice.   —   Na potu z Vodnikovega   do Pogačarjevega  trga   se   je   izgabil zlat okrasek, obstojeČ iz 6 listkov v sredi z rubinom. — Odda se naj v upravniŽtva našega lista.
—  Izkaz poaredovalnega odselka nSlowt>nslLega trgov-skega druetva Merkur". Ude se:   2   pomoćnika ieleininake Btroke za Ljubljano, 2 pomoćnika želeininake stroke   ia Celje,   1 pomoćnik   špeco-ruske   široke   za   deielo,   9   pomoc-nikov    medane stroke   ia deielo,   1 pomoćnik  sa galanterijako stroko sa Ljubijano,   1 kontoriat   ia deielo,   1 učeneo    za    žpectrijuko   trgovino   v Ljubljani. Siuibe iiće: 6 pomoĆaikov dpeoerijake atroke,  2 pomoćnika manufakturne    Btroke,    17   pomoćnikof mesane   Btroke,   2 kontoraka praktikanta, 2 blagajnićarki.
Dalja v prilog!.
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 230, dne 8. oktobra 1904.
Ispred sodi4ča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem 80-dišču: 1. France Jančar, hlapec pri Otonn Homanu v Radovijici, je izmak-nil dvema drugima hlapcema žepni uri in veriiici 8 priveskoma vred, v vred-nosti 44 K, dve srajci in dežnik, potem pa je izginil brez sledu, ne da bi preje gospodarjii odpovedal službo. Orožniki bo ga prijeli na njegovem domu v Ilovi ćori ter našli pri njem še nekaj ukradenih reci. Obsojen je bil na 4 mesece težke, 8 postom in trdim leiišČem pooštrene ječe. — 2. Janez Štefe, kaj-žarja sin na Zgor. Beli, je s palico ndaril po oknu pri Alojziju Cimažarju, ter napravil 30 v škode. Štefe ne taji dejanja, zagovarja se le s tem, da tega ni storil nalašS, nego se je v pijanosti s palico v okno zaletel. Obsojen je bil na 8 dni zapora. — 3. Ciril OmaD, radar v Podkoreuu, se je nekoliko napil; od dela domov grede se je nekoliko sprl s svojo materjo, ki jo je preganjal po vaši. Grilčevi so ga odpodili, ker je pri njih razbijal po vratih, nato je do-hitel Janeza Kerštajna in ga brez povoda tako udaril, da je pade!. Razbijal je tuđi po Gregorjevih durih, kjer je napravil za 1 K škode, potem je pa še gospodinjo ndaril s k'Mom po levi rami. Poškodoval je tuđi Nežo Pecar in nje }>rata Lojzeta, ki ji je na pomoč prihi-tel, in mu zlomil podlelitnico. Oman pravi, da je bil tako pijan, da se ne ve niceaar spominjati. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. — 4, Pri-raož Mužan, dninar v Obernah, in Bo-stjan Fajfar, dninar pri žagi v Štengah, sta v Bohinjski Savi, kjer ima ribji lov v zakupu blejska graščina, latinskim potom nalovila 22 postrvi v vrednosti 15 K; to obdolženca tndi soglasno priznata. Mužan je dobil 6 mesecev, njegov tovariš Fajiar pa 1 mesec težke ie£e< — 5. Ka dva meseca težke ječe ■je bil obsojen 19 let stari brezposelni hlapec Jakob Tavčar iz Javorja7 ker je, kakor sara priznara, v Skofji Loki francetu Trcku izmaknil suknjo, hlače, relovnik, dve srajci in par čižem. — 0. Jakob Dežman, posestnika sin, Ant. Korošec, Miha Brajar, Miha Pezdir, zi-darji, in Jakob Paveič, mizar iz Bizo-vika, SO proti jotru v Stepanji vaši s kolmi napadli fante iz Most, ki so v Žorževi gostilni preje pili, ter jih po-SUaii V beg. Dohiteli so le fanta Franceta Koprive a, ga pobili net tla, na to ga. pu se z nožzni ob-rtzćili in rnu riciz»d«:li već ran Do Sraalo se j**) da je bil napad na na-spretne farts dogovnrjer*. Obsnjeni so ^>iJi: Dež-r-an na 15, K roste oa 4, Braier ns 16, Ptzdir na 15 in P*vči6 na 5 mesecev težke, s postom in trdim  jolisčem   po^tr  ne jaŽ**.
— Hrwaške no viče. M a d j a~ r ; z a q : ; a hrvaškega don\o-bran8tYH Poveljoik hrvaškesra domobranstva, podmaršal Gerba*, J9 V aeki privatni družbi izj&vii, da :e neore hiti cdp^ovorea za odredbe brtmbovskesfa zninistrstva, ker v snrs'u nuaroribe mora biti službeni jezik pri br^&šfeem domobranstvu hrvaški, raviiOt&ko merajo bitib.rve in zastave pri divizi;^h hrvaške, Zi-radi te izjave je bi! ^ozvan v Bu-đimpešto na odgovor Tuđi pred ministrom je Gerb3 neuptraeeno zago varjal svoj«? staučČe. Ko mu je mini-&ter rekei, da se v dežtlni brarnbi mora iivesti popolna ekupnrst (ma-H:?.r8*») izjftvii je pod-narSs1, -3 a prrsi rod takinrii okclnostmi za đrugro mesto. — Umor. Bisaejra župana v Boaanskem Novem, Rešid bega Čepića, so našli ubitega. — Pa? a je usmrtila pet delavcev v tovarni bosanske gozdarske. industrije  v  Zavidoviću.                            -
*  Najnovej&e  novice.    Pi-
sarniški oficijal Draschtig,ki ja poneverii v min stratvu nad 26.000 kron, je srečno priepel v Ameriko pod imenom Tasehik.
—   Afera   KoburgMatašić Princ FiliD Koburški je izjevi! napram nekeniu francoekemu   časnikarju,  da Bta   mu    cesar    kakor tuđi  vrhovni poveljnik    cgrske    deželne    brauibe, nadvojvoda Jožef, o^etovsko (?) naklonjena   Izjavil je tuđi z vso odloč-noetjo. da prinoezinja Lujiza ne drbi crotovega   denarja,   ker   se   koburški denar   ne srne   rabiti   za vzdrževanje Mataš ća.
—  Legar razsaja zdo mofino v nneatu D.tmold   (kneževina Lippe) Na 1000 prebivalcev je 50 bolnih za Jegerjenn.
—  Gledalište je zgorelov Bazelu.
—   Velik&n8ki   eksploziji. V  Saint  Marie   (Nizozemska) sa  je razletela   smodnišnica,  pri  čemer je bilo 13 vojakov ubitih, već pa ranjenih.  V   Sebastopolu   pa   je  razdjala eksplozija municijuko   tov&rno ter je bilo pri tem ubitih 40 oseb.
—  Napredna atrank* vdu najskem  obfiinakem  svetu  je Bklenila,  da  Be  ne udeleži 601etnice đr. Luecrerjeveffa rojbtva.
—  Nova vlada na Finsk em. Novi  guverner je   razveljavil prepo-ved proti izhajanju 9 finskih časnikov.
— Stražo lo hoteli za »trupi ti neznani zločinci v trdnjavi Pa-ter-Pavel v Petrograđu. V juhi sa vojake bo namreč dobili mnogo mi* šnice.
—    Proti   vojaškemu    mi-Btemu v A v atrij i je iidal poslanec grof  Sternberg v Berolinu knjigo »MilhariBohe Federzeichnungen«
—  Veliko poneverjenjeso raskrili v dižavni tiskar ni v Budimpešti.
* Čudno vohunfttvo. V imi-riSkih vihodnih driavah je neka Želez nic«, ki se poslužuje naj ižjih sred-stev    sa    vohunatva    m d     svojimi uiluibencit ki si jih 61oveška hudob-nost more misliti.    801etna starka je stopila  oni   dan   v  jako   deževnem vremenu na ekspresni vlak. Ko priđe kondukter   pobirat  vožnje  listke, se dela kot bi ga ne imela. Kondukter gre pobirat listko med drugimi pot-niki in ji rtče, da naj dobro preidče, da se bo  vrnil    Ona  pa   ga   le   ne najde in tfa   prosi   milo,   da   naj   jo pusti na vlaku in no ustavi vlaka v takem vremenu.    Ker  su  je   noben pottiik ne uaouii, da bi xan|o piaSa), kondikterju ne   ostane   drugoga kot žensko   pupti*i    na   Tlaku    v   takem vremenu. Ta fcondukter j© bil toliko previđen, da je i«l po voiuji k upravitelju,    mu   rat ož*l   atvar   in    aam plačal    ženskino votnino.    Toda    no tako njegov  nailednik Čez  neka)  ur, kateremu   je   itta Btarka  iBto storila. Ko se vrne ta  sprevodnik s svojega dela, je bil odalovljen. — Da se iobi tako   upravoištvo na svetu kakor   je upravni?t?o    te     železnioe,     ki     na
ti način vobuni med avoj'mi ualui-benci, to presega res že vse mej© rafinirane ćloveske hudobije.
*  100.000 frankov zdrav-ni&kega honorarja- Znan amer.
begatas G- Crooker, kuje^a premo-£en)e sa ceni na 100 milijonov do larjev, je prišel Jetos s svojo ženo, ki je bila bolna za rakom, v Evropoter poklical nekega angleskegašpeoialista da jo operira. Operacija je bila brez uspešna, a milijonar je ?kljub terr.u z3rAYniku izplaSal 75000 frankov. To jp menda eloveč^ga f-ancoek*»ga kirurga D o y ^ oa napotiJo; da je izja vil Cruckerju, da je boiezen njegovo žene ozdravljiva. Zdravil jo je s^st tednov s serunuom ter dobil pe^o-j&nih 100 000 frankov honorarja. Ker pa ni idrRvljenj© ni^ napredovalo, je miiijonar nevoljno zdravnika odalovil cer se vmil a svojo bolno ženo V Ameriko. Med potom pa mu je žcoa umrla. Sedaj tezi Crocktr kirurga na povrnitev 100.000 frankov, čtš, da je nalašĆ proeflas1! boiezen za oidrav-Ijivo, d»si je vedei, da ni. Dr. D03MH pa trdi, da ni ni&dsar obljubli, d« )8 naaprctno Americanu povedal, da J8 vse z^r&v^jenj^ bre2U9pe§no ter se je le na Crockerjevo priorovirjanje vdal ter posfeusi!  z zdra<*ijeni«m.
* Kaj so nem&lcfl radikalci.
P09I    ur.  Sttrin\vt*nde«    »e   puvedai  o tem   v  svoji   »Viilacher  Ztg«:    »Kdor atrerr:i za nedosegljivim, ni radikalec, temuS   nrc.    Kior   voiilcem  obtča nemegeč? stvari, ni radikalec, tem u 6 slepar,     Kdor    prezira    lepe    obijale dobre   družbe,   ni   radikaiec,   temuć neotesanbc.   Kdor veruje   v   nezmot-ljivoat kakega programa, ni radikalec, temuč   bebec.   K^lor   ljudstvu   obeČ# da ^a bo ozdravil vseh bolečin 8 pn kladanjem    programa,    ni    radikaler te mu 6   politični   mazaČ.    In   tako   f imenuje   rrnogo   !|udi  radikalnih,   ki pa niao«
*  Z   denarjem   v   grob.    V
B;rbu na Ogrskem je umrla nedavnu teta neke kmetice, po imenu Meiuer. Pred emrtjo je izrazila željo, da jo pokopljejo v nekem starem kožuhu To željo so ji izp-lnili Ker mio našli po starici nikake z»pu-šĆina, krivih so nećakinjo, da se je ista na nedopušten način polastita ietinegtt imetka. Toda ona je co od-ločno lanikala. — Konfino sobo Ijudje spomnili na stari kožuh, v katerem te hotela biti starka pokopana. Od-prli so nrsto ter n&dii v kožuhu za-Sitih 30000 kron.
*  V aiifjlešfeem driavnem zboru   je  z4»! već Žrdov kot kda) popreje  to je 11.
*  Belgpad    za čaia  kro-nanja.    Na   kronanje   kralja Petra je   pnaia v   Biligrad   30   do   40000 tujoev.   Balgrajski listi so izračunali, da    so   tujci    potrošili   v    Belflfradu okoli 1 milijon kron.   Sadem rednih in 12 izrednih  vlakov  ter 32 parni-kov je vsak dan do?ažalo tu|oe.   Na dan   kronanja   je   bilo  v  BeUradu zaklanih 2500 volov in telet.   Vgega je    bilo    dovolji    le    šampanjc*    je zmanjkalo.
*  Madjarski   ideal.  Te dni je umri v Rimu v svoji vili   general v italijanski   vojski,   Karoly   Csudafv, ki   ga  proslavlja jo   madjarski  časopisi za „velikoga Madjara". Csudafy   se je udelcžil leta 1848. madjarske revolucije kot pod5u»taik, a je kmaiu postal hon-vedski častoik.   Po   končani   revoluciji je bil najprej obsojen   v   smrt,   katera kazen pa se mu je »pregledala  v   do-
•mrtno ječo. Leta 1858 pa je bil po-miloščen. V zahvalo za to milost je takoj pobegnil v Italijo ter se bojeval bta 1859. proti Avstriji. Tuđi leta 1866. je bil v bitki pri Kustoci. Povzdignil se je do generala ter je bil v posebnih čislih pri kralju Vikt. Emanuelu II.
*  Po pomoti   poro6ena. O čudnem dogodku se  poroča   iz   Bome, v državi Kongo. Na neki mali ondotni postaji  je  umri neki  misijonar.  Neka Švedska dama in  neki gospod,   ki   sta prisostvovala   misijonarjevi   smrti,   sta šla takoj v Borno,   da  naznanita  smrt uradniku   države  Kongo.   Uradnik   je govoril   le  franeoski,  gospod    in    gospa pa samo švedski. Po daljsem raz-kladanju se je   videlo   da   je uradnik razumel, za kaj se gre. Odprl je svoje knjige ter v nje  čudno   veliko   zapiso-val 0 imenih, starosti, pokliču itd. obeh tujcev. Končno je  zaprl   knjige,   podal vaakemu posebej   roko   ter  s  svečano radostjo na obrazu voSčil obema mnogo sreče v   življenju.   Začuđena   ga   ništa prav razumela, sele ko  je  povedal, da dobi za ta uradni posel 20 frankov, sta Bveda spoznala, da ju   je   uradnik   po vseh   pravilih   civilno   poroci!.   Žalibog pa sta bila že pet let mož in žena.
*  Zagowor   lamomora   in umora   iz   Ijubezni  do  bližnjega« Slovcči Ilaeckel piše v svoji zadnji knjigi „Die Lebensv/ander"; Ako ubogemu   Človeškemu   bitju,   ki   priđe brez lastne krivde na svet, življenje ne prinese zaželjene sreče, temuč le skrbi in bedo,   bolezni   in  nesreče, ima   tak Človek brezdvomno pravico, da napravi svojim   unikatu   s   prostovoljno   smrtjo konec. Prostovoljna smrt   je   res   neke vrste odrešitev, zato bi se moral samo-mor smatrati   kot   odrešitev   z    odkrito kršćansko Ijubeznijo. Vsak dobri človek, ki   ima   pravo    „krščansko   ljubav   do ljudiu    bi    moral    brezupno   trpečemu bratu privoščiti  „veeni mir"   in   rešitev od bolečin. Mnogo bolezni je popolnouia neozdravljivih in mnogi bolniki   se bli-žajo    gotovi   smrti   med    neizrečenimi mukami. Mnogo teh revežev hrepeni po svoji   rešitvi,   po   koncu   svojega   muc-nega življenja. Tu nastane važno vpra-šanje,  ali smo sočutni ljudje upraviceni, da jim izpolnimo željo ter jim   prikraj samo  trpljenje    z   brezbolestno    smrtjo. Zveste pse in plemenite konje,  8   kate-rimi smo   živeli   skupaj   mnogo   let, in ki     ljubimo,     s pravico      ubijemo,  ako so  v   visoki   starosti   brezupno   zboleli. Ravnotako imamo pravico, ali   pravza-prav  dolžoost,  storiti   konec te/kim 1)0-lečinam    svojih     sovrstnikov,    ako   jim provzročajo težke bolezni brez upanja na ozdravljenje življenje nezDOsno, in  ako nas  sami prosijo,  da jih  resimo  zla.
*  Električna   hiwa.    V    neki hiši v   Zenevi   je   povzrocila    elektrika ćelo    vrsto   nesreč.   Prva    Žrtve   je   bil pek7  ki tie   zjutraj   prinesel   žemlje   ter jih  dal  skozi zakrižano okno v kuhinjo; hipoma je  zakričal,  se    zgrudil   na   tla ter v par   minutah    umri.   Poklicali   SO policijo in vratar je hotel dogodek  pojasniti. Jedva pa je vtaknil   roko skozi okno,  vrglo je tuđi   njega   na   tla.  LJ nako se je godilo osebam, ki so hotele nesrecniku pomagati. Lastaica   hiše je hotela poklicati   telefoničuo   zdravuika, toda   dobila   je   tak   udarec, da   se je nezavestna zgrudila. Dekla je hitela po vode, da gospo poškropi,   pipa   pri   vodovodu pa je bila liki živo oglje ter si je dekla hudo opekla   prste.   Elektrika je prišla   na   nekak   način   v   hišo   od ceatne železnice ali od   električke   raz-svetljave.
* Alkohol in dobri stnelci. Neki angleški   častnik   je   z   obširnim poizvedovanjem   iu   s   praktičuimi   po-sknšnjami  dognal, da alkohol zelo slabo vpliva na varno roko iu oko   pri   stre-ljanju.   Neki  Švicar, ki  je   neuavadno pri vsakem tekraovalnem streljanju dobil prvo darilo, mu je pisal: ^Šeit   do osem   tednov  pred   strelsko   elavnostjo ae pijem niti   kapljice   alkohola,   spim veliko, pijem mleko, jem jajca  ter de lam normaluo. x\ko bi pil tuđi kozarec vina, hi gotovo ne bil prvi zmagovalec". 0 tem se je prepričal častnik  tuđi pri svojih vojakih. Ako   jim  je   dal   pred 8treljaDJem opojnih pijač, so za  20 do 30   odstotkov   slabeje   strcljali    kako* popolnoma trezni.
*    Osemdeset     milijonov dolarjev je   bile   potrošenih   zadnje leto v Ameriki za dobrodelnc, Človeko-ljubne in vednostne namene. Od teh jih je prišlo 40 mil. iz Nov Yrorka.  Velik del tega denarja  je   bil   dobro  izdan. Največ to   darovali   Andrew   Carnegie, Jakob II. Hchiff, James Spever in Morris K, JesBnp.   Za   vednest   je   največ daroval  znani   Rockefeller,    namreč   35 mil.  dol.,  od katerih   je   samo    čikaŠka univ. dobila 13 mil. G8 mil. je to leto pu-stil dobrim namenem v Ameriki Andr«w Carniegie. — Navzlic vsem tem darilom pa   ljudstvo   ameriskih milijonarjev ne ljubi. Bolj človekoljubno  bi   bilo tisoč-krat,   Če   bi   plačali   delavcem   boljše plače, ne   pa   potem   nezmerno   velike dobičke  sipali   okoli   za   vse   mogoČe namene.
*  Spomenik razbojniku. V italijanskem mesteou Foriimp jpoli ao odkrih   nedavno   ▼   gledalištu    spo-minsko   ploščo   zloglasnema   ropar
akemu poglavarju Pastatoretu. Ploška ima sledeči napis: »Septembra 1 1854. se je pela v tem gledališta Romi-nijeva opera »Italijanka ▼ Aliiru« Predstavi so prisottvovali naćelniki vseh meetnih oblattnij in mnogobrojno obsinttvo. Tedaj je razbojnik Paasatore obkolil s svojo razbojničko četo gledalište ter oropal vse obisko valce«. — S tem se meščani najbrže hočejo ponašati, ker Passatore je bil njihov   rojak,   rojen   v Forlimpopolu.
*  Priailjana   ljubexen.   Po •elem Rimu poznajo cinkarja Toiseja, ker je strahovito   grd;   majhen je in grbav   (er   ima ves   zverizen    obra«. Vkljub   temu   se   smatra   za lepega mladeni&a   ter nadleguje s svojo Iju* beznijo baš najlepša dekleta. Pri tem pa rabi tuđi silo,   ako   se   mu   iivo« ljenka ne ukloni. Prva njegova ljubav je bila lasto a sestra. Ko jo je videl 1 drugim ffloiem pri  poroki,  je planil pred altar ter jo zabodel. Presedel je ve6 let v je6i,  a  sroe   se   mu še ni ohladilo. Zaleioval je istošasno devet ljubio   tsr   rabil   zopet bodalo in revolver kot ljubavno sredstvo. V naj-novejšem času se je zaljubi! v nena vadno lepo 17ietno šiviljo G Guglielmi ter se povsnd ponaša). d% je njegova caroČenka. Ko mu jedekl'Cito odločno prepovedals,  j« je   pnčaktl na ulioi t«r ji prizadjal z bodalom tako težke rane. da ji ostane obrai za vedno po-pačen.
*  Iz dežele lepžh čednosti. Pred    porotnim    sođišdem   V   Hamburgu se je   ravnokar   začela senzfi-čna   obravnava   proti   451etni laseb-nioi Eliz. W.ese.   Ta grozna   ženska je  umorila   š.st   etrok   in   svojega-moža   Obtoienka je prišla pred ka kimi 15 leti v Hamburg,   kjer   si je najela v predmestju   pntličje ia oelo prvo n&datropje neke hiše ter se nastanila pod imenom vzgojitelj'Ce ma-1 h otrok. V razne liste je inBerirala, da sprejme otrofee proti enkratnemu odplaclu o  preskrbo.    Prijavile bo   se ženske iz raznih slojev, in neka be-roiiaska »dama«  ji je    sama plaćala za svojega   otroka   4000   ra&rk.   Oa-enem   \*   inserirala   v listib,   da   b© iŠČejo   »dobrosrdni«   gospodje,   ki bi podpirah mlado, lepo dekle. Oglasilo se )e nekaj »dobroerčmh«   gospodov — obtožtafca   je   potovaia   v   i<% na-inen v London   in v Ameriko — in ts gcapođe je seznanila obtoženka a evojO    laBtno    hčerko.    Ker   je   bilo možu obtožeiike končno takega početja svoje žene  preveč ter je zahtevaf, da prtneha 8 svojimi hudodeletvi,  eicer jo  ntiaani  pohe ji,   je   zločinku   b?o-jegs   moia  zastrapila,   da   ee   iznebi nadležne kontrole.   V vzgojo ji izro-čene otroke  je deioma rabila za pod-taknitcv,   deioma   jih    je   prodala  za drugačau  nepoštent namene, Seet pa jih jt>   sama   z^strupila   z   morfjjenat rr.^d  njiaii tuđi otroke*  svoje hčerke, ki    ga,    je    ta    dobil     v  občevanju   z »dobrosrčninni«  gospodi.
Telefonska ia brzojavna poročila.
Trst 3. oktobra. „Piccolo", go-voreč o razsodbi upravnega sođišča glede slovenskih ljudskih šbl, dokazuje, da ta razsodba ni na korist Slovencem, nego da je seđaj še manj upanja, da dobe svoje sole, kot ga je bilo prej.
Dunaj 8. oktobra. Dalmatinski poslanci so pripravljeni na naj-ostrejše nadaljevanje boja, ako bi vlada hotela vzdržati barona Hacdla na njegovem mestu. Poročila iz Zadra pravijo, da so poslanci odločeni, vztrajati v svojem boju, tuđi če bi vlada kar več let ne sklicala deželnega zbora. Sicer pa so dalmatinski poslanci prepričani, da pojde Handl kmalu iz Zadra in da dobe kot naslednika — vojaka.
Dunaj 8. oktobra Socialni de-mokratje so priredili sinoči veli-kansko demonstracijo proti Lue-trerju in proti Kršćanskim sociali-stom. Demonstracije se je udele-žilo kakih 10.000 ljudi
Dunaj 8. oktobra, Danes se je pri dvornem maršalskem urada začela obravnava zaradi neodalitet pri praiskavi đušnegi stanja prin-cezinje Lujize Koburške.
Budimpešta 8. oktobra. Vsi opozicionalni listi nastopajo z veliko ostrostjo proti Tiszi, grozeč mu z najbrezobzirnejšim bojem, ako izvede svoj nacrt glede ute-snitve parlamentarne svobođe.
Carigrad 8. oktobra. Turski sultan je podelil rimskima kardi-naloma Mary del Valuin Gottiju veliki križec Medžidje reda.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 8 oktobra. Z bo-jišča ni danes niti najmanj&ega poročila.
Moskva 8. oktobra. Na Baj-kalski železnici se je otvoril tuđi osebni in tovorni promet za pri* vatne osebe.
Pariz 8. oktobra. Križarka ruskega prostovoljnega brodovja „Smolensk* je prišla v Havre. Ruska vojna ladja nOrela v Barceloni je dobila naročilo, da ostane tam do 25. oktobra.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V zadnjem poročila smo d ej ali, da žitnemn trga nedostaje domalega vsako življenje — vsesplošna stagnacija karakteri zuje tuđi v teko čem tedna iitni trg. Transakcije označuje jo tako malen-kosten obseg7 da izostaja sleherno bo* drilo, ki naj bi vplivalo na cene za točni in poznejfii odjem. Vzpričo sla-bega konznma reducirali bo sedaj šc mlini svoje produkcije ter se tako umetno preskrbeli z blagom Še za daljšo dobo, nego bi bili pri uavadni produkciji z blagom založeni. To dej-stro pa oferentov prav niČ ne ovira, da bi silili z blagom na trg in ga izkušali eventuelno s popusti  spraviti  v   denar
—  nasprotno   omejujejo   tuđi   ponudbe tako,  da razmerje   med   vprašanjem in ponudbo ne more izpremeniti cen, ki naj so dosegle nivr», pod   katerega jih   ni volja iti, pač pa so 7?ak  hip   pripravljene se dvigniti, čim se ogl^i   le  nekoliko   boljše   povpraševanje.   Da  pr»-pomore k   tema   trdovratnemu   vzdrža* vanju   cen   mnogo  tuđi inozemstvo, jo umevno.     Predvscm    uvideva   Rusija, kako velikega pomena je   postala   kot žitnica,   ki   naj   preskrbljuje   tuđi   so-sedne države   s   svojim   pndelkoin, ter razumeva to situacijo dobro   izkoristiti. Sicer razpolaga z   ogromnimi, za   eksport    namenjenimi     množinami,     toda uvozue države   bodo   istotako   potrebo-vale ogromne množine, katere bodo po primeroih cenah  sele dobile iz Rusije.
Pšenica zaznamuje prav slabo kupSijo. Mlini in trgovci razpolagajo doma in po raznih skladiščih z veli-kimi zalogami pšenice ter vsled tega nimajo zanimanja za nove nakupe. Vzlic temu pa se tendenca per saldo proti zadnjemu poročilu ni izpremenila. Ako upoštevamo, da je zadnjič notiral oktobrov kurz 1023 ter potom tiuktua-cij 1025, 10*11, 1012, včeraj zopet naznanil 10*18 — aprilov pa 10 02 proti   predtedenskemu   poročila   1001
—  potem si lahko  napravimo  »liko o živahnosti kupčije.
R i je ceno za oktobtr nekoliko dvigi U, in s etr od 7 40 na 7 52 ia april 7 99 — *zrok temu: nefc^l'lto zb-*>li^axio laoinaanj« zmnjo.
Koru za j© v Uku teđnt pridobila efektivno 5 ds 10 ?in. tuđi sprmlađanf*ki kut « ee je dti^nil od 7 39 ca 7 51 — *irnk ie istotako Ia malo izboljšam  komuni.
U T © a Ofatukjt* s.lao zanemarjen, popraševanje po njena irostaja tako-rekoč popolnoraa, iklju^ temu pa §e je nominelno ojaČil od 6 75 n» 6 90, prilsorodil se je tend?net koruze.
Moka oinehava nekaj maleg*, to pa izkijudno le vđied skrajnj sla-bega konzum* — žitne ot»ne jej k temu nt? dajejo povoda.
Slad kor. Češka je ceio potrebo za ra fin ado i*s pokrila, dočim av-Ptrijbki jug Se kupuje. V kratkem bodo rafinerji lopet zborovali. da dosežejo z^pet edinetvo. Poism^ine ruti ne nje, ki so svojo produkcijo na avstnjskem severu prodale, saht^vajo visoke cene, druge zopet, ki nišo tolikih mnoiin še oddale, sj popustljive. To ie vzrok, da diver^irajo ponudbe od 2 do 3* kron pri 100 klg. Surovi sladkor je od najvi&jega ia-htevka odnehal za 50 vinarjev.
Petrolej. Med ratioerji se je pojavilo ioa)hno nesporazumljenje, ki na kartel sicer ne Tpliva, provirofta pa, d« cena za oktobar de ni pt»-skočila Morda se pojavi ie malen* kosten popust, sicar pa je o tendenoi petroleja mogoce le domnevanja po-ročat% kajti ođvisna je vedno le od sklepov  ratiaerjev.
Rii tendira vedno trdneje, to* Tarne so s ponudbami skope.
Kava notira ▼ trenutku za termin nekoliko nnl&ftnejef vendar tako minimalno, da oen za točno robo ni bilo mogode reducirati — priča-kuje pa se zopetno ojaćenje c©q.
Špirit notira nespremenjeno. Mast in slanina istotako. i                                   _______I
Slovenoi In Slovenka I Na zabit* družba tv. Clrlli Ir Metodi I
Poslanog
DotiČnega, ki je razširjal o meni v gotovih ljubljanskih krogih na ne-sramen način lažnjive vesti, da sem defravdiral Ciril in Metodovi družbi 36 gld., pozivljem s tem javno, naj ponovi svojo izjavo tako, da ga morem prijeti pred socUščem za ta Čin brez-vestne podlosti. Dosedaj sem ignoriral vsa podobna natolcevanja te osebice, ker je vsled njene duševne revnosti nisem smatral resne in ker nisem Želei Skandalov gotovi rodbini. Ako sem na pravem sledu, mu niti pri „častnem sodu (?!)"  „S~ge" ni več rešitve!
Na Dnnaju, 6. oktobra 1904. Ferdo Lev. Tuma
slušatelj tehnike III. Mohsgasse 37, Tiir 24
:*:
Henneberg-svila
8amo direktno! — Crna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. ll'3^v Per meter za bluze in obleke. Franko in že o«*»rlnjeno se posije na dom. Bogata izbera vzorcev se posije 8 prvo pošto. Tovarim za a vilo Henneberg, Ziirlch.            1 75—4
„Le Dćlice" a
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod.     671—31 Glavna zaloga; Dunaj, I., Pređlgergasse 5.
»»r»i^o   okin   kan   doicln*  » omtnlr H^fn
) JI* Uydroue žitne kave
POSKUSITEI K*.             Vror«^ «r««o*oqna
UDOMAĆI PRIJATELJ"
Z/ffrtt* rtttrnš JtTn šav* Vreft.iT/r
Z ozirom na gorenje poslano po-trjujemo, da nam je izrocil gospod F. Tuma dne 8. juli ja 1904 zncsek 78 K 56 vin. kot prebitek abiturientske veselice za družbo C. M. in je ta dar iz-kazan v „Slov. Narodua dne 9. julija 1904. št. 154.
Upravništvo
„Slo7.   Naroda",    „Ljublj.   Zvona"   in „Rodoljuba".
Kopitar.
♦) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Za preblvalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljanja in vsem nasled-kom mnogega sedenja in napomega dušev-nega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „Moll-ov Seidli^J prašek", ker vpliva na prebav\jenje trajno in uravnovalno ter ima olajševale« ^n topilen nCinek. Škatljica velja 2 £. p0 poštnem povzetji razpošilja ^ zdravilo vsak dan lekar A. MOLJ^ ^ m ^ dvorni zalagate j, na DUN^-J^ Tuchlanben 9. V lekarnah na đež^ 'je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.                                      3 8—14
W/tF" Da se odstrani ^«^1^sk>.€» *JE*n-*i prtfe9 okrepi želodec in pospešl probavljanje, — priporočajo »nameuiti prolesorji medicine iželoclčiio Uništilo lekaruerja IMceolIja •v Hij ubijani na. I>iin«J«WI cesti. 3—17 Zunanja naročiia po povzetju     1264
Želodec prebavlja in čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru prevec napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dra. Rose balzam za želodec iz lekar ne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založ-nika v Pragi, ker pospesuje prebavljanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tndi v tukajšnjih lekarnah.                              b
* Leknrnarja Jullja Sehau-manna no! za žeiodec je pridobila tekom veČ kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo, kar đokaztijejo ne-brojna priznanja. Vpliva točno in zanes-Jjivo pri različruh nerednostih prebavljanja, pri želodčnib nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot iz-pričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu.
„Styria"  *relee   —  zdravi ina
Toda. Pri kataralnih vnetjih sopil, pri katarjih v pcžiralniku in jaaelku se je doslej rabila Seltergka voda, tekom nekaj let pa po-rabljajo za to rogaški „Stvria* vrelec kot prve vrste rudninsko vodo za vratne bolezni. Vpo-rablja se tako kakor Selterska voda, na toplem mleku, priporočati je pa tuđi veĆkratno gr-granje na dan s to vodo, kar po izkušnjah bolezen kmaln obrne na bolje. Ob trajni, redni porabi je pa ta voda, kakor dokazano ćelo v marsikaterem kroniškem slučajn pri-vedla do popoinega ozdravljenja,
Najodličnejše zdravniškeavtoritete rabijo
ng&iki „Sljiii-mlsc" pn
kron. katarjih v požiralniku in bronhialnih katarjih.
Mnogo đenarja JSSS
obleke, Muze, trakove^ nogavice, otrofike obleke itd. itd. Pobarva se brez tnidaTV par miputah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skorajnič, Ce rabite ga to zak, aavar. barvilo za blago „FliOlL". Posku-8ni_gayitk! po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (Crno in viSnjevo ttegetthof-blau) 10 h veC). Poskusnl zavitkl so z>-stonj, ker se aa to založenih 20 h pri na-kupu originalnoga lončka odfiteje.
podjelje    bnrvll    z»   blago
Dunaj, VI., Wallgasse 34.
L. LUSER-jev obliž za turiste.
Prlznano   najboljše  sredstvo proti kur-806         ]im očesom, žuljem Itd.          29
Glavna zaloga:
LfflKK-fflfctan
Dunaj -Meidling fc
^TrnamSah       obli*
hte:LIlS8r-I6Yaaturi8to
vaj UUW1 JWI poK1-2O. Dobiva se v vaeh lekarnah.
Proti zobobolu in gnilobj zob
Izborno dolui* uobro xnana
.  Adtiseptična
SSelusine ustna in zobna voda
katera iitrdl cllesno in odstranjuje
nrprUetno  sapo Iz ust. i. steklenlea z navodom I tk*
Meiusine zobni prašek
1 »katljl«« «O vi u.
RazpoSilja se vsak dan a obratno po&to. = Edlna žalo ara.        ■  ■
Zaloga vseh preizkušeuih zdra-vil, medic. mll, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših. par-fmnov, klrargičnih obvez, sve-žth mineralnih, vod 1. t. d.
Dsž. lekama Milana Lsusteka
i Ljubljani, Resljeva cssia št. 1
pileg novozgrajenega Fran Jožeiovega
iubil. mostu                38—40
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. oktobra: Marija Ljudmila Pevalek » črkostavčeva hči.  1 mes. Breg 4. Dyspepsie.
Dne 6. oktobra: Helena Končan, poaestaica. 63 let. Hradeckega vas 6. Carcinoma ventriculi.
V đeželni bolnici:
Dne 4. oktobra: Fran Stermel, đelavec. 28 let. Alcocholismus  chron.  Oedema    cerebri.
MESEĆNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXIX. (1904).
Iz haj a po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot 01 mesec v zvezkih ter stoji »sa leto g K 20 h,   pol leta 4 K 60 h, Setrt
leta a K 30 h.
Za vse  neav8trijske deželo ix K ao b na leto. Posamezoi zvezki se dobivajo pr-   80 h.
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
Zahtevajte
▼ ivoj prid vselej
ppistno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v 7avoiih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh   manj    vredaih   posnemkov.
Meteorologično poročilo.
Viiln« nad raorjem 306 2.      Srednji zračni tlak 736-0 tttn
M O	Čas opazo-vanja	Stanje barometra v mm	»i * as SS	Vetrovi	Nebo
7. 8. n	9. zv. 7. zj. 2 pop.	7267 7267 731-7	161 lio 86	sr. szahod m.szahod aL jug	oblačno oblačno đe2
Srednja včerajSnja  temperatura: 15 2°, normale: ll'9°. — Pađavina v mm 2"2.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznlh Izvodih po 10 h v sledočih trafikah:
Ljubljana: I.    Bizjak,    Vodmat,   Bohoričave
ulice št. 10.
L. Blaznik, Stari trg št 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M.  Elsner,   Kopitarjeve   ulice   1. H- Fuchs,   Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. A-  Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra   cesta št. 14. I. Kos,  Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. I. Pichlar, Kongresni trg št  3. M- Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradažke ulice št 10 A. Velkovrh,  Sv. Jakoba trg   8
Šiška:
**. F2Vai, Spodnja biška pri kolodvoru. M. Lavrenčič, trgovec v Šiški.
Kamnik:
Marija Ažman, trafika. Škofja Loka:
Matej Zigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
Kranj :
KarI Florian, knjigotržec.
Radovljica: Oton Homan, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvora):
Ivan Legat, gostilničar in posestnik.
Bled:
Ivan Pretnar, trgovec.
Javornik : Štefan Podpac.
Bohinjska Bistrica: Mijo Grobotek, trgovec.
Ribnica:
Ivan Lovšin, trgovec. Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Krško: Henrik Stanzer, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec:
Makso Japel, trgovec.
Cerknica : Kravanja    Anton,    trafikant   in
trgovec;
Pogačnik Alojzij, trgovec; Po po vic Janko, trgovec; Karolina Werli, trafikantinja.
Beguuje pri Cirknici:
Ivan Stergulec, hišna št. 31.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez. |
Ilirska Bistrica: Roza Tomšič, trgovka
Senožeče: Ant. Zelen, gostiiničar in trafikant.
Celje:
Marija Miklauc,  trafika v „Na-rodnem domu".
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru.
Celovec. Josip Sowa, časopisni biro.
Gorica: Josip Schwarz, trafika, Šolska
ulica št. 2 (via scuole 2) Marija Rauniak,  trafika na kolodvoru.
Trst: M. Bevkj Piazza Barriera vecchia
(vogal ulice Bosco št. 1). Mihael   Lavrenčič,   Piazza  Ca-
serma št. 1.
M. Majcen, ulica Miramare št 1. Št. Stanič|   ulica Via Molin pic-colo št  8.
Pulj:
Marija Schiitz, trafika na postaji ^ državnega kolodvora
Reka:
A. Potošnjak, Via del Molo. Časopisni biro „Globus",  via Adamich št. 2.
Borzna poročila.
„Kreditna  banka11 v Ljubljani.
Uradni kurzi dua. bome 7. oktobra 1004. Bfttloitbeni p^pii^l.            {   D«o»r       BUgo
4°/8 majeva renta.....100-—    10020
4°/0 srebrna renta.....      99 90   100-10
4°/0 »vstr. kronska renta     .    .     100*—    10020
4°/o       »     »lata          „         .    .      119-65}  119f>5
4% ograka kronska   „    .    .    .       98051    98'25
4°/0        „      zlata        n    .    .    .     119-30;   119 50
4% posojilo dežele Kraujake .   {    9950   101*—
*V*°/o poBojilo mesta Spljet    .     100 25   101-25
4*/i0/o         i.          »       Zad«    •   ! 100-— |   100 —
^liVo boa.-herc. Žel. poa. 1902   . 100*95    101 95
4°/0 češka dež. banka k. o.     .      99 60   100 —
4°/0       „        „        „       i. o.      .   i     99-60    1OO-3O
4Vi0/0 est. pisma gal. d. hip. b.      101 £»0   10250
4Vioy0  pest.   kom.   k.   o.   z.
10°/fl pr.......;   107—   108 —
4*/«*/o zast- P^111* Ianerst. hr. |  10050 101 50 **!**U     »        »      ograke cen. |
dež. hr.......     10050   10110
*'/»°/o *• Pis- °Sr- ciP- ban.    . ij  100'lOj 101 —
4I/j,/o  ol)1-   °ir-   lokalnih   že- jj            j
leznic d. dr.....     100-—    101* —
41 V/o obl- ^eške ind. banke  .     100-75   101*75
4°/0 prior. Trat-Poreč lok. žel.      98*50
4°/0 prior. dol. žel.....i    99-—
3°/0      „     juž. žel. kup. V/t • I'  306*—   308 —
4\V/o avst- P°a- za iel. p. 0. . ;   10T—   102—
Sreeke.
Srećke od 1. 186O",  .   .   .   . j  18575   18775
n        n    « 1864.....i; 264"-   269 —
„       tizske......:'  162 50   164 50
„      zem. kred.   I. emieye .     309*- -   319* —
„II.         »             300-—!  30750
„      ogr. hip. banke   .    .    .     272-—j  27T 50
„      erbske a fia.  lOo —     . *    o**—i    98 —
turske......133*50    13459
Basilika           srečke .    .   .    .  |   21- — j     22 —
Kreditne                „     .    .    .    .  | 483-—    493 —
Inomoške                „      ....;;    78-—      83*—
Krakovske             n     .... !|    85—      90 —
Ljubljanske           „     .... li    67-—      71*—
A.vst rud. križa    „      .    .    .    . !     54"—      561 —
Ogr.      „       „        B     .... jj    29-—        30-—
Rudolfove               „      .... I     65*—1     70"—
Saleburske             „     .    .    -    . [|    77-—      81-—
Danajake kom.     n     .    .    .    .   . 530"—    540'—
Oelniee.                    |
Južne železnice ..... ! 86#60 87*60 Državne železnice .... 655*50 656*50 Avstr.-ogrske bančne delnice . ;.164O'—1650-— A.vstr. kreditne banke . . . 674'75; 675*75 Ogrske        ,,          „         ... I   782* — ! 783 —
Živnoatenske          „        .    .    . \ 249*—   250*—
Premogokop v Mosta (Brti)   .     669 —   673' —
Alpinske motan.....481 75   48275
Praške žel. indr. dr.....i 2440'—J2445*—
Rima-Muranyi......ij 526*50'  527 50
rrbovljske prem. družbe . . ! 315*— 318*— A.v8tr. orožne tovr. družbe . . ' 508* — 512- -Češke sladkorne dražbe .    .    . ,   175*—   177*-
Vatate.
D. kr. cekin.......       11*34     11*39
20 tiranki........       19*03     19*05
20 marke........!     23*47      2355
Sovereigns.......'     23*J>4     2402
Marke.........117*35|  117*55
LaSki bankovci......'    95I0|    95 30
Kublji.........jj 253*50   254*50
Dolaiji.........JI      4-84J       5*—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 7. oktobra 1904. \      Termin.
Pšenica za oktober   ...    za 50    kg    K    10*18
w  april  ....     „   50     n       „     10*62
Rž           „  oktober 1904   .     „   50     n      „       752
„   april  ....     „   50     „      „       7-99
Poraza    n   maj    ....     „   50     w      „       752
3ves        „   oktober   ...     „    50     n      9       691
„ april .... w 50     ,      n      7*30 Efektiv.
Tifsnrpmpnipnn.
Potrtega srca naznanjava v svojem in svojih otrok imenu vsem ao-rodnikom, znancem in prijateljem pre-žalostno novico, dajenaju predragi sin
dr. Vladimir Levec
^profesor nemškega prava na vse-ućllišču Fretburg v Svlci
dne 7. oktobra 1904 ob 11. uri zvečer, prejemši sv. zakramente za umirajoče, po đolgi, hndi bolezni v 28. letu svojega nadebudnega življenja izđiliuil svojo blago dušo.
! Pogreb predragoga ra.jnega bo v nedeljo. ob 4. uri popoMne iz hiše žalosti v Sodnijskih ulicah št. 2, na pokopališče pri Sv. Kristofn. ■4 Svete maše zadušnice ae bodo darovale   v eetrtek,   dne   13.   oktobra
*  1904, ob 8. uri dopoldne v farni cerkvi
*  Marginega   Oznanenja   pri   00.   fran-čiškanih.
I Pređragega umrlep-a priporočava v prijazen spomin in pobožno niolitev ter prosiva tihoga sožalja.           29-8
V Ljubljani, 8. oktobra 1004.
Fr.  Levec
c. kr. deŽelni Šolski nadzornik
Pavla Levec roj. Mrak
Zahvala.
Za obilno tolažbu povodom bo-lezni in smrti na&e ljube soproge oziroma matere, hčere, sestre, sva-kinje in tete, gospe                  2926
Ivane Ćemažar
posestnice
kakor tadi za epremstvo drage pokojnice k večnemu počitku iz-rekamo vsem udeležencern iskreno zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo častitim prijateljicam rajnice, ki so jo med boleznijo tolažile in ji stregle ter vsem darovalcem prelepih vencev. SrCna hvala vsem!
Ljubljana, 8. oktobra 1904. Žalujodi ostali.
Zahvala.
Povodom prebrid ke izgabe na-ftega iskreno Ijubljenega, nepozab-nega soproga, oCeta, brata, strica, tasta in starega oCeta gospoda
Alojzij a Periie
po&edtnika
nam je došlo toliko dokazov tola-žilnegasočutja, daše ćutimo dolžne, tem potom izrefii svojo najtopljejSo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo prečaet duhovečni za »-odstvo pogreba, gospodom članom in pevcem si. bral društva za ginljivo petje, ftl. tržiskemu Sokolu za Castno udeležbo pri pogrebu io. konfino darovateljem krasnih vencev. Sled-njič izrekamo prav toplo zahvalo vsern sorodnikom, znancem in prijateljem preblagega pokcjjmka, ki so nam z udeležbo pri pogrebu lajšali veliko bolest.
TržiC, dne V. oktobra 1904.
2933         Žalujoči ostali.
Proti kataru
*«t*iiin   Oi£«t«iOtff   kašlju,   nahoJu,   hrlpa-
vostl in vratnih boleznih  zdravniki opo-
zarjajo na
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima nailoraztopljivi, osvežujoCi in pomir jujoči učinek, posebno pospeSuje razsli-zenje ter je v takih slučajih poznata kot
iako dobro zdravilo.           fi—R
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh iekarnah, veCjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Koncipijent
z veČletno odvetniško prakso želi vsto-piti kot notarski kandidat v kako no-tarsko pišamo, tadi na deželi.
Ponudbe   na   upravništvo   „Slov. Naroda-.
Veliko presenečenje!
Nikdar v  življenju   već  take  priložnosti!
500 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasno pozlaćena, precizijska ura, ki točno gre in ki  se zaojo  3 leta jamči,  z jako  priinerno verižico ; moderna svslnata kravat t za gospode; jantarjev u^tnik za cigarete ; nožek s pripravo 3 jako fini žepni robe i: lep prstan za gospode 2 imit.   žlahtnim  kamnom;   eleg.   par.   broša zn dame (novost);  1 jako fino žepno zrcalo; eleg usnj. mošnjiček; par maušetnih gumbov; 3gambi za srajce. v«»e duble-zlato   s  patentiranim   za klepom; 5 šaljivih predmetov za stareji mlade;'2O stvari za korespondenco in 400 drugih različnih stvari, ki se rabijo pri hiši in so za vsattogar potrebne.    Vse to  se po&lje z uro vred,   ki je sama   te^a   denarja   vredna,    za   samo   1  gld 95 kr. RazpoSilja se proti po§t.  povzetju ali će se denar posije naprej. Dunajska razpoSiljalnica
A. Wachtel, Krakov 35.
NB.   Za neugajajoče se denar vrne.
2931
Zgodovinska povest
larc   ri-anco«ktlt   &a>m**yr
""   "                                ii
m m m'
(ponatis iz  „Slov. Naroda*)
Je izšla!
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodua, vzbudila moogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter srnu jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
lzt:s  po  K (-6O,  po pošti  K C8O.
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, ro-
lety lesenih
in železnih
zatvornic
za okna in prodajalnice
G. Skrbić
Zageb, Ilica 40
priporoča         467-22
svojo primano solidne, točne in cen eno proizvode.
Ceniki zastonj io Iranko.
3. Priloga „Slovenskomu Narodu" št.'23O, dn6 8 oktobra 1904
Sprejema zavaravanja človefikega življenja po najraznovrstnejBih kombina-cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na dozive tje in Binrt  z zmanjfiujoCimi 8e vplačili.
Vsak Član ima po preteka petih let pravico do dividende.
vza]e m na asavarovalna banka v Pragri. Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
% %u*#Um'&l ilovaiiiko• ntradno uprave.                     3-116
Yu poJMnila daje:
Generalni zastop w Ljubljani, čegar pisarne bo v lastnej banftnej Kifli
Zavanije poalopja in premiCnin« proti požarnim fikodam po najnižjih cenah Skoda cenjuje takoj in najkulantneje Dživa najboljai sloves, koder postaje
Dovoljuje im Ciatega dobifika usdatne
podporo v narodne in obćnokohatne
namene.
Saana razstava v Radovljici
CM
]e odprta le §e kratek čas!
Vsakdo   naj  torej  hiti,   da si jo še
ogleda!    Razstava   je   odprta  vsak
dan  od 8. zjutraj  do  vida  zvečer.
Vstopnina 3O vin.   2787—u
Šivilje
dobro izarjene,   se sprcjmejo   takoj pri
A.  SIN6ER
G-osposke ulice St. 4.
Tfgovski sotrudnik
železninskc   strokc,   z   lepo  ročno   pi-savo, se sprejrae.
Ponuđbe pod   „Zvest11   na nprav-rSlov. Naroda".                           2^03 1
Vinske sode
od 620  do 650 litrov vsebine   proda po nizki ceni    2260 -18
Fran   Cascio
z mesarijo in a staro, dobro obisko-vano gosti I no, blizu fame cerkve in velikega rudnika je naprodaj.
Več se izve pri upravništvu „SIov. Naroda".                                    2879-2
F*erilo
v likanje na leak   se aprejema  v Flo-rijanskih uticah št. 15, II. nadstr.   6
Dvoje stanovanj
z dvema sobama in pritiklioami, v dru-gem, oziroma tretjem nadstropju v ,,Katoliškem domu" na TurjaŠkem trgu se odda s  1. novembrom.
Poizve se   v pisarni Filip Supan-ćič, Rimska cesta št. 20.       2R89—2
Več tesarjev
za   vbo   zimo   trajajoče   delo,   sprejme takoj iirma                 2927
F. Supančič v Ljubljani
Rimska cesta § ev. 2O.
-♦-• Išče se •+-
blagajničarka
za trgovino z železnino. Prednost imajo one, ki so obiskovaie kako trgovsko solo, in so veŠče poleg slovenskega tuđi italijanskega jezika. — Plača po dogovoru.                                    2908-1
Ponudbe je poslati na tvrdko
Konjedic & Zajec v Gorici.
Deklica
ki je ie dlje Časa delovala pri kakem tiskarskem stroju, se takoj sprejme v tiskarni Fr. Iglica, Ljubljana.        £904
Trpvski poći
za trgovino z mešanim blagom, ki ima sposobnost tuđi kot potnik, se sprejme.
Kje?   pove   upravništvo    n Slovenskega Naroda".                          2930-1
Krasno malo
pdioJjIjaiG
je naprodaj.
KjeV se izro t upravništvu »Slov. Naroda«.                                              2&22—1
M si
od G00 - 700 7. dobro obranjeni, se dobe
Riniska cesta št. 11.    ?85i-2 Išče so
vrtnar
samski ali oženjen, za stalno službo v blizini Trsta.
NatanČoeje v posredovalnici za delo iz službo Th. Novotny, Dunajska cesta štev. 11.                           2929-i
Večkrat
se zgodi, da mi izposojevalci koles odpeljejo kolo za vedno, to je, ukradejo ga. Tako me je zadnji Caa nekdo osleparil zaDiirrkop-kolo in pa za kolo Chelvea, brez verige (ketne . Kdor mi zaeaCi Bleperja, naj mi naznani, dobi prlmerno nagrado.
Josip Plećko
izposojevalec koles
£9oi 2   Ljubljana, Tržaška cesta št. 30.
Več 100 bAhet
že   rabljenih, v v<aki velikosti,  k.lipi
I. Razboršek
trgovina   z   mešanim   blagom    in    izvc namiznlh jabolk
v Šmartnem pri Litijl.
Istotam se sprejrae tuđi       2931 - i
Sintn ii lim
stavbni les.
SS
00
Gozdna uprava Mokrice na Dolenj8kem proda za posekanje sm-rekov in borov stavboi les, ,kar ga bo posekati leta l*.K)4/190r>, primeroma lf)00 hi'-K (lozdni deli, kjer ae bo sekalo, ao oddaljeui okoli 20 — ^0 minut od državne ceste Ljubljana Zagreb in naj se ponudniki blagobotno obračajo na zgoraj imenovano gozdno upravo.
c
Skladni koledar
liJUu
se naroča v tibkarni A.SlatnarvKamniku in pri Schwentnerju -----v Ljubljani. =
2584-5
J
Crna
siiliiiii ini'iiiliini
z mizico, trimo in 2 slikama
se  poconl  proda«
Naslov   pove   upravništvo   „Slov. Naroda".                                     2884-2
!■■■■■■!

,
Ravnokar je izšla mnogo zahtevana
slovenska koračnica
„TRIGLAV"
Jul. Fučika           2907 1
c. in kr. kapelnika  83. pehot. polka.
Izdanje  za klavir  dvoročao   K i 50. Partitura za orkester ali za pihala v
prepisu po K 3 — neto.
Tiskani glasovi iziđejo skoro.
Ta jako  priljubljena  koračnica  vele-
znamenitega   skladatelja je na reper-
toirju vseh vojaskih in civilnih godb.
JaiiaHoffmaiiiiaV™'
iflalti   Harlova   uliop    **f»   n.
Očividno ceno!
500 nakitnih predmetov samo K 380 — Mk 3 25
Prekrasna pozlaCena 36-urna precizna ura na sidro z verižico, natančno idoCa, za kar se 3 leta garantira, moderna svilnata kravata za gospode, 3 najfinejSi žepni robcir prstan za gospodo z imit. žlahtnim kamnom, ustnifc za smodke iz jantarja, eleg. broža za dame (novost), krasno žepno toaletno zrcalo, usnjata denaroica, žepni nož s pripravo, par manšetnih gumbov, 3 naprani gumbi, V86 z double-zlata b patent, zaklcpom, mičen album b 36 slikami, najlepsimt na svetu, 5 predmetov za Salo v veselje mladim in starim, zelo korišten spi-sovnik za pisma, 20 dopisovalnih predmetov, in Se 400 drugih razli Cnih v hist nepogreSljivih predmete? , skupaj z uro vred, ki je sama vredna tega denarja, stane samo 3 K 8O h 3*25 mark. Razpo&ilja proti povzetju ali Ce se denar naprej posije razposiljalnica               £925
8. Urbach, Krakov št. 363 A.
NB. Ce bi ne ugajalo, vrnem denar.
Malo stanovanje
ae  odda  %  i.  novembrom. Rimska cesta št. 13. part.
Več se izve istotam v prvein nad-8tropju.                                            2893-2
I*epe, mlado pse
prepeličarje
ima naprodaj           28«2—3
SREĆKO   OŽBOLT
Trstje   pri Prezidu   na Hrvaškem.
00 CM
2 učenca
poštenih staršev, sposobna za trgovino se takoj sprejmeta  pri tvrdki
ADOLF  GUSTIN,  Novomesto
tgovina z železnino in špecerijo.
UsiMnii licenci
2894-2
obrtne dole
z dobrimi spričevali se takoj sprejmejo
Spričevala   in ponudbe pod naslovom : T. Z. Ljubljana, poštno ležeče.
Nova niša naprodaj.
Iz proste roke prodam novo hišo pripravno za vsako trgovino, oddaljeno komaj par sto metrav od premogokopa, kjer se obeta najlepia prihodnost.
Več se izve pri lastnika Tomo Koprivcu, Zagorje ob Savi.  2873 2
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6    2913
ft&jto nn|not
kuharico sa Reko, izvrstoa. dobra hi5a, sUiao meeto; kuharici h gospodi za Gorico, ozir. Opatijo, 21) 25 gld. plače; veC računajočih natakaric; 3—4 dekleta za vsako opravilo, ki znajo tuđi kuhati, 8 do 12 gkl plače; nadzornika posestev ali opravntka z malo kavcijo za neko graščino itd. itd.    Potnina tu.    Več v pisarni.
Izvanredno fino staro
slivovko
pristao marelSno žganje
(Aprikosen Destillat),
medicinalni konjak,   Jamaika .   rum itd. itd.
priporoča trgovina s špecerijo, delikate-sami  in vinarna
Franja Kliazn
Miklošičeva   cesta.    2780   6
V Spodnji Šiški
poleg cerkve et* iz proste roke proti takojšnjemu pUči'u naprodaj
dve hiši
obe pod eno hiSno ftt., ena Se 23 let, drujr* pa še II let davka prosta. Naprodaj \* I u ^ i jroid »Djlinca« in več stavbnih parče I t izmeri 7 oral, kozolec s 17 okni in pod (<<ktdm|)  S?et je cbdelan
Pojasnila d»je Josip Seidl v Sp. Šiški  pri  Ljubljani.                    2"i99-B
<C;
A.AA AAAA4
{M&M&Mbi
Jernej Bahovec
trgovina papirja,  plsalnega in risalnega orodja
v tinbljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta fttev. 7
priporofia:
NajboljSe urejeno zalovo raz-llrnesr» |iM|tlrJa, ti-|fo%-Ml4lti in poMloTiiltt Itnjlir, MolMUlh /vc/koi, blljez-nlr, crnila Itd.
lllnitilU, AvMlrlJMUa ceo-iloiiiiu   %a IJu«ImI4«\ Mole.
,\HMtfiiHkr> liible x» C'rnli-
S«l«hf UtiJI«^   xa IJudMUe
Mole.
IfloIKvrnlkr  v  raznih  vezeh. Tlfflto* Ilir-   za   gospođe   odTCt-
mke in c. kr. notarje. Klp^ MlovetiMUlti llleraloir« Kii/iio KMlMiitrr. I»Im«<» itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
5>
> >
I
JOSIP STUPICA
Jeritienar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam  svojo zalogo najrazhCnejSih
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge konjske potrebičlne.
♦ ■ Cene nizke. ■ »
I
3 JI
T
o
'o
N
Najbolj&i kosmetiški predmeti so:
A A A
d*| miio po 60 h wm^m cream po I K
za olepSanje polti in telesa.
da ustna voda _1^ zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
llglasna voda ^J_lasna pomada
po I K, ta ohranitev in  rast las.
Ti izdelki wAldaw, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik
v  lij u bi Jani.
Nadomestke za „Aido11 zavraftajto.
3v.Seumg |
trgovee z usnjem na drobno In debelo      42
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoCa
01)6 zoperui an
dosedaj najboljše, prosto ben-cina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|niž|ili cenah: 1  U*. HO   h,  vre »  9O K,   pri
nakupu veCje množine Se ceneje.
]COVO! Patentirano Jfovo!
nepremcćljivo mazilo
ta  pocrne nje   rujavih čevljev, usnja itd*
H                M                   ^H                   ^l                                  I *" *        :   "
Jzvrstne pralne moči.
Ccno, ker izdatno.

Pazite na oblastveno zavarovani vtisk  „MONTE CHRISTO".
Naprodaj v vsaki konsumni zalogi ali pri vsakem veijem trgovcu.
TVORNICA AP0L0N0V1H SVEO in MILA na IUTNAJU, VII.
1B67—16
Italija ni pia
v vecjem kraju se oddasta.
Mlađ, oženjen, podjeten mesar Bi lahko ustanovi tu dobro eksistenco
Kje? pove upravništvo »Stov. Naroda«.                                      2918-i
ascim
poučuje               2?3i—2
Alojzij Hofler
Karlovska cesta štev. 5,   pritličje na levo.
Ure samo zvečer od  7. do ©.  ure
Gospodične
ki   se   žele   izobraziti         8
oo o
^^P^            9^^^^^ ~^^L_     ^^p£      ^IL~- -4L -JL. _JBL ^H    ^L^ ^Bk*
za   domačo  porabo   in
v krojnem risanju
po najnovejšera sistemu -r==r- sprejema —
FR. JESIH
Ljubljana,   Stari trg št. 12.
6 mesecev na poskusnjo
poBljem svojo nikljasto patent-remontoarko „Roskopf"* s sidrom proti povzetju "£ srl«l. in povrnem derar na zahtevo v 60 dneta. K vsaki uri dam brezplačno veriž*co z obeskom. NajboljSa in najcenejSa ura za trpež. 10.000 jih je ža v rabi v popolno zađovolinost. Za 3 teta pismeno jamčim, da bo šla dobro. Pošilja proti povzetju samo glavna zaloga
V. A. tovarn 2a ure „Rosokpf"
Iv. Zivny
2905-1
Dunaj XV. Mariahitfergurtel 37 N.
Cenovnik  8 500 alikami  ur,  zlatoin in sre-
brnin po orig. tovarniSkih  cenah  poSljem
na zahtevo brezplačno.

Grenčica
„Florian"
in liker    B-230
„Plorian"
najboljša kapljica za želodec.
Deklico
ki bi opravljala vsa dotuaČa dela, išče
takoj   nemška rodoviua.   —   Plača iz
početka 20 kron.
Pouudbe na naslov Adolf Schwab, Trst Barkovlje, vila št. 346.    2887-a
Priden deček
ki ima veselje do trgovine, se sprejme kot ućenec pri Vekoslttvu Še&ek,
trg.   i   manufakturnim   ia   špeoerijijkhn blagom v Sodražici.      2-88 2
St. 33.OB6.
2873   2
Ustanova.
Pri ljubljauskem mestueui magistratu je ispražnjena e n a PriitlOŽ Auerjevih ustanov v znesku let nih K 105-.
Do te ustanove i majo pravico ubogi otroci ljubljanskih meščauov, pretl vsem pa sorodniki ustanovnika in otroci iz delovalcev barok, dokler se sami pre živiti ne morejo.
Prošnje za podelitev te ustanove je vladati do konca t. ni. pri magistrat neni vložnem zapisniku.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 1. oktobra HK)4.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled u^odaojza ogromuega naku a se odda za to nizko ceno; par muških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z mofno zbitimi podplati, n^jnovejže oblike, dalje par moških iu par ženskih modnih Čevljev, elegantii'h in lahkih.
Vwl -t  pari Humu ^»  14.
Za naročitev zadostaje dolgost.
2898                   RtzpoSiljanje po puvzetjn.
Izvoz čevljev KOHANE, Ktakov št. 31.
Neugajajuće rud zamenjam.
Št 33.3M.                                           2902-1
Ustanove za sirote.
Pm mestnem magistratu sta iz-praznjeni 2 ustanovi za sirote Jožefe Jalen-ove po K 84— na leto in 2 ustanovi Marije Fav-škove po K 40      na leto.
Pravico do J.žefe .lilen-ov« U9ta nove imajo v  FranČištean9kJ,   S*.  Pe teraki in St. .T.kobaki l\ri rojene, do M*rije Pavškove   ustanove  pa eploh v L;ub!jani  rcjen©  sirote  do dopol-njenega 15. leta.
Prošnje za podtl tev jedne ali drut^e teh uatanov vlagati je do konca t. m. pri magittratnem vloi-nem zapisniku.
Mestni magistrat v Ljabljani
dtr 3. oktobra 1904.
Ces. kr. avstrijske
.».«
#
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod Iz voznega reda.
JVelj^vcn od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBTJANE ju?. koL PROGA. NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m pon■■'■i osobni vlak v Trliiž, Beljak, (.'elovoc, Fianzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljnbno, Cez Sjlztlial * Auasec, Solnograd, čez Klein-ReiHing v Steyr, v Linč, na Dunaj v a Amatetten. — Ob 7 uri f> m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, F; anz^nsfeste, Ljnbno, Dnnaj, f» 7. Selzthal v Solnograd, Inoraost, ćez Klein-ReiOing v Steyr, Linč, Buđejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. Cez Aojstetten na Dunaj. — Ob 11. uii 5t m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Solnograd, Lend - Gastein, Zell am Sce, Inomost, Bregenc Curili, Ženeva, Pariz čez Amstcttea na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljnbno, Cez Klen-Reifling V Steyr, Linč, Buđejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v.re, Prago, (direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Ti-biž, Beljak, Fi-anzensfe^te, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOCEVJK. Osebni ^laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. iatotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, KoCevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob X uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja c"ez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Linč, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trat direktni voz 1. in II. raz). — Ob 7. uri 12 ra zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 ra dopoldne osobni vlak z Du-nnja Cez Amstetten, L-p&ko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Maiijine vare, Plzen, Buđejevice, Solnograd, Linč, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zell ob jezero, Lend»Gastein, Ljobno, (Celovec, ftmohor, Ponlabel. — Ob 4. nri 44 m popoldne osebni vlak z Dnnaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaku, Celovec, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer oaobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljak a, Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selztbal iz Inomosta, Solnotrrada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linča, Budejevic, PJzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj vl Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja ii ob H. uri «if» m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMN1K. Me&ani vlaki: Ob 7. uri S>8 m zjutraj, ob 2. uri 5 ra popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih i» le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM NIKA. Mesani vlaki; Ob 6. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zve'-er. Ob 9. uri 66 in ponoći samo ob i.edeljab in prasnikih in le okt .bra. — Čas prihoda in odlioda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v  Ljubljani.
GLOBUS-
<*%m&r   5«ažilni elt$traltt
snaži bolje, nego vsako drugo kovinsko čistilo.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
8lw«liil    at roj I   po   n«Jsil^Jt   «ent.
Blcilkle in v to etroko
spađajoča    popravila
izvrSnJG   prat   dobru
in eeuo.
AAAAAAAAAAAA
atlk 0lc&
A. KUNST
'■^- Ljubljana -#-
Žilciovslce ulice -5L.
Velika zaloga obuval
tastnoga iedelka   za dame,   gospode in otroke Je vedno  na Izbero.
Vsakorgna narofiila unrrSajejo ae točnu to po nizki ceni. Vbe niera se tihranjujejo in zaznamenajejo. -- Pri zanaajih naročitih blagovoli iiaj se VFiurec vpobiati.
IISIflSiMlillMfiMKSIllllfllKSIlfllilllliJIIIIIIISIfl
m
n
n n n
Ion. Fasching-a vdove
ključavnićarstvo
Poljanski nasip il 8 (Reichiva hiSa)
priporuča svojo bogato saiugo
Stedilnlh  ognJlA6 ;
n n % %
% % x
8
a
imjprtprostejšlh kakur tadi najflnejalh, z zolto medjo ali meaingum montiranih za obklade 2 pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naroCila se hitro izvr&e.
A.KRAGZMER"Xv
Ljuhljana Sv. Petra cesta 6.
priporoča popoltao
kratkih klcvrjev.
miflnonaT in ptanin
najbolj renomiranih firin po najnižjih cenah Preigrani klavirji, aolidno in stanuvitno   prenarejeni   bo  vedno   v
zalogi.
Edino zastupstvo za Kranjsko flrm: L. B5sendorferf c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev naDunaju;
Br. 8tlngl,c kr
dvoma zalaga-
telja naDunaju.
Klavirji sft popravljajo,
ubi rajo in lzvršu}e se
podlaganje z usnjem
strokovnjaško in pre-
skrbno In zaračunavalo
najcenejše.
polovico cene

za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporofia
R. Miklauc
Ljubljana            1!
Špitalske  ulice  štev. 5.
#««««««
O«#a««tt
Ve^ja trgovina z želei ni no sprejae pod jako ugodnimi pogoji
sotruđnika.
Ponudbe  pod   BSPOSOBENa   ua upruvništvo nSlov. Naroda".       2872-3
Izdelovatelj vozov
PRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta i\ II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih      237—38
VOZOV.
Zanimive znamenitosti! ==
MmMi panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična raz stava I, vrste.
Optiška potovanja \jq vsern svetu v pol ni  resnieno:sti.
V  soboto,   8.   oktobra 1904: Zadnji dan  razsiave:
Potovanje po slikoviti
Tirolski
Od Merana,  Ortlerja,   Mendelpassa, Eggentala   ttd.   do   Arca.
V  nedeljo,  9. oktobra 1904:
Avstralija.
O^led mest
Meibourae in Adelaide.
Serija 40 vin.    Otroci  20 vin. 6 seri] 2 K.         10 serij 3 K.
Za šole in društva znižana vstopnina.
VmkU flmi —   tufll ob  iietl«-lj»%h  In
I»mxnll4.tli —   odprlo   od tt.  tlo  19.
ur« dopoldne   In od   9. do B. urf
popolddf.
Z odliCnim spoStovanjem 2920                rsLTri3La.tel3stTro.
Epitep*i$a.
Kđor trpi r.a pravici, krfiih in dragih Ži?C-
nih boleznih, naj lahteta o tem broBuro, ki
jo ZBHtuDj in po&tnine prosto razpofiilja
prlv. Mehw«nen-Ap«lhek*
Iranhfurt m. 91.      541—33
Mesečnascfta
lepo meblovana,   se odda v blizini vo
jadnice pešpolka Št. 27. Več se izve   v Ravniharjtvfh uli-cah št. 4, I. uadstr, desoo.      2H52—3
Lepa nova hiša
z velikim vrtom, vili podobna, T> mi nut od Ljubljane oddaljena, ki donasa 2H00 K letnc najem^Čine io je za vaako obrt pripravna, se zaradi odpotovanja takoj proda \l proste roke pod ugodnim! pogoji.
Več poTe upmvništvo „Sloven§kega Naroda".                                          2107-7
Sprejnciejo so
pod    jako     ugodnima    pogoji
solidni in spretni
novnalci.
Pouudbe    naj   se   poŠiljajo   pod „zavarovalni    potovalci"   na   uprav oižtvo „Slov. Naroda".                    921-61)
Od c. kr. vlade kono.
privatno učihšče
Eme Schlehan
284S 3
v Ljubljani
Židovske ulice št. I.
Sprtsjem učenk »stk dan od 9.—12. ure dopoldne Kroji se prodajajo po merl.
GC
oc
«
Pijte
Klauerjev
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
■^^^^R^^fJ^^M^^M^-
Pozor I
Prijatelj! Sedaj pa le prav pridno zabajajva
i mbimoi juni snr
na parije 7erezi]e cesti 14.
Tam imajo vsako soboto in nedeljo domačc meeene, jetrne in krvave klobase; iejo si pa lahko po^asiva. s koziiroem pristncica, sUdkega prosekarja, ki ga točijo liter po 4S kr., Čez ulico pa po 44 kr.                                 2924 -1

Za mnogobrojni obisk se priporoča
Franc Remic
reatavrater.
9   OMe? nove kavarne.   f
Dovoljujem si častitemu   občinstvu   v Ljubljani   in   ua deleli vljudno  naznuniti,  da sem priredil nad svojo restavrar*jo
na Turjaškem trgu štev. 1 (Katoliški dom)
sedanji dobi primemo urejenu
irtliž -l
kavarno „Vospernik
u
ter isto otvorim
v nedeljo, dne 0. oktobra s koncertom si. društvene gndlie.
ZaČotek koncerta ob B.  uri.           Vtitop prost.
V  kavanu  ro  na  ra/.pula^o vsake vrsto   Casmki   tor   u.ltoinu  pi jaca.  PoHtreiba točua iu ^t>lidun.   lkri|»nn>čatn  svoje novu  podjetje  kar »»ajtoplejc slavnenui občinstvn  iu prosim  ftt«vilno^u obinka.
w.
'A odličuim spošttivaujeui
Jakob Vospernik, re.ta»ratp, i„ k„.,n,r
posteljno perje!
5 kg novoga skubjjenega K 9*60, boUŠega K 1*2—; behara jako mehkega, skubUeuega K 18'—; K *24"— snežnobelega, mehkega, skubljenega K 30"— K 36—. Posipa se frako proti porze<ju. Tuđi se zamenja ali nazaj vzame 6        proti povrnitvi poštnih atroškov.  2471
Benedikt Sachsel,   Lobes  35. pošta Plaćen na Čeftkem.
Kupujte naravnost od izdelovalca!
ftnjpopolnej««*      2724-6
kilne j*»save
griSf za đinieljno ia popkovo jSgP kilo, suspenzorije, dobro prilegajoce se, trebušne pasove, nogovice ia povoje za krtico (krČno žilo), držalce in ortopediske zravnalce za skrivljeno hrbtenico. Umetni deli te-lesa in bandaže vseh vrst.
Edina solidna izdelovalnica
Bohuslav Pecka
bandažist  in  ortopeđist v  SP**-»fyl Jun^manora   (riđa   34   n.
j u nLn.».tTnviTTn 1 1
od tiakarja, Ce se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, aviae, cirkularje, uradna po vabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima veC tip kakor dragi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 črkami fl- —'7O OO ,. „ —"85 127 „ „ I-2O I4O „ „ »*©O 211       „       .,        2-—
253 Srk fl 2*40 3©4    „    „   3-468    „    „   3-aO 64O     „     „   O--
8O0   „   „ e-—
1   ■   »-* **>»i #*<*-**■                                                 ,                     1    a 1     Dnnaj I., Adlergasse 7
J. LEVvlNSON, lovama štampilj in gpijevili tip, graverska dela.     (blefom 12.179)
Ka»topnlhl  se ftččcjo.               Heujajo«« *« ira»me .i«xaj
cenovnik o vsakovrst-nib štampilijah. Najno-vejši   stroji za numeriranje, ftablone, klešče za plombe, vžigaln) pečati, pečatne marke z   vzboćenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni mooogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni ODEŠ A na Ra&kem, Pu&kinsfcaja 16.
tenovulkl zaatonj.     76—40
in
1900
„Grand Prix".
Najvišje odlikovanje.
Singer-jevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji *°vzorni v instrukciji m »ađu. Original Singer šivalni stroji •* neutrPijm ^ obrt in domaco rabo. Original Singer šivalni stroji *° ^^ ***&&** * tovamiskm obratovi&žih.
Orioinal    SinOer   ŠiValni   StrOJi   s° neprekosljm glede trpeznosti in zmožnoeti
OriOinal   SinQ6r   ŠiValni   StrOJi   s° Pos©bn° pripravni za   moderno umetno   vezenje
BrezplaCni poučni kurzi za vse domače Šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posam^zn© stroje za domaCo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6.
Najlepša, napol volnata
ženska krila
z modermmi barvas'imi bordurami, pol tu-
cata po 4 gM..  tein no  knžasta pol  tucata
po 4 gld.   in   pol,   pasasta   giđ. 4a/4   franko
na vsako po&tno postajo pofiilja
Jakob Brady, Jimramov
(Moravsko).      2834-2
Poizkuena naroC tev pol tucala kril prepriča
vsakogar o izredni cenenosti  in ga vzpod-
budi za nadaljna naročila.
Vc6 let obstojeca
lii'iid;i]i;i i lili
(z  mešanim   blagom)
385-18
se proda oziroma da takoj v najem pod naju^odnejšimi pogoji. Lokal leži poleg glavne ceste blizu železničae postaje na najlepšem prostoru v ve5jem tarnem okraju na Dolenjskem.
Gotovine treba takoj najmanj 2000 K, za ostanek se eventaelno počaka proti dobremu poroštvu. Vae drugo po dogovoru. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda41.                       2832-3
„The Gresham"
zavarovaina družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo:              2043-4
Dunaj, I., Giselastrasse št. 1
v hl Ni društva.
Društvena aktiva dnć 31. decembra 1903...........    kron 208,669.245 —
Letni oohodki na premijah in obrestih v letu 1903.......       „      31,994.339 —
Izpiačila za zavarovalne in rentne pogodbe  in za povratne kupe itd.
od obstajanja družbe (1848)..............       „     469,518.100 —
Med letom 1903 je društvo ispostavilo 5613 polic z glavnico     ...       n      42,992 712 —
Kot  varstvo   za  avstrijske   zavarovance je  vlada  pripoznala  na-
stopne vrednosti;
Zaloga družbe pri  c. kr. državni  centralni  blagajni na Danaju je
znašala 14. aprila 1904...............    K 26,416 938 10 nom.
F.sestvo na Danaju..................     „    1.050 000 —
Frsestvo v Pragi...................     „       490.'00 —
IzplaCana posojila zavarovancem.............     .,    3,605,73413______
K 31,562.672 23
Prospekte in tarife, na podlagi  katerih  izdaja  družba  police,  kakor tuđi obrazce  za
predloge daje brezplačno
Generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani, na Franc Jožefov i cesti 17
mr P" GVIDONU ZESCHKO, ~mž
NB. RavEotam  se  tuđi  sprejemajo  spretni in  zmožni agenti in zastopniki.
Ljudevit Borovnik
puškar    v    Borovljah    (Ferlaeh) na   Koroeikeni
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnlh pusak za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jarastvotn. Tuđi pre-detuje stare samokres niče, vsprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvi šuje. Vse puške so Da c. kr. presku&e-valnici in od mene preskuSene.  —  Ilustro-
B2                 vani   ceniki  zastonj.                 40
♦ • V letu (856. ustanovljeni denarnl zavod   » ♦
otrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v   LjubljnEiij   Židovske   ulice   a&teir-   8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje   vsak   delavnik   od   pol   9. do   11.   ure  dopoldne  ter  od   pol   5.   do. 6.   ure   popoldne  s  polnimi
j>o ^L*|a od sto
1942-10
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka,   kterega  za   vložnike
društvo samo plačuje.
Rezervni zalad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
Cementna zarezna
strašna opeka
iz portland cementa in peska.
Streha priliođnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša in bolj   lahka streha kakor iz vsake druge vrste stresnih opek iz ilovice.    2076—12
Eđini   izđelovatelj  za Kranjsko
JANKO TRAUN
izdelovatelj cementnin
b Glince pri Ljubljani, gj
Št  31.889.
2707-3
Ofertna obravnava.
Mestni  magistrat ljubljanski od daj a
izpraznjevanje greteničnih jam
v mestni topničarski vojadnlci
za dobo od 1. januvarja  do 31. decembra   1905 eventavalno tndi   za leto  1906 potom ofertne obravnave.
Podvzetniki izpraznjevanja jam, katerim preskrbi magistrat brezplačno potrebni pnevmatični stroj za časa vožnje, naj vloŽijo svoje kolekovane ponudbe do 20. oktobra letos pri podpisanem mestnem magistrata, kjer se po-izvedo tuđi nataačneji pogoji te oddaje.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 19. septembra 1904.
43^Rft2t62toR&i
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne opraTf iz snhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vrlika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone« spalne in Jcdilne sobe je na izbero ce-njenim naroenikom v lastnem skladiščn tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoSa
Josip Arhar
načelnik.
95-40  fcSs^
**•
»a^-af^jcTa^M^
čudovito ceno
prodajana   nove   brez-
bibne visokoramne šivalne stroje „Singer" za dom in
za obrt s 51etnim jamstvom proti gotovemu plačilu. Ročni šivalni stroj K 421—, družinski strej, ki se goni z nogo K 49, Kingschiff K 78, 'entralbobbin K 90 s pokrovcem in pri-tklino. Cenovniki ob sklicevanju na bS1<jv. Narolu gratis. RazpoSilja sn proti pUčiln K 15, ostanek po pcvzetju ; yJa-Lila na obroke so absolutno   izkljačena.
M. Rundbakin, Dunaj IX;i Lictitensteinstr,
št. 23. .Ustanovljeno 1875.)   15-5
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obeeza na 576 straneh veC nego 1300 receptom za pripravljanje najokusnejSih jedi domače in tnje kube, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno 'n elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega etrokovniaSkega 8tali5ča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnoga iegika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kn-harskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varCnm gospodin ;a zaradi njene cene, ker vi niC dražja, nego gnane nemske kuharske knjige.                            282—46
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-pvo štedilno milo
z znamko „jelen".
uno je BV" zajamčeno čisto "^H in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoČe dobiti zares jamčeno prisinof perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveuo znamko „JELEN".                                                                         1C32—31
Ustje (Ceibi)
Juri Schieht
največja tovarna svoje vrste na evropskom kontinentu.
Dobiva se povsod! Ustje ma)
Karlovovarskl
3 HniH
za
s poprovo meto. „Varstvena znamka kaca*1, prijetnega okusa, zdravniibo priporo-čen in uporabljen pri motenju prebavljanja, kron. želodčnem kataru, želodčnth krčih, gorečlci. vzdlgovanju v ielodcu, neprijetnem vonju, klslikastemii VZpeha-vanju, pamanjkanju slasti. Neprestana vporaba odstrani vse želodčne slabosti. 2&06- 6                               Priznanja dohajajo vsak dan.
Eua £katl|iea 2 Mi. Pri 6. Skatljicah franko.
Glavna izvelova^nica in razpošiljalnica: Medvedotu lek»rna v iuiupcrku na Moravskom št. 48. Naprodaj skoro v vseh lekarnah, Co ne, naj se naroči naravnoat.
Pm RosM Ht-dtt
Savonnet-remontoarke na sidro
sd najnovejše Roskopfske ure, ki imajo izvrstno in zajam-Ceno precizno kolesie na sidro z dvojnatim okvirjem in s 8 jako močnimi pokrovci (eden na vzmett iz double zlata. To zlato je kovina, ki nikdar ne izgubi zlatega sijaja. Zaradi prekrasne opreme te ure sploSno občudujejo in jih od pravih zlatih ur ni moCi ločiti.
Cena gld. 5
Pristojna double-zlata dvojnata moSka verižica  gld  160. Vsdki uri priložim 31etni jamstveni list   Razposilja samo
proti povzetju                     1 2220—5
*T*  fcDunaj, I., Postgasse 2. — 62.
Za lesne industrijce!
Na avstrijskem jugu se odda za več let v zakup nekaj žag (pil) obenem pa tuđi dobava lesa zmožnemu podj etniku. Išče se tuđi kupee za 35.OOO m3 jelovega lesa.
Vprašanja pod „A. B. 1622" odpravlja Rudolf Mosse, Dunaj, L, Seilerstatte št. 2.
2909   1
'5**X3v£\
IZsuToolišo olo-u.tOT7-
iz chevreax-usnja, boxcalf-usnja, teletine itd je prl/naaio luijboljfte

ki brea truda povzroča      H 24i8 — 6
prekrasen blesk!
Koneervira in ohranja usnje   mehko.
.. ?
rrf|ii'i>!i(<)    ravnanj«
Dobiva se skoro v vsen trgovinah.
FRITZJSCHULTZ jun.,   Akt-Ges.,   Eger i. B.,  Leipzig.
Naznanilo.
Xaznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno
domače in inozemsko usnje
ter druge v to stroko spadajoče potrebšeine, kakor čevljarsko orodje. mazila in crnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo.
Vsern   svojini   cenjenira   odjeraalcera,    kakor   tuđi    ostale mu p. n. občinstvu se priporočam za nadaljao naklonjenost.
IVAKT MARGHOTTI
trgove«*   z   ii«iijena
£923-1
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št.  30.
„ANDROPOGON"
(IznaJdilcIJ I*. IlernnaiiHv'/gornja Pokknva)
je najholiSe, vea pričakovanja prekafia-joče »reilNtvo za ran« las, katero ni nikako eleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani Ispadanje laH In odstrani prali nj <*.
Značilno  je,  da se pri  pravilni rabi že Cez 4 <lo 5 tednov opazi   močna rast las, kakor tuđi brade, in imajo novo zrasli U/Iasje pri osivelih zopet svojo  nekdanjo T*j naravno barvo. — Mnogo&tevilna prizna nj a.   Cena steklenice 3 14.
Dobi 8e v vseh mestih in večjih kra-jih dežele.
Glavna znloicn In rasepoalljatci \ IJublJnnl pri gospodu
Vaso Petričić-u.
^ V ^aloffl imata tuđi gg. U- pl- »■"»•

ljami  in g. A.   Kant   v   Kranfu
"■ Dobila se tuđi  v  H'ovrm   nientii v Irknrnl pri „Anjelju".
Preprodajalcl popust.     12—30
<i^
FR. P. ZAJEC
urar      .
Ljubljana
Stari trg št. 26.
Nikelnasta remontoar ara. od gld. I'©O.
Srebrna cilinder rera. ara od gld   •*•—•
Ceniki zaeton] in franko    ^^
Salon

za moderne damske klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestnl trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1904/1905.
Svoj bogato itustro-vanl cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za 190419O5 poši-Ijam gratis in franko. Poprave se izvrše hitro in kulantno.

;,*<■ im: -jmmcsmmsiimcpmC^m' -;**<r5«^ 5*»cp•«;:*»;  :m.
Važno!    ZA   Važno!
?::?:::;;. trgovce i& nrejee.
Najboljša In najcenejša postrsžba
zadrogve, kemikalije, zelisča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobnl prašek, ribja olje, re-dllne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f'otoy:rafiene a|»ar»1e in potreb^^fne, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-$ fekcijc, vosek in paste za tla Hd. — J Velika zaloga najfinejsega niim* in j konjaki«. — Zaloga svežih aut-I   neraliilli vod   in   solij   za   kopal.
Oblastv. konces. oddaja sirupov.
Z^   ži5 Ttriaa c^ r»ej c* a
posebno   priporoCIjivo:   grenka   sol,
dvojna soi, soliter,   enejan,   koimož,
krmilno  apno  Itd.  — Vnanja naročiia
se izv5ujejo točno in solidno.
gl        -^s  Drogerija sh-
HAnton  Kane
y Ljubljana, Selentiurgove ulice
l2  ,_      ._    .____^.     ._     ._....._      _L   ._     ,_t.   T

Blaž Jesenko
IO ubijana, Stari trg U.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd.,   iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Soll«lm» t>li*j?o. nl/Ue eene.
=»■
:i.jms~c
Anton Presker
krojač In dobavitelj unlform avsfrlj-skega društva železniških uradnikOT
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
pnporoč«   svojo   veliko   zalogo
gotovih oblek za
gospode   in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre-
42
mooljivih
haveiokov
i. t. d«
Oblek &   po  mori se po najnovejSih uzorcih in najniijih cenah izvr&njejo.
C|ZahtevaJte Jsamo   pravi
IndraTea
najfinejši In najboljšl čaj na svetu.
NajfinejSi zajutrek, iz vrstna južina.              2293 -17
Najboljše sredatvo proti prehladi. Osobito priporoCljjv za pokvarjen želodec. Poape&uje prebavo ter brani želodee bolezni. Dobiva   ne   v   firogerljali   In   bolj«lh  trjcovlnah m specerljiskiin In dellkateMnlnt bl»t(om.
Naraven   le   v   originalnih   zavojiti   s   stalno   ceno.
Na veliko pofiilja
Inđra Tea Import Company Trst 3.
€. kr. priv. toTarna za cement
Trboveljske premogokopne druibe v Trbovijah
priporoCa Bvoj pnpoznano izvr&ten ■"ni'tlnml ■■ rnim ni 7 vedno jodnakomerni, vse od avatrijakega drufitva in2eniriev in arhitektov določene pred-đpise gledć tlakovne in  odporne trdote dalre  nadkrlljujoel dobroti, kakor
tuđi svoje priznano izvruLr.o npno.
PrlporoellA   in spriče^alA
raznih  nrađov  in  oajsiovitejSih  tvrdk  ao   na  raapolago.
Centralni arad. Duna]^ IM JHItax:im.  ia.usij?r
Naznanilo in priporočilo.
1139—25
9.
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu p.  n.  občinstvu, da prevzamcm, oziroma otvorim
v  nedeljo,  dne  9. oktobra 1904
m goino „pri Kau'toi" v U\ii\ \
z godtoo in plesom.                "
Točil bodem razno pristno   pijaco  ter postrezal z okus-nimi jedili. — Priporočam 3e za prav mnogobrojen obiak z V8em spoStovanjem
Ivan Marinšek, gostilničar.
2906
Ustanovljeno 1. 1862.
^         c in kr. dvornl     Tgffitf          strojnlk            *
Telefon: štev. 534
X>TJiV^lL.jr9   VII.,   ]K*!,iftšOr£;tl*afeš!-SO   7lm     vogal  Burggasse
3STa3T7-e6;r<  in a^.st;-o"bsež:rx3J^3L  zaleta
peci
navadnih  In tuđi  najolegantne še —^———    opremljenih.    ———
sif **""
^~     Specialiteta:  V vseh   barvah v ognju  emajlirane  peči.    Regulaci   *e
polnilne peči od K 15 -   naprej.
Štedilniki, ognjišča - strojna ognjišča
Plinove peči, peči z žeieznimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd.
2459 -11
Specialni katalozi zsl&U poStnine  prostu.
Ji.   X
Naznanilo.
Vsako  sredo  in  sotooto
izvrstne   »veže
:8H5-3
3| krvave in jetrne pečenke
in avgslDurške kicbase.
^^^                   Vijadno se priporoča
Zl^        Fllljalkai
% Prešernove ulice št. 5.
,.i GojLob
prej J. Bergmann
mesar in prekajevalec mesa Sp. Šićka At. 150.
+    T    t     T     T    V    T     T
Franc Dolenc
v Ljubljani, Marijin trg št. I.
zraven   £ra.33.člšfca.3aslr3   cerkve.
Slavnerau obciastvu vljudno  nazoanjam, da zaradi preselitve svoje trgovine                                                                           2914—1
v lastno hiso Stari trg št. I. „pod trančo",
se razprodaja vse
v zulogi nahajajoČe manufakturno hla^o, obstojcSe Iz suknenega, modnega, perilnega in platnenoga blaga, kovtrov, ko-cov, preprog, tepihov in garnitur, belih in Jagerjevlh srajc, ovratnikov, manSetov in kravat, zidanih, volnenih in zimskih  robcev,  po znatno zniianih cenah.
Ostanki vseh predmetov pod lastno ceno.
K obilneuiu obisku se  vdauo  priporočam
Franc Dolenc.

MarijaceljsM želodčne kapljice
eđino   prave  iz   €2.   Seliopfove  Ifkarne   „Zur   Gimden-■itutter"  v ITlarlJliicm  Celju (Mariazell) v atekleniCicah po
5O in »» vi«.
2475-6
Pristne  le v stekleničicah,   zavitih v zelenobelo   pasaste   6kat-Ijice z varstveno znamko Marije pomoćnice v Marijinem Celja.
Dobiva se v Ljubljani pri gosp.   Cnal>i*le>lit    «»lceoliiii, đvornem lekamarju in v vseh drugih lekarnah. Če ne pa se naj naroCe naravnost.
^astopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
St   Dunajska   cesta   31    llll^
Hamburg-= Amerika
iz Ljubljane
v New-York
samo gid. 60
as  tlohro,    prosto    lirtiiio«
OJhod   iz   Ljubljane   vsak ponetieijek,    torek    in    četrtek
v tedna.          .               2t5ltf-b
Izvrstna    sigurna    vožaja    z brzoparniki
samo CS dui samo
Pojasnila se đajo poveČkrat brezplačno.
.«5*

^"J
g§f~ Nagrobne kliže, ^
slamoreznice,  bakrene
kotle za žganje, vlite kotle,
mesoreznice, sploh vso železnino, in tuđi kompletne kuhinske oprave
se dobivajo najcenejse pri
Karei Kavšeka nasl.
Schneldar
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
2916-1 v      i
£3
a
= najpopotnejii pisalni stroj.
Vsekdar   ravne   vrste.
Avtomatski   odtisk,
10 letjjamstva.   >~<   Pošiljatev na poizkušnjo.
'TT^TTi? €^b br^ospenjjao
đopisov.   obrazeev.
prospf^Urov. vzorr»ev,
2399-8
c_??^sm>|>is«w    i.  r.   cl,    i.  t,m  cl.
Praktični pisarniški predmeti.
ierdmatid Schrev
Dunaj L, Karntnerstrasse 26.

8 8
Stanje vlog:
X 6,485.28217
vtff
Rffltt
pojilica
Rez. zaklad:
K 98.238-41
J*Ć
K
ljiljite 1
OMCB i
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hi*i
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4l|20|0
brez odbitka rentnega đavka,   katerega plaeuj« poNoJilnira nama za vložnlkc.         905-28
Posojila po 5°|o in po 5f|/V
Odplačilo  dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
UEADNE URE:  raznn nedelj in praznikom vsak dan od 8.—12. ore dopoldue in od 3.—4. ure popoldne.
Telefon St. 185«          Poštnega hranllnlonega urada it. 828.408.

AVGUST REPIC
»odar         43
Ljubljana, Kolezijsk« ulioe 16
(v   Trnove aaa.)
izdeluje,   prodaja  in   popravka
vsakovrstne
sode Tžfl
po najnižjftli een»h.
Prodaja stare vinske sode.
*.. -»CJir:    m>t. ;n»C"«iO#;';»v'»-' 'im*'-. .;«•■ -■   •»      •■•■■    •«
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne    prodajalne na   voglu).
Največja zaloga
Lobuk
najnovejše   fapone.
Prodaja na drobno in debelo.
leuiki   bresplačno.
»ctlll^o^
> z zlato medaljo >>
2Ć »a razstavi w Parizu  ^i ™*           1. 19O4.           *****
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št. 13
izvrSuje vsa  tapetulHha đel»  ter ima
v zalogi vtsie v to  »4roB*© mpndajoee
predmete l»Htttesa lzdelE4a.
Votlja ljubljanske podružnice pchištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vi Ju nad Ljubljana.


m m m m m
m
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21. Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
?iUjalke:
Glavni trg 6
in
Sv. Petra cesta 26
Hl 5«
m
m
5« 5« S» S»
I«
•-   -•♦•- jnt.  ^rtv ^fv »rfv Jv je. jv ..**».    *
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po niskih oenah.
••    ••    ••    ••
POTREBŠČINE za pleskarje, slikarjc, laki-
rarje in pozlatarje     ........
--------------- prlporoća ---------------------------              5 2564—2
= izdelovatelj barv in lakov Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
HENRIK WIBBE
Zavarovalna banka naživljenje v Gothi
Novo  pravilo   od   l. januarja   I9O4:
Nezapadnost od pričetka zavarovanja uaprej,   neizpodbitnost in
svetovna polica po dvch letih.
Dividendo se na izbero porabi  ali za z ni žanje premije  ali brez
nove zdravniške   preiskave za  z vi San je zavarovaae   vsote  (letno
zvišanje zavarovane vsote, ćelo s pravico  do dividende;.
Zastopnik v Ljubljani:
Židovske ulice  štev.  4.
170—10
fc
Tovarna pohištva J. J. NA6LAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.   156~43 ^
Najveeja zalogaj •
pohištva
za spalne In Jedilne sobe, salone in gosposke sobe Preproge, zastorji, modrocl  na vzmetl, žimnatl  modrocl, otroškl  vozički  Itd.
05
A oj ulije eene.
Xajfioll€lnejiše blago.
i^^$^^^^^^^^^^^^5^^t^^^^^^^^^i$^^^^J^^^^^^^^^^^$^$^$^
Pozor!
1 Radi preselitVS prodajam od
Nihće ne zanimli ueilne prilike!
1 seuteira ipi
modno in svileno blago
NihCe ne zamuđi ugodne prilike!
bo mi mm m.
K mnogobrojnemu obisku se priporoča
Ernest Sark
Stari trg štev. I.
Mjdna trgovina sa nahaja od I. novembra nadalje v se-danji Schwentnerjevi trgovini na vo-
galu Židovske ul.ce in Dvornega trga.   2451-n
IJOZOJ
Novo!
Amerikanske avtomatične
samotasalno puške na šibre
4-41
ji^tcm Jrouning.
= Istotako imam veliko zalogo
pušk in revolverjev
= najaovejših sistemov po  najnižjih  ceuah. = *> ,liadno priporo*                 FRAN    ŠEVČlK
Cenlki  na zahtevanje za-                       ^,                           ^
8tonJ In pofttnlne  prosto.        pUŠkaf,   ZldOVSke   UllG*  7.
Novo!
i-
';
*■
i :
i
%
Speeialna obrt za građbe iz betona, želez. betona in monirske gradbe
SPEC1ALNA IZVRSITEV strop ov in atreh, varnlh pred ognjem, ivokom, potresom In glivaml, brez vporabe  železnlh   opor.
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FlLESCHINI & SGHUPPLER o o
__       1NŽEMR INT MESTNI STAVB1NSKI MOJSTER.                 Da|jo   stopnice,    reser-
C.kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec    varl°' "^0**?"*1 V°dne ln
kanatlzacljske    naprave,
235—38    čistiine naprave  za kap-
nlco,    utrjevanja    kleti
Izvršitev   nadzemeljskih    T.TT1RTJSN1 KUJT"!^«: Vte«. in podzemeljskih zgradb    UlUDLUilim cei^entna   del,   vsak^
==   vrsta.   ==
NACRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
deca %ne%da *
I? Hn)erilte!
p.ntLuerpen
p^ JCciu SJorld
družbe pošteni snaŽDi po etiežbi NatanCen zaEesjjiv poufc ;n velavnelistke po
Hitra in vama vožnja z moderno opravlje* rr- mi no vi mi brzo pa mi k i te    solidne
pi^ilcdclpbia
zo žclcznicc in borike
dobite v
978-21
kolodvorskih ulicah št. 41
s= od južnega kolodvora na desno.         ■ Za zastopstvo rRDEČE ZVEZDE*
Ivan Nep. Resnian.
XXXKXXXXKKXXXXXXXXXKXXXXXXXXX
5
Avgust Zabkar s
K
5
*
*
v Cjubljani, T)unajska cesta
858—30
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoea slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje Tseh v to stroko spađajočih predmetov:
napravo in popravo različnih. strojev
izdelovanje  raznovrstnili  mlinskih,  in  žaginih  naprav, napravo turbin po   najnovejšin   konstrakcijan in siste-
niin v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje  najrazličnejša   dela  iz   Utega  iu  kovanoga   železa   in   sicer:
grobne  krize,   R«ttt€>   pc-čl,   vriiie   klopi,   m!xt»,
stel»re? 1r«>uiE»e «» vodo it&+
Naprava najvazličnejših konstrukcij in sicer: železne stresne  .tole,
mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor
tuđi vseh stavbinskih in ključavničarskih dcl: železne ograje, vrata,
okna, strelovoele in štedilnike  raznih velikosti.
IzdeloTar.je žičnih piettMiin za vrtne ograje, pašoike, travni ;e itil.
*
K K X
K K
i
K tt
5
X X
x x x _______________________
M---------------------------------------------------------------------
^5              THe \y%L po   (jrimerulh tovitriiijSicili. couuU.
XXXXXXXX
x
X
X X
X
n
X
X X
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujemo trganje in otekanje po koBteh v nogi in roki ter r zdra-vilo V8ak glavobol. Učinkojejo nedoseglj vo in spasonosno pri ielodčnih boleznih nblažujejo katar, nrejuiejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, poape-5uje;o in zbol.i6ujejo prebavo, Cistijo krl in 6rova. Proieno velike ln male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno oroti hrlpavosti in prehla-Jenju. LeCijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in SCipanje v želodcu Od-pravijo vsako mrzllco in vse iz nje jzhajajoCe bolezni. Te kapljice so najbolj§e sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radi tega manjkati v Dobeni meSCanski ali kmeCki hi5i. Dobivajo se samo: Hleatna Irkarna, 5K»-s:ret», zato naj se naročujejo točno pod nanlovom :                                         24»7 6
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg Št 36, poleg cerkVO SV. Marka,
Denar se poSilja naprej ali pa povzaine. Manj kot ena dvanajstorica se ne poSilja. — Ona je hum led nj a in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
I dueat (19 fitelil#>nle) 4 14.1 * dueate (AH fiteblenle) 14 <»O ML. 9 dueata (94 MteUlenle) H K. I 5 ducatov («« Htrkl^nlr) 19— K. 3 ducala (»U steltlenlc) II 14. |
Imam na tisoCe priznalnih pišem, dajih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg.f ki eo s posebnim uspebom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili, Ivan  BaretinCiC,   učitelj;  Janko Kisur. kr. nadlogar;   Stjepan BorCiC, župrik; Ilija MamiC, opankar; Zorlja VukeliC, fiivilja; Josip SeljaniC, seljak iW.
Ustanovljena I.I36O-
Mestna lekarna, Zabreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je najvcCjc bogastvo!
Venci ©trakovi
J.S.Benedikt, Ljubljana.
^i
ični zavod
FR. P. ZAJEC
, Ljubljana, Stari trg 26
priporoča veliko zaloge vsa-kuvra nin ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh opti-i         čDih predmetov.
Popravi'a in po-5tn<"   uaroCitve, se izvrše točno C6AO in takoj
Josip fteich
ban/arija in kemična spiralnica ter likanjs sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
80 priporoCa za vsa v to atroko spadaj oča dela.
Poofrrzbu   to<•**«. 4*^                          CVit<e    nl^U«.
r ♦***j^ ♦♦««♦**-♦♦ ****J%J^* **♦♦*»
♦
i
5
4
O O
E
■ ■■■■
03
</>
3
CD O
Manu •
:
m
4»
_________________________£
»predaj ravna oblika,
ne tišči na želodec.
priporoča v največji izberi
^lojzij perschć
v  Ljubljani Pred skotijo št. 2!.
1    Tovarna in prodaja oljnatih %          barv, firneža in lakov.
m        —H    Elekti'ićni   obrat.    S-t—
Urtanov-
Brais. M
iat3 1842.
Prodaialna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice  št. 8.
Pleskarska trojstra c kr, drž. fn s. kr. ptlv. }už. želaz.
Slikar ja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja,
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Xalos;a čopičev   za   pleskarje,   slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja !td.
Posebno priporoCava slav. občinstvn najnovejSe, najboljšo in neprecenljivo sredstvo   za   likanje   Bctnih   tal   pod
imenom „Bspidol'.
PriporoCava 8e tuđi si. obCinstvn za
V8e v najmo stroko spadajoCe delo v
meatn ic na deželi kot pnznano reelno
in fino po najnižjih cenah.

i
s-
i i
Sušenih ostankov veliko v zalogi.
Za jesenslo in umu sezono
t
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z   manufakturnim   blagom
•    HD60IHL
I     x x x i Ljubjan! x x x ^   v Spltalsklh ulicah tt.4,
Vzorci na zahtavanje poitnine prosto.

Lahusenovo i""1-8"""" ribje olie.
Uri, obnaiij« nokoti*, |»u»|i«*»iujr tek   in   potrrn   v krafkrm   mmu  u legne luoef« Da naj se mu prednost pred vaemi podobnimi preparati in zdravih. V^U dobrega in prijetnega okun« ga rado uživa staro in mlado   Letua porafca  vedno rae najboljši dokaz dobre kakove sti in priljubljenosti. Mnogo izpričeval in zahvat   Cen St 5O *in. in 9 H.9 zadrja se bolj izplača pri dal'mi porabi. Vttrujf«" ««" |i«n«r«j« 1»   punite   |»rl   t4iip4*v«inju   na firmo   lzdri«»%wtelj»    lel*»r«»rjt» M^j busena  v  llrnnnu.      -    l»ol>i »*** **•«*!»  IrkitriiHh.   —  €-!«** ne   zitl«i| v  ljubi |wnl v lekarnah:   ,,Pri Mariji Pomaga]1    na   Resljevi cesti, ,,pri orlu" na Jt čičevem   trgu  št.   2,   „pri   angelu'*    na   Dunajski  cesti,   ,,pri jelenu11 na Marijinem trgM Jtpri enorogu" na Mestnem trgu.                                                                           2-51^
Zaćevlje najboljše čistilo na svetu!
^m                     m             mm           xx*i              i      ■■     ki daje Cevljein temno-
FO|tnnlonnTMVO$CII°   za   ĆeVlje crn blesK mohranjuje
■   '^"  ■■m#«m#lBm« ft.    MMHMnaMHMH uanje 81 a n o v i t n o.
Kr£fcMnf*| AMf|4_IOŠČilna mas^ za svette Cevlje, ki se po nj ej
■  m#l  IIUIvllU »■■■■■■■■■ leposvetijoiuanje konservira mm                 a          _■ ■_      M*      *     (rrntt loMrllii« mniit^ nala&č za
■  fiPnfllfillfliaJlillL!!! kozje (Kid) usnje, thevreau-, gainsovo-, *   ^^*   ■■%#»^#BB**^    mhbh«hh Sagrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane
neprtmoCljivo, met^fco in voljno,   se tuđi v m<-kroti ne od-18—41                         barva, obleka se ne maže,  čevlji se pa fino, crno blešćijo.
obiva  *•**  povsod«   ~W
c. kr. priv. tova-na (ustanovljena 1832;
C. kr. dvor dObaVitSlj. Pmiaj, I Schulcrstrassa ;i
Stefan Fernolendt
Na razstavali:  v Parizu „Zlata sve*inja
lr
v Londonu MGrand Prix"
TRGOVJN A Z MODNJM IN SVILE - yg>. N(M BLAGOM TERPOTREB-
>W<   JT
	
	IS^TLjubuana ^2-^ Stari trg št. 1.

7*"
■+ "• ■^c_

Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Liubliani
priporoča
pravi ržom kruh, mešan in črn.
Sočnost m dobri okus pridobivata temu izdeiku priznanje vsega občinstva.
S^F*   Na   mednarodni   razstavi   za živila  v Bordeauxu je
dosegel z drugimi izdelki ta tovarne najvišjo odliko (ča-
stni križ 5n z!ato   svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Haračila z dežela  ss najtočneje Izvršujejo.
Velika  z?.log*a  najfinejšeg-a  nasladnegfa   peciva,
bis Ko tov in suhorja.                      i&K*
Vsak dan poslednja sveza peka ob 1 :8. zvečer.
Dvana;3t p^iružnic in prodajalnio. Higieniski transportni vozovi  >:a kruh in |>t*dvo.
V odpomoč pomankanju krme!
Stroji za pripravljanje krma.
Rdzalni   stroji   za rezanico   s patentovanim
vrtilnim krožoim mazilnikom z lahkim tekom, prihrani se 401     moči
Rezaluiki za repo ln kromptr. Mllni za drobljenje ln mećkauje. Parllniki za žUlnako klajo.
Prenosni fetedtlniki za kotle  z emijiiranimi
ali neemajiiranimt vložnimi kotli »toječi ali prevozni, za kuhanje m parenje živlnske klaje, krompirja. za mnoge pcjedelske m gospodarske namene itd dalje
kuruzni robkalnlki.                                                ____
Člstilnice za žito,   trijerjl za sortiranje,   stiskalnico   za sec in slamo, mlatiliiice, vitli (geplji), jeklenl plugt, valjarji, brane
NajboijSi   sejalni   stroji   ., 1<-11H O ii Vw%    (Schubrad • Syster
se jako Ithko ravnajo,   ni treba menjati kolea, za vsako vruto  semenja,   za tr 247^    4                                          vita in ravna tla.
Samodelujoče patentovano prenosne ali vozne
Skropilnice za unićevanje griut, sađnih in hmelj skih 6kodljivcev,  za zatiranje  peronospore itdj
Izdetujejo in dobavltajo jih v najnovejši odlikovani konstrukciji
PH. MAVFARTH & CO.
tovarne  za  poljedelske   stroje,   ielezollvarne in parne fužir
DUNAJ II/l,   Taborstrasse 71
llustrovani katatogi gratis In franko.
Zastopnikl in prtkupcl a* licerl
I
i

pa
I te
1
Naznanjam   slavnemu  p. n. obSinstvu,   da  otvorim   15. t. m. SVOJ, od visoke c. kr. vlade dovoljeni in konceslonovanl
industrijalni tečaj.
Ućenke   se bodo   praktično   vežbale   v četrtletnem tečaju,   ki bode đeljen v dopoldanskega in popoldanskega, v vseh  ročnih delih. Poučevali se bodo  sledcci predmeti:
kiečkanje, pletenje, šivanje perila in risanje krojev, belo in umetno vezenje,   narodno ornamentno vezenje in risanje,   filigransko delo, emajlno   in  žgalno  slikanje.
Učenke, ki so dovršile 14. leto, sprejema  vsak dan   od 9. do 12. ure dopoldne gospa
Marija Eucera
2^70-3                                                   industrijalna  učiteljica
Ljubljana, Sv. Petra cesta šl 31, dvorišce.
Po  vlsofci kralj,  dože.n. vladi proglašena za  zdravilno      ^
rndninsko vodo
Apatovačka kiselsoa |
Nijvtćja žilica anadilh U lajllujili
otroških vozičkov
In navadne do najflnejie
zime.
M. Pakič
v   Ljubljani.
IbzuiIi laniBikso si
ptšllja s piuatjM.
|   -=a©c~     «3®c-    «=a@c*.      ogo    -o®o-   I
*¥
naravna alkallško-muriatiško-litljska slatina,  bogata ogljlkove kisline
p^W1P^ izvrsina kristalno čista namizna voda.
■YK \$&&*     S?v^ ifil li         Glasovite  zdravniSke avtoritete  pripiaujejo  tej sla-
y   -'-^  —      ^ |J i'   tini najbolji uspeh pri vseh boleznih  prebavnlh orga-
^PUS   nov   'n   požiralnlka,  trganju   In   revmi,   pri želodčnem,
jč&k   ,        l'^Hš   pljučnem,   vratnom   in   vseh   drugih   katarjlh,   pri   zlati
iftli^V^i   r";la|   *'•'»   Pri obistnih   in   boleznih   v   mohurju,   pri   kamenu,
jPRJu^V/' \\n   pri siadkornl bojazni, zrnatih in oteklih jetrih, gorećici
»i^<-3^Ji     |£sj|   jn mnogih drugih  boleznih.   Preizkušeno   izvrstno  in
i; *   ^ ^4 ^w   4' '^ I *   nenadkrhjivo sredstvo   pri   spolnih   in   mnogih,   drugih
k^il'   $    lS>,/Mi *'i M   ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig,
^Vae^    ^' *     'i»%', JJ   c« kr  dvorcii svetnik in kr. prof. dr. S. BoSnjaković. **an<^  __*.      ..      •                 Odlikovana na mnogih strolotnih nustarah s 15 zlatimi svehujami.     ^
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice41
Zagreb, Ilica St. 17.    487-os
Dobiva se po vseh   iekarnah,   drogerijah,   restavra-cijah in gostilnah.
Zastopuik za Kranjsko: C. ME\AK1)1 V IJtlblJaui.
^r.«P&v..:-^
Sew-Y©rk   in London ništa prizanaSala   niti evropski celini ter je bila velika tovarna  srebrnine prisiljena, oddati vsg svojo zalogo zgolj proti majhnemu   pla-čilu delavnih moči. PooblaSčen sem izvršiti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomar stedeče predmet« le proti  tema, da  ee mi povrne gldl 6*60 in sicer:
6 komađov najfinejših ractoih ncžav s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih sreomih vilic iz enega komada; 6 komadov           „                   „               „       Jediinih šlic;
12 komadov           „                   „                       kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirsna sretaa zajemalnica za juho;
1  komad amerikanska patentirana ore'orsa zajemalnica sa mleko; 6 kcmadov angleških Viktoria ćašic ea podklada;
2  komada efektnih nainiinih svečnikov;                                                     10-17 1 komad cedllnik za čaj;
1 komad najfinejša sipalnica za sladkor. 42   komadov   sl£Ym.p^|   san&c*   gid.   O*OO«
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gli. 6 60. AineriČansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obđrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljSi dokaz, da leta inBerat ne temelji na MLl.l*:^l«ŠMmA »l^pasrftfl. zave-zujem se s tem javno, vsakemu, kat^remu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si om i ali to fc^rflumrt garnituro, ki je posebno prikladna kot  prekrasno
ženitovanjsko In prlloinostno davilo
kakor tuđi za vttako boljke jeAMpodariho. — Dobiva 86 edino le   V
A.  HIRS€UBER&-a
eksportni   hiši   američanskega   patentiranega   srebrnega   blaga
na Dunaju IL,  Rembrandstrasse 19/ML   Telefon 14597.
3    PoSilja se y provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpoSlje.       ^«-> ^                  ČiMtllni praneli za ujo »tane IO kr.                   v   -s^ ^
^    Pristno le z zraven natisnjeno varstveno  znamko (zdrava kovina).     ^ J                      IzvleeeU Iz polivalnlli plsem.                        *^*?l
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture            S patentirano  srebrno   garnituro  sem
jsko zadovoljen.                      Ljubjana.         jako zadovoljen.
Oton BartuEch, c.inkr. 8totnikv27.pešp.                   Tomaž Eožano, dekan v Maribora.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,   da mi pošljete Se jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Zs.mllo Eohm, okrožni in tovarniSki zdravnik.
*2
" Veliki požar
»ir»
§M§
mm


zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
!>S9
li
.5«
%

'.i TS
i

nove sestave, koje od desne in leve
strani vodo   vlečejo
in mečejo. Vvsakem položaju  delujoče,
kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasil-nega orodja meseca avgusta 1903> Pragi bila je naša tvornica R. A. Hmekal odlikovana z dvemi naj-večjimi odlikovanji in sicer: S 1. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
ZI-A-O-DB^IB                 7~21
skladišče vseh   gasilnih predmetov,   brizgalnic, cevi, pasov, sekirip! sesalk in gospodarskih strojev.
^as^
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporo«utii
svojo bogato zalogo
šivalnih strojev,
vszsih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih // «^v
stroj ev.tjpl
-=atSK=-      -*z*§x=-     —a^K=-
Strasno izbero
I^GnfcI^cijc
za dame i« đeklice
kakor tuđi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
X.  *..  đ..
|i rI |i o ro ča
Anton Sckter
Ljubljana
Spitalske ulice štev. 7.
X X X X X X X X X
x Solidno blago. y   Nizke cene.   '
XX>XXXXX>C<XXXX)0C>O0OO0O0O0<i
za dame
In
gospode
Veliko zalogo
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
šSetic za zobc, glavnikov. dišav, mil Ud. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofije št. 21.
l
•9»|uzaiac   *jfY|af9   «f«i*«ovi
> o
"c
■o 2
3 £
c
s
mZ "19 o^ubji. poj
OI.MOS UBA|
v^ojođuđ                42
=|  H^qz| i)|;|9A a |=^ ui   4euo6e^  M^feAoufeu  a
mm
•as m*w »^
•■t 1»«»,
r
X
xxxxxxxxxxxxxx^xxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxx><xx
X
? X X X X
Plesni poa^
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXAXAAXXXX
XXX»XXvXX
dospem
m. ae mm. w* mm. ft E «»•    ^-^~~
Naznanjam  svojim  častitim   podpornikom  in   znancem, konec oktobra in pričnem zopet s pl?Mnliii  poukom.
Privatne družbe in klabi, ki «e nameravajo pouCeirati, vljađno prosim, da se do mojega prihoda konCnoveljavno odloCijo.
Z velespoStovanjem 2764—3                                       GiuIlO  MoriePPa,  plesni učitelj.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in xil<»&e&<e v veliki izberi s3 dobijo le pri zasiopniku NemSke deln dražba za gramofone
RUDOLFU WEBER
urarju
Ljubljana           wmL;£r.?zm&    ^?
(Hribarjeva palaca nasprotl kavarne ,,Evropa").
tgJ^   Protoia.. ..
nd   <•   )• «• *•
obroke
.. Zamenjavan
......star«
.. .... ploiče
1716-31
C. kr.   tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
St  7973/1904
RAZGLAS
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja petom pismene konkurence »ledeče ođbirke in starine:
2800  hj  odbirkov jute
3000  *         n            račevine                         zamotane vzavojib,
2300   »          »             pa pirja finesa balega I       bruto  7a neto.
2600   »          »                  »        n&vadnega        J
1900   j>  stekla v acdih, bruto za neto
1400   »  li te f^a     železa,    atar» ga,  prostega
7100   »      w             »         pre-iganegK
2300   j»  kovanega »         startg*
800   »  žel^/n^ pločevine, »»ture proste
400   »  cinkove        a             »          »
450   »  železnih   iveri ▼ z&bcjih bruto, za neto
150   »  kovin&kih    »             »          »             »   in
1540   »  starih žtbljev
Pismene poeudbe, v»aka pola kolfeknvana z 1 krono in s priloženo po-botnico o 10", varščini, vloženi pri katerisibodi   c.   kr. blagajni m z za r-anjim   nap.Rom „Ponudba za odkup odbirkov11 do«t»viti ja
najkasneje do 2O. vinotoka 19O4,12 ure opoldne
c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani
Odfcupne cene, bodiei za possmezae ali pa za vse naštete odpadke na-pravijo naj se s številkanoi in črkami za 1 metrnki stet nažtetega blaga po-eebej in leco c. kr. tobačaa gUvna tovarna ▼ Ljubljani.
Isključene in nedopusine so takoimenovane konkretualne ponudbe odjeraanja.                                                                                                           2893—1
Kupcu se odda proti položitvi kupne cene samo raipiaana množina b\»g* ne pa tuđi ona. ki  bt se med tem ča^om do orfdaie nabrala.                          *
Gospodje ponudniki se lsrečnc caveiejo v svojih pinudbah, da v »lupaju, ako ee jim blago prieodi. isto najk&sneje v teku treh \3) tednov po sprejetem obveatiiu plačajo in iz tovarne odpravijc.
V slučaju, da ponudnik ne izpolai \rx* popc;^ zap»df» vložen% vardSinu, ne da bi ee c. kr. erar odpovedal praviGarn, ki nnti pr stoj© v^led cdloka dvorne koraore i dne 12  avgu«ta 1825 i   'n §  908 », b. d. i»k
Odbirki so vedno med uradnimi urami v^koimir na ogied ; poznejdi ugovori po odločitvi ne veljajo in se n*»rije no bo oiir*io.
Ponudniki so vezani s svojo   ponudbo   toliko čas«, da odlodi  o ponud b&h g. kr. glavno ravnateljstvo tob&Čne uprave na Dunaju.
Pobtnice o 10° 0 varaftini, vloleni pri ktki c. kr. blagajni vrnejo se ponudnikom po konćni odločitvi o kr. glavneg« t^bačneg* ravnateljstvu na Danaju, oziroma če se jim blago prisodi, po izvrdenem pl&ćilu in odpravi blaga.
Nedoločno opremljene in prepozno vložene ponudbe se ne bodo upoštevale.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 27   septembra  1904.
Zopet znižane cene!!
Iz LjuDljane pn <rlrl vNew-YorkUllillll.
samo
Prosta hrana že v Bremenu.
Brzoparniki:
Kaiser f ilhelin II. KronDrinz Willielm
Kaiser Willielin ier -G-rosse
(največji in najhitrejSi \ parniki)
ri^s
"i. :\
-^^
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobroduih cen pri meni W »^^'"fMI povišajo ceno ameriBkih Seleznic                 2421—7
EM Tiar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti  stari   „Tišlerjevl"  gostilni.
v -**■ 1
Optični zavod
Krt Piiur i

Ljubljana
Jurcicev trg št. 3.
@_
^!! J&f f m
&$'
VW i,  Viff U ^
^
G>
3nton 5cba5*cr
Ljubljana x Spitol^e tiliee <rt. £   x  Ljubljane
2795 - 3                                      priporoča
noi>o$ti u konfekciji
za dame in del^licc; bluze m dc<^c cblcl^c, medne blage za dame in ge^pedc.
Usafovrstni todni  in ■       /(rasni barhenti.

J^a^Hčne garniture, fla-mlaste odeje in šerpe.
Uzorce  poštjetno   na  zahtevanje  poStnine  prosta.
Solidno blago!
o  o  o
6"

©n
cy
G)
Jfizke  eenc!
19
e>
O    O   O
Stoj!    Kcam
•?
PerSChetU, Pred škofijo 21
o
N
■ 1BBI
■ Ml
o
>
I
SD 3 N<
■■■BB
o o
CD
O
badnje   novosti!
^'50-2

Največja zaloga,
OAniAftu   za pleskarje,  sobne V-/U|JIOtJV    siikarje,   zidarje   in mizarje.
i   Sllfr\\#     pnstnih  angle&kih,   za L_affvV/Vj|    vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posođicah po  Va» V« V, in 1 kg.
Jantarjeve glazure
•75»    r\r%ri&      Edino   trpežno  in imtx   \J\J\A&»    najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega   in   barvastega   za pOde; najcenejSe in najboljSe.
RaniHnla    Pripravnoga zavsa-l\a|Jlvlw/ICl| kovrstne  previafee.
Rnini^linaza barvanje narav-DrUnUlirid negalesaipohifitva.
najboljia in najcenejfta tvrdfca
za naroće?anje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, ^* Oljnatih barv v tubah
dr. Schonfelda.
Pipn^7a P^ejenega iz Ianenega i   II MC7^.ci olja; pristen, kranjBki,
Steklarskega kleja,
pristnega,   zajamčeno   trpežnega.
/"iinoo     alabastrskega in \J\\Jaa, ^        ^        gtukaturnega.
Karbolineja,  najboijsega. Fasadnih barv ™ aPno
Doru  ciihih  kemiCnih,prste-ix I ej a za niizarje in sobne siikarje.
Vzorcev za siikarje,
najnovejSih,                    2422-13
ADOLF HAUPTMANN
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja.
LJUBLJANA
Uatanovljeiio 1. IH3«.
mvm ~mz^m_m
KX3C
Vljudno javljam elav. občinstvu, da imam na razpolago ves Čas lovske sezone vsak dan sveže                2788—6
srne in zajce.
», Gosposke ulice št. 15.
(Palača Auersperg.)
Pariška svetovna razstava 1900.
HA
£4UDENTIFBl& D^DOCTEUR P1ERR£
Svetovnoslavna ustrta voda«
Dobiva se povsod.         2921—1
^P Oton Zupančič  2-116
Čez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančtčevih poezij je pozdravila kritika zelo ra-dostno in jo ^cenila izredno lafaKavo. pZlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik. Ssver v r,Slov. Narodua, pa tuđi „Slovenec* ter „Dom in Swetu sta priznala ZupanCiCa brez vsega pridržka za najveCji liriCni talent med sudobnimi slovenskim i pesniki. Ta ^oglasna ugodna sodba Bicer tako nasprotujočih si listov pač ceoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju na$e lirike nekaj res nenavadnega, tekaj takega, kar sili tuđi nasprotnika, da to prizna hote, nehot6.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja  |
M broš. po 2 K, s pošto po 2 K10 ti; v panteon- %^^ m       izdaji po 3 K, s pošto po 3 K 10 ti.      ^k
X Ohranitev zdravega F
pŽELODCA*
¥
tiči največ v ohranitvi, pospeSevanni in ▼ urav-navi prebsvljaitja ter odetranitvi nailležnega *a-prtja. 1'reiBkušoni), i/, izbranih injiioljaih in uspeš-nili zdruviluili »eli skrbno napravljeno, tok zbu-jajoče in prebavljeuje posjM'šuinče in lahko od-▼ajajoče domaće zdravilo. ki ublaži in odatraui luaue naslodke iiezmemosti, slabe diete, prehla-jenja iu zopniega zaprtj*, n. pr. gorečico, n»-peujanje, uezmerne tvoritve kislm ter krče je dr. Jtose lutlziint ztt irlo<i*f iz lekarue 1>-FUAGNKU.IA v 1'llAUI.
SVARILO! V8i deli embalaže
imajo  postavno   de-
ponovano varstveno znamko.
Glavna zalovn
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
c. iii kr, dvomega dobaritelja
=    vprt   eriiein   orlu"    =:
Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ulice 203. Po  pošti raipošllia   s* vsak dan. Proti vpoSiljatvi K 2 50 se pobije velika steklenica in za K 1*50 mala ste* klenica na vse postaje avBtro-ogerake monarhije pofitnine prosto.
Zaloge v lekarnah  Avstro-Cgerske.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lokarjih; G. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b        detachlttgor, J. Mayr.        2678-2
JI Rabite samo
veleniske salonske brikete
G
najboljše, najccncjšc in najprimer--^— ncjše  kurivo za peći. ^—
Prodaja  jih  samo  trgovina z lesom
St. & C. Tauzher
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 47.
fe
\
^
2739-«
%$F*m^mt v

Poznate že Maltzp ?
Maltzym Maltzym
Maltzym
je slastna, velekoncentnrana, zelo redilna namizna pij&ča iz sladnega izvlečka.
takoj obnovi z velikim uspehezn oslabele moCi vsled bolezoi, operacije, poroda, malokrvnoaii, slabosti, veli-kega napora, kakor tuđi pri preboleUh. oetarelih in na želodcu bolehajočih oaehah brez moLenja pokliča.
80 prve avtoritete sijijno ocenile in ga na tisoCe rodbin izključno pije pri ko»ilu iu večerji.
Dobi se v steklenicah 1 \ ali \2 v drogerijah ter v trgovinah
s kolonialnim blagom in delikitesami.   Vaši najbliiji  dobavni
kraj i se Vam na zahtevo naznanijo.
Izdelovalnioa živil                           1 2893—6
=   IVAIV   HOI^I^   =
STADLAU, to^arne dieieti^kth sladnth preparatov.
Dobiva se v zadevnih trgovinah.

1


\#^      ^      %V

Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča slav. občinstvu svojo
1^ veliko zalogo Igi
zlatnine in srebrnine,
briljantov in diamantov
ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po IMT najnižjih   cenah. ~W&



Izređna prodaja.
«2
to
Zaradi skorajsnje preselitve svoje prodajaluife in popolno opustitve potivl»>iy-iii /n kiMJaro in sivi!;t\
kakor:   {{pk,  pozaiiicnlcrijc,  gttmbov,   Sivatne svile, trakov. svilnatega blaga, zameta, pliša
in drugih malih v to stroko spadajoC'ih potrebšcin, bom odslej prodajal vse &ori navedeno bla^o
»0°/o  do  -SLO*7o
l^od nabavno ceno.
Onienirn &e, da je bla^o popolnonia pristno in je bilo nakupljeno izveeine še za preteklo sezono.
Naj to jniliko porabi vsaka sivi Iju in vsak krojat-, ki le koliekaj potivbuje takega bla^ra; priporoča se pa tuđi trgovcem, da si nakupijo veejih innožin.
Za obilni obisk se priporoča                                          8813—2
trgemno z mednim blagcm *^f^
3. 5- B«ncdi^t
sedaj na Starem trgilf tekom meseca novembra pa v preSernovttt ulicah v palači mežtne hranilnice.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne'