ŠTUi
vp/f'
V'
IZDAJA ZA GORIŠKO 13T BENEČIJO
PRIMORSKI DMEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes ob 16.30 uri na stadionu tPrvi majo drugi nastop
MAKEDONSKE FOLKLORNE SKUPINE
HW!mmwwimwwfmwwwwwnwwwwwHwwnwnTmmmTmm'
Leto VIII. - Štev. 146 (2142)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST. nedelja 15. junija 1952
Cena 25 lir
la neodvisno razrednu sindikalna gibanje
Zveza Razrednih sindikatov je J* *U razmnožila med tržaškim oeiavstvom - naslednjo okrožnico,
. eri poziva delavce, naj s svojo borbo prispevajo k obnovitvi pristnega in neodvisnega izrednega sindikalnega gibanja: Tovariš! Na sindikalnem Področju se sliši stalno negodovanje, Delavci se pritožujejo m kritizirajo vse. Dejansko »e stvari ne razvijajo ugodno ve delavce. Ni več nobenega zaupanja v Delavsko zbornico m v Enotne sindikate in * Uioč sindikalnih gibanj. Ob vežnih, prilikah smo slišali kri-
na račun Razrednih nndikatov. Delavci se sprašu-j/.0-' Kaj delajo Razredni sin-tfcatt? Zakaj se oni ne zga-jjejo, zakaj ne vzamejo v roke zakaj niso navzoči pri n o‘kalnih pogajanjih, zakaj se ne postavijo na čelo spon-gibanj, ki nastajajo od asa do časa za izboljšanje zjmjenjskih pogojev tržaških delavcev?
Tovariš! Te kritike so posledica kvarnega delovanja in ptede, ki jo ustvarjata vod-stvi Enotnih sindikatov in De. ®oske zbornice. Zaradi tega “ffotianja je na tisoče trža-™(h delavcev izgubilo jasen Pogled na razredne odnose in da značaj sindikatov. Oni za-o ne vedo, iz česa izvira nji-•°t'a moč in kaj morajo prav-‘dprav biti razredni sindikati. Tovariši iz tovarn in podje-v, po jasnimo si ponovno to tvar. Razredno sindikalno gi-oanje je nastalo iz potrebe, da f* zavre proces razkrajanja tržaškega delavskega in sindikalnega gibanja, ki ga je po-V?ročila politika Kominforma. lmloga razrednega gibanja je 0,m. da da zmedenim delav-ccm politično-sindikalno osno-v°, s katero bi se delavci zo-Pct lahko opomogli in vodili °jo borbo. To je torej pomelo kritiko in razkrinkavanje uejansko nacionalističnih in trcdentističnih nalog Delavske zoornice ter stvarno protirevolucionarnih in protidemokratičnih nalog Enotnih sindikatov; s ciljem, da bi zopet postavili sindikalno gibanje tcgu področja na pravilno sin-osnovo, na kateri se obnovi neodvisno sindi-
cr»™0lb-anie *r*°*Wi delavcev za tržaške delavce.
}orei izvira nenehna ovraznost zvez industrijcev, trgovcev ter njihovih vladnih n časopisnih organov; iz tega !*®tra. sovražnost Delavske zbornice in Enotnih sindikatu proti Razrednim sindikatom.
Zato se morajo Razredni uiaifcati nenehno boriti za Pfanico prisostvovanja na sin-utkalnih pogajanjih, za pravico do sklepanja in podpisovala sindikalnih sporazumov, ca postanejo prizadeta stranka v vseh sindikalnih vpraša; ujih: Proti tej njihovi pravici s° se, tovariš, združili vsi gospodarji in njihovi hlapci.
Prav zato se o Razrednih ,lndikatih malo čuje, zato ni-navzoči pri pogajanjih ne 'V.orejo predložiti svojih knn-Oton za izvolitev tovarni-*kth odborov. Zato jih ni bilo jj1? Uradu za delo pri pogaja-h}'h glede zadnjih sporov pe-F°J*»kih delavcev, tiskarjev, J"djedelnice Sv. Marka in jih t sedaj pri pogajanjih za reti’ , spora delavk v konop-itd*'1*' !'r>ora delavcev CRDA
*fi '
[ 0 morajo delavci vedeti m n-umeti. Morajo poznati vso 0 sistematično borbo proti ir?dnemu sindikalnemu gi-anlu. ki j0 vodijo industrij-, Delavska zbornica in Enot-sindikati. Delavci morajo L.!,nati napore in žrtve vodi-sinit n. ’n članov Razrednih kat utov in tez,:e pogoje, v diki 0’Prai,ljajo svojo s in* alno akcijo v korist vsega °etavskega razreda.
In preden vprašaš, tovariš, zakaj ni bilo storjeno to ali ono, zakaj se stvari razvijajo tako namesto drugače, in zakaj nima sindikalna akcija nobenega rezultata, zakaj se plače dejansko nižajo in splošna beda delavcev narašča, preden se vprašaš po vzroku tolikih negativnih učinkov med tržaškim delavstvom, moraš P?’ iskati vzroke ter spregovoriti sam s seboj in se vprašati: Zakaj, če sem prepričan, da akcija Delavske zbornice in Enotnih sindikatov ne prinaša nobenih pozitivnih rezultatov, ne vzbuja več zaupanja, ne mobilizira več delavcev, ne straši več industrijcev; je prav tako res, da je moja dolžnost delovati, zbuditi se in se priključiti borbi tovarišev delavcev razrednega sindikalnega gibanja in prispevati tako. da se med delavci končno ustvarijo ugodni pogoji, ki bodo o-mogočili obnovo neodvisnega in pristnega sindikalnega gibanja, ki bo orodje sindikalne borbe delavcev in za delavce. Samo tako bomo, tovariš, napravili konec temu stanju, ko lahko tržaški delodajalci zelo udobno živijo; ker jih že več let sindikalna organizacija le redkokdaj malce moti ter lahko industrijci in veliki trgovci v Trstu vedrijo in oblačijo, kakor se jim zljubi. Samo tako boš, tovariš, pomagal svojemu razredu in svojim tovarišem, da v Trstu v sindikalnih in političnih borbah ponovno zavzamejo ono mesto v prvi črti, ki so ga že zavzemali v preteklosti in v letih po drugi svetovni vojni.
Ageuti bolgarske obveščevalne službe, preoblečeni v civilne obleke in oboroženi, so vdrli na jugoslovansko ozemlje in ugrabili kmeta Sabauova - Vatikansko vohunsko delovanje v Jugoslaviji pod vodstvom msgr. Oddija » Delegacija indijskih socialistov v Ljubljani
Naš tede
pregled
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Izzivanja bolgarskih kominformistov se nadaljujejo. Danes je bilo uradno potrjeno, da so agenti bolgarske varnostne službe, preoblečeni v civilno obleko in oboroženi z bombami in avtomatičnim orožjem, 8. junija vpadli na jugoslovansko ozemlje in ugrabili kmeta Useina Asena Sabanova. Bolgarski a-genti so 8 ur držali Sabanova, ga izpraševsli o razmestitvi jugoslovanskih graničarjev in ga prisilili, da je podpisal izjavo, da bo delal za bolgarsko obveščevalno službo. Sele ko je na to pristal, so ga izpustili čez mejo in mu ukazali, da se mora vrniti z zahtevanimi podatki.
Današnja «Borba» objavlja faksimile pisma Danila Dončiča, jugoslovanskega državljana, ki ga je pred smrtjo pisal v bolgarskem zaporu na koščku platna od srajce. Danilo Dončič je bi) aretiran 3. aprila 1951 in ustreljen 18. aprila 1952 kot »jugoslovanski vohun». Dokument, ki ga objavlja «Borba», dokazuje srednjeveško mučenje in .zverstvo bolgarskih organov, ki z nečloveškim ravnanjem silijo svoje žrtve, da priznajo to, česar niso nikdar storile.
V uvodnem članku pod naslovom «Vir naše moči* poudarja nocojšnja «Borba» pomen
šajo uničiti združeni sovražniki ■ za tržaške kleroiredentiste vsi Jugoslavije. Med ternj sovraž-1 verski obredi in cerkev samo
niki so zlasti sovjetski imperialisti, ki skušajo z raznimi ((argumenti« uničiti notranjo enotnost Jugoslavije. Hkrati pa so to tudi »argumenti« Vatikana in raznih fašističnih elementov, pravi «Borba», ki so jasno pokazali svoje imperialistične zahteve proti socialistični Jugoslaviji. »V arzenal norih idej Vatikana spada tudi razpihovanje verskega sovraštva pod značko ((verskih svoboščin«. Toda s temi «argumenti» nas_ ne bodo prepričali, zaključuje «Borba». Naša argumenta, resnica in ljubezen do domovine, sta mnogo bolj prepričevalna«.
«Politika» pa piše o dejstvih, ki so prišla na dan na nekaterih procesih in ki dokazujejo, da so se tudi duhovniki pečal: z vohunskim delovanjem po navodilih Vatikana. Pri tem delu so bili povezani s papeškimi nuncijem Hurleyem in z od pravnikom poslov nunciature msgr. Silviom Oddijem, ki se zelo vneto vmešuje v jugoslovanske notranje zadeve. Vatikan razpihuje svojo protijugoslovansko kampanjo točno takrat, kadar gre za jugoslovansko - italijanske odnose, zlasti pa za italijanske imperialistične težnje.
V članku pod naslovom ((Tržaški škof Santin« piše nocojš
bratstva in enotnosti narodov I nja »Borba« o Santinovem de-Jugoslavije, ki ju zaman posku-1 lovanju in poudarja, da imajo
en cilj — raznarodovanje Slovencev v coni A in vplivanje na Italijane, da bi se opredelili za Italijo.
Pod naslovom ((Manevri Vatikana« piše nocojšnja «Borba» o nedavnem evharističnem kongresu v Barceloni in poudarja, da je bil ta kongres čisto navadna špekulacija z verskimi čustvi. Papežev pozdrav Pran covj Španiji pa je samo še en dokaz o tesni povezav; med španskim diktatorjem in Vatikanom. »Francov režim bo mor da s tem pozdravom nekaj pridobil, zaključuje «Borba», toda težko je verjeti, da so pošteni katoličani v svetu mirno sprejeli poskus, da se Pred svetovnim javnim mnenjem katoliške množice izenačijo s fašističnim Francovim režimom«.
Danes opoldne so se v dvorani prezidija zvezne ljudske skupščine v Beogradu zbrali številni borci in komandanti partizanskih enot, ki so se proslavili v bitkah na Kozari, Ze-lengori, Sutjeski in drugod. Predsednik prezidija dr. Ivan Ribar jim je podelil visoka odlikovanja.
Generalni polkovnik Ivan Gošnjak je prejel red svobode, 70 oficirjev in generalov JLA, državnih in partijskih funkcionarjev pa je sprejelo red narodnega heroja. V imenu odlikovancev se je zahvalil gene-
ralni polkovnik Ivan Gošnjak, I delegacija obiskala v sprem-kf je poudaril, da so se parti- j stvu Ivana Regenta tovarno zanske enote mnogokrat borile avtomobilov v Mariboru, hi-pod težkimi pogoji, ko bi se vsaka druga vojska predala.
Na poziv zveznega sveta za zakonodajo se bo jutri v Beogradu začela konferenca profesorjev ustavnega prava in teorije države iz raznih jugoslovanskih fakultet in drugih strokovnjakov o izdelavi načrta ustavnega zakona.
|	B.	B.
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 14. — Danes je delegacija indijskih socialistov prispela v Ljubljano, kjer si je ogledala nekaj kulturnih ustanov in zanimivosti glavnega mesta Slovenije. Med svojim obiskom v Sloveniji je
drocentralo Mariborski otok in mariborsko kmetijsko šolo.
Jutri bo del skupine obiskal Postojnsko jamo in partizansko bolnico «Franja» v Cerknem, ostali pa se bodo udeležili mladinskega festivala na Jesenicah. V Sloveniji bodo indijski socialisti ostali še nekaj dni. Med drugim nameravajo obiskati tudi Bled, kjer bodo verjetno imeli tiskovno konferenco o svojih vtisih iz Jugoslavije. Delegacija je doslej obiskala vse jugoslovanske republike in se seznanila s potjo, po kateri jugoslovanski narodi gradijo socializem.
C. S.
FRANCOSKI TISK OBTOŽUJE nemžko vlado militarizma
Obsojanje izjave zahodnonetnskega obrambnega ministra Blanka kompromis glede odgo-s ovjetsko noto? - Socialni demokrati ponovno zahtevat o sklicanje konference štirih
vora na
LONDON, 14. — Pripravljanje odgovora treh zahodnih
vlad na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji je naletelo na ovire zaradi različnega mnenja med delegati glede takojšnjega sklicanja konference s Sovjetsko zvezo. Nesporazum se torej tiče bistvene točke odgovora. Britanski zunanji minister Eden in kmalu za tem francoska vlada sta dala razumeti, da ne nasprotujeta takojšnjemu sklicanju konference, na kateri bi razpravljali, o vprašanju svobodnih volitev v vsej Nemčiji- Domnevali so, da bi ta konferenca lahko pojasnila bolje sovjetske namene kakor dolgo izmenjavanje diplomatskih not. Toda v Washingtonu sa temu upirajo in državni de-partman je dal razumeti, da bi Sovjetska zveza lahko izkoristila to konferenco v propagandne namene in da bi nastala nevarnost, da bonnski dogovori ne bodo v ameriškem kongresu ratificirani v predvidenem času. Zaradi tega se zdi. da so zamisel konference. ki naj bi jo sklicali v kratkem času. opustili. Vendar pa se zdi. da ni bilo lahko priti do kompromisa med tremi. Vsekakor pa je bil baje načrt odgovora že pripravljen in zdi se. da so ga že poslali v VVashington, kjer ga bodo spopolnili v državnem depart-manu ob sodelovanju francoskega in britanskega poslaništva.
Diplomatški urednik lista »Observer« piše. da bodo odgovor na sovjetsko noto odposlali prihodnji teden. V njej bodo vprašali za pojasnila o možno-
sti izvedbe volitev v vsej Nemčiji To bi bil prvi pogoj za sestanek štirih. Tega sestanka pa ne bi se udeležili zunanji ministri, pač pa drugi funkcionarji in bi se omejil le na vprašanje volitev, medtem ko ne bi govorili o mirovni pogodbi.
Socialno demokratska stran-
Britanski pristanek
na imenovanje Gromika
LONDON, 14. — Britanska vlada je dala svoj pristanek, za imenovanje Gromika za sovjetskega poslanika v Londonu. V zahodnih diplomatskih krogih v Moskvi tolmačijo to imenovanje kot znak. da želi Sovjetska zveza zbližanje z Veliko Britanijo in izboljšanje odnosov med obema državama. V Washingto-nu pa je to imenovanje vzbudilo veliko zanimanje, to tembolj, ker je Gromiko med najbolj znanimi sovjetskimi osebnostmi v ZDA, kjer je bil veleposlanik in voditelj sovjetske delegacije v OZN. Komentarjev ie ni, venoar .pa so nekateri funkcionarji deja-li: «Ce Sovjetska zveza upa, da bo s pomočjo Gromika odprla razpoko v zahodni enotnosti, se zelo moti«.
Dosedanji sovjetski poslanik v Londonu je danes odpotoval iz Londona. Kakor je znano, je bil Zarubin imenovan za poslanika v Washingtonu. Ne ve se, koliko časa še bo ustavil v Moskvi, kakor se tudi ne ve. kdaj bo Gromiko prišel v London.
ka pa je po dvodnevnem kongresu danes objavila izjavo, ki pravi, da politika Adenauerje-ve vlade ni v skladu s ponovnimi vladnimi izjavami, da zastavlja vlada vse sile za združitev Nemčije. Zato ponavlja socialno demokratska stranka svojo zahtevo za sklicanje konference med Jtifimi zasedbenimi silami, ki naj razpravljajo o splošnih volitvah v vsej Nemčiji, vštevši v Berlinu.
Britanski zunanji minister Eden je danes v Birminghamu poudarjal, da je nujno, da bonnski dogovori in pogodba o obrambni skupnosti stopijo čimprej v veljavo. Dodal je, da so zahodne države pripravljene v vsakem trenutku začeti pogajanja za odpravo sedanje napetosti, in pripomnil, da Zahod ni napravil nič takega, kar bi še bolj onemogočilo sklenitev sporazuma ali združitev Nemčije.
Današnji francoski tisfc poudarja izjave obrambnega ministra Zahodne Nemčije Theo-dora Blanka, zlasti izjave, ki se tičejo pospešene oborožitve Nemčije in možnosti priprave 12 nemških divizij še preden bo Francija pripravila svojih 14 divizij. «Ce Matin« pravi, da se zdi, da se je bonnska vlada odločila, da ne bo govorila Nemcem več v pametnem jeziku, pač pa da se bo sklicevala na njihove skrite instinkte, o katerih je vsakdo upal, da se ne bodo več zbudili. «V vsem tem ni nič no-
le isti program, ki so ga izvajale nemške vlade po letu 1918».
Italijanski monarhisti
upajo v povratek Umberta
RIM. 14. — Predsednik italijanske nacionalne monarhistične stranke Lauro je odpotoval v Lizbono, kjer se bo posvetoval z bivšim kraljem Umbertom. Njegov spremljevalec. poslanec Fiorentino je izjavil: «Vse kaže. da bo, takoj ko bo leta 1953 izvoljen nov parlament, mogoče ponovno načeti vprašanje obnovitve monarhije v Italiji«. Lauro pa je dejal, da monarhisti, ki so »demokratično sprejeli referendum v zelo neugodnih pogojih, zdaj dokazujejo.da bodo lahko pridobili izgubljeni položaj, kar kaže že njihova zmaga v južni Italiji in kar se bo v prihodnjih volitvah pokazalo tudi v severni Italiji«.
Iz Londona pa poročajo, da se ukvarja «Times» z vprašanjem italijanskih rudarjev v Angliji in s protiangleško kampanjo, ki se v tej zvezi razvija v Italiji. »Umetno napihovanje užaljenosti je v Italiji priljubljen posel brezobzirnih ljudi«, pravi «Times» in piše nato, da italijanski rudarji. ki niso mogli dobiti dela v AnS^ii, P° pogodbi, ki so jo podpisali pred odhodom, nimajo pravice do nobene odškodnine, temveč samo na
Nove preiskave
v Franciji
PARIZ, 14. — Francoska policija je danes napravila preiskavo v nekem sindikalnem domu v bližini Pariza. Izida preiskave niso javili.
V Parizu je sodnik danes zaslišal glavnega urednika lista «Humanitč», ki je bil 25 maja aretiran. Prizivno sodišče v Parizu pa je danes izdalo odredbo. da se ne pestopa v zvezi z ovadbo, ki jo je glavni tajnik KPF. Duclos vložil proti policijskemu komisarju, ki ga je aretiral, proti državnemu i pravdniku in proti preiskovalnemu sodniku. Kakor je znano, trdi Duclos. da je njegova aretacija nezakonita, ker da v njegovem primeru ne gre za aretacijo na kraju zločina, ki bi bil edini primer, da ne velja parlamentarna nedotakljivost.
Duclosovi zagovorniki sc1 danes vložili prošnjo za začasno
Koreja in Nemčija — ob teh dveh vprašanjih so se začela razločneje pojavljati nasprotja med ZDA in njihovimi evropskimi zavezniki. Na seji angleške spodnje zbornice je bil E-den dokaj razločen, ko je govoril o položaju v Južni Koreji, v Londonu in Parizu pa se po. javljajo glasovi o potrebi sklicanja konference štirih o Nemčiji. Medtem poskušajo Ameri-kanci u rediti spor med S ig-manom Rijem in južnokorej-skim ljudstvom z intervencijami v rokavicah, ki dajejo staremu diktatorju menda samo še več poguma, in bi radi prepričali Francoze in Angleže, da na sestanek štirih sploh ni misliti in da je treba v nemškem vprašanju nadaljevati po že začrtani poti.
Ob istem času se je pojavil u Indiji drug glas: Nehru je opo zoril, da spravljajo velesile OZN na nevarno pot, ki navdaja male države, zlasti pa azijske z velikim nezadovoljstvom. Skratka, indijski državnik je obtožil velesile, da spre minjajo OZN v ustanovo za obrambo svojih, le prečesto imperialističnih interesov.
Angleški laburisti pa so se zavzeli za priznanje «edine reprezentativne kitajske vlade», to je, Maocetungove vlade v Pekingu. To opozorilo je na-menjeno Churchillu le toliko, da ga opomni, naj ne opusti politike nekdanje laburistične vlade na Daljnem vzhodu (Anglija je takrat priznala pekinško vlado) ;v prvi vrsti pa ga moramo razumeti kot kritiko ameriške politike v Vzhodni Aziji, ki jo je podpiranje propadlega Cangkajškovega reži. ma že spravilo v veliko zagato
in ki se ji obeta nekaj podobnega s protežiranjem »korejskega Cangkajškan, Sigmana Kija.
* * *
Vse to ustvarja občutek nekake krize v zahodni politiki. Ta kriza izhaja iz globokih no. tranjih nasprotij, ki nedvomno
voj nujno poraja, in med krepko ukoreninjenimi starimi, reakcionarnimi silami, ki poskušajo reševati svetovna vpraša‘ nja z zastarelimi sredstvi. Stvar še zdaleč ni preprosta. Prej smo govorili o kritikah ameriške politike, ki prihajajo iz Anglije, Francije in od drugod. Toda Amerikanci imajo ravno tako prav, ko očitajo Francozom njihov kolonializem v Severni Afriki, ali ko ne soglašajo popolnoma z Angleži o njihovi politiki na Srednjem vzhodu
O nekaki zemljepisni razde’-Ijenosti naprednih in konservativnih tendenc ni mogoče govoriti. Nemogoče pa je tudi te tendence točno razmejiti po strankah nit gibanjih. Nedvomno je laburistična stranka glavni, najmočnejši predstavnik naprednega gibanja v Angliji. Toda tudi laburistična vlada je na primer odločno nastopila proti perzijskim zahtevam o nacionalizaciji naftne industrije in Morrison je pri tem enostavno zamenjal reakcionarnega nositelja te zahteve (Mosadeka) z njeno nedvomno napredno vsebino. Sele zdaj, ko je laburistična stranka v opoziciji, se je začela jasneje kristalizirati njena napredna vloga — kot se je doslej že redno ponavljalo. V zgodovini laburističnega gibanja.
V ZDA je položaj še bolj zapleten. Da si stoje demokrati na splošno bolj na levo kot republikanci, je diferenciacija med novimi in starimi idejami bolj ostro izražena znotraj strank samih. Tudi demokrati vlečejo s sabo znaten reakcionarni balast, jedro resnično na. predrtih sil v ZDA pa se vse. bolj konkretizira v delavskih sindikatih, ki utegnejo postati osnova nove politične sile — kot se je na primer že zgodilo v Angliji.
Na splošno pa se nam zdi kriza na zahodu, čeprav bolj vidna, manj globoka kot na vzhodu, kajti knuta in sibirsko pregnanstvo sta gotovo
Mac Mahon
hoče vodikove bombe
VVASHINGTON, 14. - Pred-1
sednik parlamentarnega odbora za atomsko energijo Brien Mac Mahon je danes izjavil, da bo v primeru, da bo izvoljen za predsednika, ukazal pripraviti vsaj tisoč vodikovih bomb.
Pripomnil je, da bo v primeru izvolitve:	1.	Priporočal
izdelavo štirih vrst atomskega orožja; 2: Potegnil se bo za sklicanje konference vseh državnih poglavarjev v okviru Varnostnega sveta OZN, da se prouči možnost, da pride postopoma do svetovne razorožitve; 3. Zamenjal bo klasično oborožitev z atomskim in vodikovim orožjem, ki stane manj; 4. Imenoval bo komisijo. ki naj prouči vprašanje razorožitve in svetovnega razvoja; 5. Poslal bo Stalinu diplomatsko noto s pozivom, naj imenuje enako komisijo v Sovjetski zvezi, da pripravijo predloge za skupno akcijo proti oboroževanju in proti revščini.
General Bradley je pretekli mesec na tajni seji senatnega pododbora za vojaška nakazila izjavil, da bi Rusija lahko sedaj zasedla Evropo. Dodal je, da Rusija tega ne napravi same iz bojazni pred ameriškim odgovorom z atomsko bombo,
 ............    ,	jn	ker Stalin upošteva ameri-
vega«, pripominja list: «to je | ški industrijski potencial.
MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES
oblasti sklenile plačati denarno odškodnino. List nadaljuje, da se vedno kaj najde, kar kali italijansko-anglešlke odnose, pa naj bodo to «dogodki te pomladi v Trstu« ali pa vprašanje rudarjev.
Eden bo zapustil
zunanje ministrstvo?
LONDON. 14- — Konservativni list «Yorkshire Post« piše, da se širijo govorice, da bo Eden zapustil zunanje ministrstvo in prevzel kako drugo ministrstvo, ki je v zvezi z notranjimi zadevami Velike Britanije.
Po mnenju omenjenega lista je mogoče, da ho Eden prevzel notranje ministrstvo, Mac Mil-lan pa bi prevzel zunanje ministrstvo.
pretresajo zahodni svet, je svobodo Duclosa. Enako preš-. kriza sistema, ki se je preživel,	.
njo so vložili zagovorniki glav- lin se izraža predvsem v bor-\vcčja nasprotnika vsakega nat nega urednika lista «Huma-1 bi med naprednimi, demokra-1 predka kot kolikor toliko sv o-n'te»	1	tičnimi tendencami, ki jih razt I boder razvoj, kjer je kljub tre-
nutnim oscilacijam staro ven-
=
Atomsko podmornico bodo zgradili v ZDA
GROTON (Connecticut), 14.[stališče Kremlja spremenilo, če — Predsednik Trumam je danes I bi Sovjetska zveza sodelovala
govoril ob priliki začetka gra- pri ustvarjanju boljšega sveta, ditve prve ameriške podmorni- namesto da se poslužuje obče na atomski pogon, «Nauti- strukcionizma proti vsakemu
lus«. Izjavil je, da se s tem odpira nova doba bodisi na po-prišču narodne obrambe kakor pri uporabi nuklearne energije v miroljubne namene. Truman je nato izjavil, da izdelava atomskega motorja predstavlja najvažnejši razvoj v uporabi nuklearne energije po prvi eks-
Sloziji ameriške atomske bombe sta 1945.
Nato je predsednik dejal, da bo treba, še preden bo mogoče ustvariti novo atomsko dobo miru, ustvariti svet, ki ne bo podvržen nevarnosti vojne. Pomislite — je dejal predsednik — kaj bi vse lahko napravili, če bi lahko posvetili miru vse naše atomsko znanje. Ce bi se
«Dclo» je nastalo kot glasilo Kommformistične OF. Pozneje J spremenilo podnaslov in po-*i**° flasilo Vidali.jeve KP v slovenščini, v zelo slabi slo-enšcmi. A kakor ni bilo resno Si&fSS pr^°* tak0 Sa ni mo-«no • J' "1?1 resno niti v ,ei
«»ovi» obleki.
v ^	.»54
zadnji številki omenje-,,, »a glasila najdemo uvodnik.
4 uvodnik ni nastal v glavi nr,T6a kominformističnih Prvakov, ampak je le skoro lovenska predelava uvodnika, r* ga Je objavil zadnji «Lavo-tore«. Naslov tega uvodnika Je skoro enak, le da je «Lavo-,* or'» (tovoril o »široki fron-InL * pa govori o iienot-o1 nastopu proti fašizmu«. I ,nm, tudi vsa izvirnost.
»Borba proti fašizmu« je, a “ti zadnje čase, zelo v mo-2:,Pri tržaških kominformistič-J t1.Prvakih. To «borbo» so od-Predvsem po fašističnih ? vokacijah okoli 20. marca t. v’r,a-? ,50 se kominformistični voditelji * ganljivo vnemo ob-'n iredentisti za »'esitev« Trsta in celotnega frzaskega ozemlja. Do volitev
fistuli"150 Vedeli n'Eesar o f»-VoliW arnosti. Celo med ■a t i , mpanlo- do 14. maja t. L, jim ni bilo uradno nič
RaVirh8- 0 tel_nevarnosti. Sam Radich je na Trgu Venezia ce-|o službeno izjavil, da fašistič-
ihes neV--n°^ ,ne “Ostaja. Da-o
to nevarnostjo. Ljudje
pa se «Delo» baha, češ da
I” ,°ni vodno ((Svarili« ljudi . neyarnostjo. Ljudje 1 *» nimajo tako kratke pa-
meti, kakor si v svoji pokvar jenosti domišljajo kominfor-mistični prvaki, vedo, da so prav po zaslugi kominformi-stičnega vodstva fašisti našli pri Sv. Jakobu delavce nepripravljene. Ko so fašisti prišli drugič k Sv. Jakobu, pa je za isto uro Vidali sklical zborovanje svojih pristašev na bližnji trg, da bi se moglo zborovanje in izzivanje fašistov vršiti nemoteno. Tak je pač njihov «antifašizem».
* * *
«Kakšna je razlika med..?« Tudi s takimi stvarmi se peca »Delo«. »Ali je kaj razlike med italijanskim neofairzmom in titofajizmom?i> ^az*"5a, Je zelo velika, pravi «Delo» «Tito/ašizem je na vladi, razpolaga z eno deželo«, medtem ko »italijanski neofašizem ni na pladi in se ne bo dokopal do oblasti«. Upajmo, da bodo glede italijanskega fašizma kominformistični prvaki boljš preroki, kot so bili glede «ti-tofašizma«, ki bi se bil moral zrušiti v par mesecih!
A kdo je na vladi v Italiji? Ce naj verjamemo istemu «Delu», klerofašizem. Kakšna je razlika med neofašizmom, »ki ni na vladi in se ne bo dokopal do oblasti«, in klero-fašizmom, ki je na vladi? Z dežja pod kap, ali izpod kapi na dež?
* * *
»Glaoni suet Tržaškega pc kreta miru —... se je sestal na izrednem zasedanju...« Glej ga no, kdo je sploh vedel, da obstaja neki «tržaški pokret mi-
ru«! Do sedaj je spal spanje pravičnega. A v Moskvi spet nekaj kuhajo, pa se je moral zbuditi tudi on. In kakor človek. *ki se nenadoma, in ne po 'lastni pobudi, prebudi, so se tudi odborniki tega «sveta» koj sestali k izrednemu zasedanju, diskutirali so »plodno«, diskutirali so «živahno» o «delovanju v bližnji bodočnosti». Napovedujejo celo »veliko akcijo proti vojni!« Kako? Ma...! Za sedaj psezivajo Tržačane »naj dvignejo svoj glas« proti bakteriološki vojni. Kajti, ta bakteriološka vojna je. Moskva sicer ne dovoli, da bi jo mednarodna komisija ugotovila, na pristane na to, da bi Mednarodni Rdeči križ poskrbel za «žrfve» te vojne, a bakteriološka vojna je. In Tržačani naj povzdignejo svoj glas, naj postanejo «pobudniki (!) enotnosti vseh prebivalcev«, ki ena različne načine nameravajo (!) obsoditi bakteriološko vojno«, naj «organizirajo, od 15. do 30. junija ob obletnici napada v Koreji, protestne resolucije..« (proti Moskvi, Hi je to vojno sprožila?) Pri tem človek res ne ve, ali naj se smeje ali jezi nad temi klovni mirovne ofenzive, ki hkrati netijo vojne požare in brez najmanjšega čuta odgo-vornosti in proletarske poste-nosti trobijo papagajsko v rog moskovske vojnohujskaske propagande.
* * *
«Titovci so izdali interese Tržačanov«, se repenči propali jugoslovanski karierist Golju-
bovič in primerja Trst s Slo-] vensko Koroško, ki jo je SZ prodala za 150 milijonov do-' ar je v avstrijskih reparacij pod pretvezo, da je na tako kupčijo predhodno pristala sama Jugoslavija. Da li se za to namerno vzporeditvijo med Trstom in Slovensko Koroško ne skriva morda pristanek SZ na priključitev Tržaškega o-zemlja k Italiji kljub vsemu nesprotnemu zatrjevanju?
* * *
uPreprečimo titovske nakane proti eLavoratoru«! «Ta banda zločincev..«, erazbojni-ški in zahrbtni napadi... prepričujejo...«. Kaj pa? eOdvet-nik, ki brani «Lavoratore«, je predlagal rešitev, (ci bi jo vsaka družba rade volje sprejela. Ponudil je namreč plačilo precejšnjega dela dolga, na katerega se titovci sklicujejo. Trmasti titovci pa vztrajajo na poravnavi celotnega dolga. Ce to ni banda zločincev, če to ni razbojniški in zahrbtni, predvsem zahrbtni napad, potem res ne vemo. kaj je sploh banda in kaj so razbojniki! Iz tega pa izvemo, kaj je za »Delo« banda zločincev: kdor dopušča, da ga za njegov denar nekdo kleveta in stalno bruha na njegov naslov celo vrsto najobzirnejših izrazov, udomačenih med zakrknjenimi alkoholiki. razuzdanci, pocestnicami. faloti in kriminalci vseh vrst in barv.
* * *
«Dclo» nikakor ne more preboleti svojega volilnega »uspeha«. Marljivo je na delu, da bi
nas prepričalo o našem »porazu«. Ce bi vsaj polovico te vneme uporabilo pri analizi svojega »uspeha«, bi z lahkoto ugotovilo, da je njihov »uspeh« vsaj za polovico manjši, kot ga izkazuje le njihovo številčno nazadovanje.
5 * *
«Pod zastavo internaciona-lizma« pa je dopustna še drugačna aritmetika. Ta listič, ki izhaja v Romuniji, in ki ga pišejo razni propali jugoslovanski karieristi, pravi celo, d» je «Titova klika« dobila na volitvah «samo 1300 glasov od 300.000 prebivalcev Trsta«. Iz tega je razvidno, da je tudi za «Delo» Bukarešta, Budimpešta, Praga ali Irkutsk najprimernejši kraj za ocenjevanje položaja v Trstu.
* * *
((Združimo se proti fašizmu obeh narodnosti!« Prav, a kje je fašizem, in kje so fašisti? Kominformisti imajo v rokah občino Milje. V tem občinskem svetu Slovenec ne sme govoriti slovenski. Kako naj se torej Slovenci združijo proti faMzmu s kominformisti, če
— in navajamo le en primer
— ravnajo kominformisti prav tako kot fašisti?
4 # *
«11 fesso della settimana« ((titovski fašist Pijade je izjavil, da bo jeseni beograjska skupščina likvidirala sedanjo ustavo Jugoslavije«. («Delo», 14 junija t. 1.) »Cernu tako hrumite«? Ali ni ustava nove Jugoslavije delo »fašistov in
i«edeisa8 AojuaSB D. H.
KDO JE ETER?
Nekaj vprašanj odg. uredniku „Giornale di Trieste" na njegove včerajšnje žalitve
Včerajšnji »GIOHNALE Dl TRIESTE* objavlja na prvi strani fotografijo, ki kaže prizor z nedavnih demonstracij v Kopru proti londonskemu meše-tarenju in ki Jo Je objavil pred kratkim najbolj razširjeni an-• leškl tednik »PICTURE POST*. Prav to dejstvo je bilo vzrok, da Je glasilo rimskega cunjaste-ga imperializma pod fotografijo izbruhalo v nekaj vrsticah vse svoje neizmerno sovraštvo in strup proti vsemu, kar je slovenskega in med drugim tudi zapisalo:
«Ko je s tistega trga v šestnajstem stoletju odšel Santcrrio Santorio v Padovo poučevat zdravniško vedo. je v hribih še tulila zverina. Danes pa je zverina frrišla na tisti trg, nekaj korakov od nas«.
»NI nobenega dvoma, da Je z besedo zverina označil »GIOR-NALE Dl TRIESTE* nas — Slo-vence in Hrvate in Jugoslovane sploh. In ker ta žalitev nas kot naroda s strani omenjenega glasila ni prva, naslavljamo na odgovornega urednika Viktorja Tranquiliija nekaj vprašanj, na katera naj v svojem listu javno odgovori, da se bo videlo, kdo Je zverina In zakaj Je zverina. in »tcer:
Ali so bile zveri z Istrskih hribov tiste, ki so komaj sto let pred santorljevlm odhodom v Padovo na grmadi sežgale na trgu della Signoria v Firencah slavnega borca proti tiranstvu, korupciji In nemoralnosti rimske kurije Gerolama Savonarolo, ali pa so bile to zveri Iz te rimske kurije same, ki se niso zadovoljile s sežiganjem iz cunj napravljene lutke?
Ali ne bi biie iste rimske zveri prav tako na grmadi živega sežgale tudi Santorijevega
najboljšega prijatelja Galilea, ko ne bi proti lastnemu prepričanju preklical takb strašno krvoversko trditev kot Je tista, da se zemlja vrti okrog sonca?
Ali so zveri z jugoslovanskih hribov zarile Italiji nož v hrbet ali pa so bile to tiste zveri, ki se s ponosom imenujejo nasledniki morilcev Savonarole, ki so pobili 437.956 Jugoslovanov, jih 131.250 onesposobili za delo, tako da so postali za vse svoje življenje invalidi, ker so jih vojaki italijanske imperialistične zveri ranili ali pa so bili mučeni po italijanskih Ječah in koncentracijskih taboriščih, v katere so spravili 109.437 Jugoslovanov, požgali v Jugoslaviji 142.555 hiš in spremenili cela področja v »terra deserta?*.
Ali so Jugoslovani požigali po Italiji, ali pa so bile italijanske fašistične zverine tiste, ki so nam že pred zavzetjem oblasti požgale naše narodne domove v Trstu In Istri in pljuvale našim otrokom tuberkulozno slino v usta?
AH so bile zverine tisti duhovniki, ki so istrskemu ljudstvu ne samo v šestnajstem stoletju, temveč že stoletja prej pridigali v njih materinem jeziku in uporabljali slovanske glagolja-ške cerkvene knjige, ali pa je zverina tisti škof in njegovi predpostavljeni, ki so uporabo teh knjig prepovedali in jo pre povedujejo še danes?
Ali so Jugoslovani po Hitlerjevem vzoru sežigali po tržaških in gorišklh ulicah še pred kratkim po porazu fašizma, italijanske knjige ali pa so slo-venske knjige po Trstu in Gorici sežigali italijanski podivjani fašistično vzgojeni paglavci nahujskani po tisku, med ka-terega spada v prvi vrsti »II Giornale di Trieste?«.
napredku, bi se pred nami odprle velike možnosti. Lahko bi le z majhnim delom zneskov, ki jih sedaj uporabljamo za naše vojaške potrebe. mnOgo napravili za izboljšanje usode človeštva«.
Truman je nato dejal, da se je takoj po prvi atomski eksploziji postavilo vprašanje, ali bo mogoče uporabiti to ogromno silo v korist človeštva, ali pa bo določena za uničevanje človeštva. »Podmornica, ki jo začenjamo graditi, je predhodnica trgovskih ladij in letal z atomskimi motorji, predhodnica nuklearnih skupin, ki bodo proizvajale elektriko za tovarne in za naše domove«, je dodal Truman, ki je nato opisal značil nosti nove podmornice in dejal: «Lahko bo plula pod vodo hitrostjo nad 20 vozlov. Nekaj sto gramov urana bo zadostovalo. da bo lahko z vso hitrostjo plula na tisoče kilometrov. Lahko bo ostala pod vodo za nedoločen čas. Ne bo niti potrebovala aparata «Schnorkel» za dihanje. Vojaška važnost te ladje je nepopisna. Njen motor bo imel v svetovnih mornaricah isti revolucionarni učinek, ki ga je imela pred 120 leti prva ladja na paro«.
Med drugim je predsednik tudi povedal, da so morali ameriški strokovnjaki za gradnjo ((Nautilusa« pripraviti nove zlitine. iznajti nove procese, ter je sporočil, da bodo v kratkem prvikrat preizkusili prvi atomski motor, ki bo lahko proizvajal elektriko.
«Mi — ie nadaljeval Truman — ne ljubimo vojne«, in je nato izrazil upanje, da ne bo več treba uporabljati atomske bombe in da te prve atomske podmornice ne bo treba uporabljati v borbi proti sovražniku, in da bo lahko nekega dne vsidrana ob kakem pomolu «kot zgodovinski spomin vojne nevarnost', ki je že zdavnaj minila«.
Na koncu je Truman dejal, da morajo Združene države zaradi sedanje sovjetske ekspan-zionistične politike nadaljevati svojo politiko kolektivne varnosti, in je na koncu izrazi' upanje, da bo mogoče nekega dne odpraviti s sveta revščino, glad in vojno.
Prekinjeni odnosi
med SZ in Venezuelo
CARACAS. 14. — Prekinjeni so bili diplomatski odnosi med Venezuelo in Sovjetsko zvezo.
Prekinitev odnosov pripisujejo incidentu, ki se je 7. junija dogodil na letališču v Caracasu, kjer sta bila dva uradnika sovjetskega poslaništva aretirana cb njunem prihodu iz Mehike. Ta dva uradnika cta neki Jakovčev in njegova žena, ki so ju osumili sovražnega delovanja in sta bile naslednjega dne izgnana iz Venezuele.
darle nujno obsojeno na propad, V ZSSR pa stalinska birokratska kasta z izdajo tradicij in programa oktobrske revolucije in s korakom nazaj v državni kapitalizem spravlja razvoj v slepo ulico.
* # *
Po tem uvodnem filozofiranju se lahko konkretneje lotimo dogodkov. Pa začnimo pri Koreji. Položaj v deželi smo v splošnih obrisih označili že zadnjič; danes nas bo bolj zanimal njegov odmev v Angliji. Kot je pokazala že omenjena seja spodnje zbornice, je bil ta odmev zelo negativen in E-den je na neko vprašanje o Singmanu Riju celo dejal, da rajši ne odgovori, da ga občut,. ki ne bi zapeljali k pretrdim besedam.
Vendar bi lahko za te negativne reakcije našli dva bistvena razloga, od katerih prevladuje eden pri laburistih, drugi pa pri konservativcih. Laburisti so predvsem ogorčeni zaradi podpore reakcionarnemu režimu, ki vlada na Južni Ko reji in ki po eni strani olajšuje delo sovjetski propagandi, na drugi strani pa ustvarja vtis, da se čete OZN — med katerimi so za ameriškimi najštevilnejše angleške — na Koreji ne borijo proti napadu v imenu načel OZN, temveč za ohranitev reakcionarne klike Konservativce pa bolj navdihuje — deloma zaradi njihovega prepričanja, še bolj pa zato, ker so na vladi in odgovorni za državne posle — druga skrb: z zavlačevanjem pogajanj v Pan Mlin Jomu je ZSSR praktično že dosegla tisto, kar je hotela (in o čemer smo tudi mi že lani v našem pregledu pisali): vojna na Koreji se je spremenila v drobno puškarje-nje, ki Moskvo nič ne stane, veže pa znatne ameriške sile in predvsem ohranjuje napetost na Daljnem vzhodu in s tem izolacijo Maocetungove Kitajske. O premirju se sicer po. gajajo, vendar je na pol že ustvarjeno, saj vojaških operacij takorekoč ni več. V tem času pa se je severna vojska lahko znatno okrepila, številčno in materialno, in predstavi Ija močan faktor, ki vpliva grozeče ne le na pogajanja za premirje, temveč na svetovni položaj sploh.
Izraz te angleške zaskrbljenosti — ki je končno v tem, da na Koreji spet ne bi prišlo do vojaških operacij velikega obsega z vsemi mogočimi komplikacijami, kot bombardiral nje Mandžurije, blokada Kitajske itd. — je potovanje p-brambnega ministra Aleiandra in podtajnika v zunanjem ministrstvu Sellurpna Lloyda na Daljni vzhod. Govoriti so zal čeli o možnosti angleške udeležbe pri pogajanjih za premirje, kar bi utegnilo kazati na sum, da so tudi na ameriški strani sile, ki imajo isto očetovstvo kot nekdanje Mac Arthurjevo junačenje in ki po skrivnih kanalih zaviralno vplii vajo na potek pogajanj.
* * #
Zdi »e, da so te sile v ZDA precej močne. To bi smeli soditi vsaj po tem, da jim delajo zdaj, v volilnem letu, povsod velike koncesije. Na to pot je šel, kot vse kaže, tudi Eisenhower, ki je med drugim gotovo moral občutiti, kaj pomeni strankarski stroj v ZDA. Republikanci so sklenili, da bo
(Nadaljevanje na 8. strani)
O arov j jn prispevaj
Mali oglasi
Danes, nedelja 15. junija
Vid, Dragomir Sence vzide ob 4.15 in zatone on ,19.56. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 0.9 in zatone ob 12.49-Jutri, ponedeljek 16. junija
Jošt, 'Tratimir
Goriški občinski proračun
določa precejšnje znižanje primanjkljajaI
NA STADIONU “PKVI MAJ“ V TRSTU
DANES 15. JUNIJA 1952 OB 16.30 URI
lzvaja: DRŽAVNI ANSAMBEL PLESOV IN PESMI L R MAKEDONIJE IZ SKOPLJA
Prizor iz prvega dejanja igre «Emil in detektivh v Standrežu
KRATKE VESTI Iz beneških vasi
deve s tem, da dokažejo spremembo svojih gospodarskih ali družinskih razmer (zaradi nesposobnosti za delo, spremembe v lastnini, delovnih dohodkov, spremembe družinskega stanja itd.). Ker ni pričakovati nove. ga podaljšanja roka in ker je treba preprečiti, da bi kak svojec padlih zgubil dokončno možnost, da dobi vojno pokojnino. ki mu gre, naj se vsi prizadeti, ki še niso poskrbeli za rešitev svojih zahtev, predstavijo v prostorih omenjene zve. ze na Trgu XXVI. julija št. 2 v Domu bojevnikov.
Siaba prodaja
Padel z zidarskega odra
io si prebii lobanjo
GORICA, 14. — Danes zjutraj je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia 24-letnega Macorja Alojzija iz Ul. Ospitale 10. Ma-cor je zaposlen kot pleskar pri r.ekem podjetju v Ul. Faiti ih ko je danes splezal na neko lestvo, da bi tam nadaljeval svoje delo, se mu je ta zlomila pod nogami in je padel na tla iz približno 5 metrov višine. Ostali delavci so Maeprju, takoj priskočili na pomoč in ko so videli, da se je pri padcu precej poškodoval, so nemudoma poklicali avto Zelenega križa, ki ga je pripeljal v bolnišnico. Po pregledu šo zdravniki ugotovili, da si' je Macor pri padcu prebil lobanjo in pretresel možgane ter si prizadei še manjše poškodbe po ostalem telesu. Ker je njegovo zdravstveno stanje zelo resno, se niso zdravniki še izrekli.
VSTOPNICE SO V PRODAJI 1 URO IN POL PRED PRIČETKOM POPOLDANSKEGA NASTOPA
Ker ne bodo organizirani posebni avtobusi priporočamo vsem, da se poslufijg rednih avtobusnih zvez ali pa. do po potrebi samoiniciativno poskrbijo za niih pojačenje-
GORICA, 14. — Na seji Zveze poljedelcev in sindikalnih organizacij, ki je bila pred dnevi na Pokrajinskem nadzor-ništvu za poljedelstvo, so določili sledeče tarife za mlačev žita:
za mlačev pri stalnih mlatilnicah od ti do 6.5ri) pridelka;
za mlačev pri potujočih mlatilnicah pa od 6.5 do 7% pri-deika.
Poljedelcem, ki ne bodo marali plačati mlačve z žitom, bodo mlačev zaračunali v denarju, in sicer predvideno količino žita po ceni, ki ga odkupujejo v odkupnih centrih.
i.\ IKZAbKD.. UZ.LMLJK.,
V torek, 17. junija 1952 ob 20.30 v AVDITORIJU V TRSTU TRŽAŠKA PREMIERA
_^.Qb drugi ooletnlci smrti P**' ZORE MARGON daruje druži1” Margon 5000 lir za Dijaško M*-
SOLIDNA - VELIKA • MOCN* (»ZAVAROVALNICA# išče
stopnike za vse okraje v Tr*: ter za vsako vas na STO. Lsh't, in velika možnost, dober zas1]'’ žek. Ponudbe na upravo pod značko «ZASLU2EK»
drama v treh dejanjih Spisal: Henrik Ibsen Prevedel: A. Hieng Režiser: Ljudevit Črno-bori
Scenograf: Jože Cesar Hclmer, odvetnik — Rado Nakrst; Nora, njegova žena — Leli Nakrstova; dr. Rank — Jožko Lukeš; Gospa Lmden — Zlata Rodoškova; Krogstadt — Stane Razteresen; Ana. Marija, pestunja — Valerija Silova; Služkinja — Tea Starčeva; Postrežček — Ernest Zega; Trije Helmerjevi otroci.
V sredo, 18. junija 1952 ob 20.30 v AVDITORIJU V TRSTU PONOVITEV ■
Prodaja vstopnic za obe predstavi od ponedeljka dalje v Ul, S, Francesco 20, vsak dan od 11, do 13, in od 17, do 20, ure.
Odložena prireditev
v Doberdobu
DOBERDOB, 14.	—	Danes
zvečer bi morala biti kulturna prireditev dramske družine prosvetnega društva «Jezero», na kateri bi sodelovala tudi vaška godba. Prireditev je bila preložena in bo prihodnjo soboto zvečer.
Ib. Herocrsiem:	Moskov***
zapiski, platno L 1.700;	M*'
tevž Hace:	Partizanske slik*;
platno L 600; Mile Klop£i£: Preproste pesmi, platno L 500; Charles Darvin: Izvor Čl®” veka, pclpl. I 550:	Kristino
Brenkava: Mačeha in past°r' ka, pol pl. L 350; Kralj MatJ« reši svojo nevesto, broš. "■ 280.
DOBITE JIH V SLOVENSKltj KNJIGARNAH V TRSTU m GORICI!
v juniju in juliju
GORICA, — Zveza trgovcev sporoča, da se premična lestvica za dragmjsko doklado kljub povišku življenjskih stroškov, ki so v dvome-sečju marec - april dosegli 111.12 točk in se zvišali za 1 točko v primeri s cenami v dvojnesečju januar - februar, ki so znašale 110 točk, ni spremenila. Draginjska doklada za junij in julij se ne bo zvišala za 1 točko, kakor se ni znižala v decembru, k0 so cene padle za 1 točko.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
obvešča svojc čitat.elje, da cd 16. t. m. oaljc do nove*' obvestila odprla vsak dan 0 9. do 13. ure in od 16. do } ure. Cb sebotah bo knjižn1 ' odprta od 9. do 13. ure.
upravnega odbora
GORICA, 14. — Sinoči se je v beli dvorani županstva sestal pod predsedstvom župana dr. Bernardisa občinski upravni odbor. Na redni tedenski seji sc odborniki sprejeli številne sklepe navadnega upravnega značaja.
S0LSKK PRIKKDITVK
Danes 15. t. in. qb 18 uri v AVDITORIJU
zaključna akademija slovenskih srednjih šol v Trstu. — fodeluje nad 300 ^dijakov.
Za ’ današnjo *prired1tev dobite vabila od 11. do 13.
ure v Ul. Lazzaretto Vec-ehio 11/11.
Danes 15. t. ra. ob 16. uri
zaključna šolska prireditev v SEMPOLAJU
Danes 15. t. m. cb 20. uri
zaključna prireditev pro-seške šole na KONTOVELU
Danes 15. t. m. ob 17. uri
zaključna šolska prireditev v CEROVLJAH
ObvesHlo
LOTERIJA
VENEZIA
FIRENZE
TORINO
MILANO
PALERMO
ROMA
GENOVA
BARI
NAPOLI
CAGL1ARI
Ob izgubi dragega sina
IVANA ZUCCOLI-ČUK
Revizija vojnih pokojnin
Državna zveza družin padlih v Vidmu obvešča vse svojce padlih od 1. septembra 1939 dalje, ki niso še zaprosili za vojno pokojnino, naj takoj vložijo prošnjo, ker bo 31. avgusta sicer zapadel rok. Poleg tega obvešča vse svojce padlih v istem času, ki so jim odklonil/ ali pa znižali pokojnino zaradi njihovih gospodarskih in družinskih razmer, da lahko vložijo prošnjo za revizijo svoje za-
VEHD1. 15:	«Dve resnici«, A
, i-errero in M. Auglair. V1TTORIA. 17; «NewyorSki razbojnik«, R. Hayworth in P. Medina.
CENTRALE. 15: (»Kraljica morskih roparjev«, J. Peters in L. Jourdan.
MODERNO, 15: «Neki tat v nebesih«, N. Taranto.
KINO NA PROSTEM V STAN-DREZU. 21: «Verige», Y. Šanson in A. Nazzari.
Prosek, 15. junija 1952.
ti *Z£
■»»*»•****
Po velkych srtiAkAph,.
pačnifki a police jnlmi mrtruck o tš^ccr-srtm
« fcne»*#»i4 ofcw-
gElTlKA VLOGA SRBOV V RA ZVO)U TRŽAŠKE PLOV BE
Srbi so imeli v rokah
■ v5 • \
'i ■>
L,
trgovine
so
To so diplomatske
v zvezi z rešitvijo tržaškega -;Pr.a.san)a naletimo v listih in revijah vsega sveta razne član •pVn r?zPrave o Trstu. Se poleno jugoslovanski tist ob-esca svoje bralce o vseh podobnostih tega prcblema Za «st se zanimajo Srbi in'Hrvati nič manj kot Slovenci; to LVaZI?0’ ker so italijanski u-*. j krogi po prvi svetovni ojm tako radi podtikali ver-*K, da zlasti Srbi nimajo no. »enega političnega interesa na re«tvi vprašanja Slovenskega Vimorja v tem smislu kot v ga začrtali Slovenci.
5|Je seveda le
spletke.
Spodaj prinašamo izvleček dnjsega dopisa AntonijeP. Far-beograjskem listu «Re-RUblika« z dne 3. t m. pod na-
stm0ni,s<‘Srbska kolonija v Tr-*u». Članek je poučen, dasi .ni v celoti zajel vprašanja n, 2enu Srbov v našem me-v'p1t °0lneni..Pa dober prispe-.. . k boljšemu poznavanju ‘godovine Trsta. Zlasti doka-. le. da so bili — če ne pr-,,f»stveno — žulji in duh sionskega, hrvatskega in srb-Jtega človeka, ki so dvigali »rst do sedanje višine.
, * zadnjem času so oči sve-JPvne javnosti obrnjene proti ■trs.u, proti tistemu znamenite-v50 in naprednemu mestu Sv. usta, kakor ga ponekod ime-‘P Jki je eno najstarej-11»	na	obalah	Sredozem-
Ja. O njem se danes mnogo pi-j* in. govori. No. njegova uso-w?a?;ma veliko bolj kot ka-ui1 ’ drugi narod vse jugo-‘»vanske narode, a zlasti Slo-o. ker ie to lepo mesto or-*aiuki del1 njihovega narodnostnega ozemlja in tvori za-*ie oaravni izhod na morje. V članku imamo namen, da ummo našim bralcetn obšir-poročilo o važnosti in jktaju srbske kolonije v Trstu. , to veliko obmorsko mesto je »to v času habsburškega vla-anja ne samo najbolj napred-svet ovna luka na vsem Sre-ozemskem morju in ne samo uo najkulturnejših slovenskih rn! !c’ ..ampak tudi najpomembnejše središče delavnosti
PRED STO LETI JE SRB GOPoEVIČ PONUDIL AV-STRIJSKI VLADI SVOJE OBOROŽENE LADJE Z 280 TOPOVI ZA NAPAD NA 1-TALIJANSKO MORNARICO
srbskih pomorščakov in trgovcev, izvoznikov ter uvoznikov. Poleg velikega števila Srbov iz obmorskih krajev, so se v Trstu zbirali tudi trgovci, pridobitniki in obrtniki iz ostalih srbskih krajev, celo Srbi iz najgloblje notranjosti svoje domovine. Večina srbskih pokrajin, ki so bile pod avstrijsko alj turško oblastjo, je tedaj s posredovanjem tamkajšnjih srbskih pomorščakov in lastnikov ladij preko Trsta vodila glavni del svoje trgovine z Zapadem ir. Vzhodom. Skozi Trst so izvažali predelane kože celo iz Prizrena, suho meso iz Starega Vlaha, vino, med. vosek in živino od povsod. To blago iz notranjosti nekdanjih turških zemelj so najprej odpravljali v dalmatinske in albanske luke ter od tam z ladjami v Trst. Skozi Trst so uvažali razne industrijske izdelke in kolonialno blago.
Toda glavna gospodarska moč tržaških Srbov je bila prav v njihovem pomorstvu in brodar-stvu, kakor tudi v njihovih zvezah z razvojem mornarstva v Boki Kotorski, na Pelješcu in v Dubrovniku ter s pomorstvom. ki so ga imeli Srbi ce-jo na Črnem morju. Skoraj1 vse avstrijsko trgovsko pomorstvo, ki je plulo po morjih in oceanih, je bilo v .tišjem času v rokah Srbov, kar velja zlasti v dobi prosperitete velikih jadrnic in še pred nastopom parnikov. Tržaški Srbi so s svojimi ladjami, ki so plule pod avstrijsko zastavo, vzdrževale številne redne morske proge ne samo z vsemi lukami Sredozemskega in Črnega morja, ampak tudi z oddaljenimi lukami Severne in Južne Amerike, Indije, Kitajske in Japonske ter z velikimi lukami v Angliji, Nemčiji in na Baltiku. Zahajali so tudi v pristanišča Afrike. Po statističnih podatkih je ugotovljeno, da so 1. 1832 imeli Srbi v svojih rokah dve tretjini celotne avstrijske pomorske trgovine, a vsi ostali avstrijski narodi samo eno tretjino. Ce je bil v Trstu Srb lastnik okrog dvajset velikih jadrnic, sposobnih za prekoocean-
sko plovbo, ni bilo nič poseb- •? nega. Spiridijon Gopčevič je na j pr. imel 24 jadrnic in dva parnika, nekateri Srbi pa še več.
L. 1848. je Gopčevič ponudil avstrijski vladi 17 svojih oboroženih ladij s skupno 280 topovi. da bi jih uporabila pri napadu na italijansko mornarico, ki je poskušala oblegati Trst.
Se večjega pomena pa so bili pomorski kapitani, po rodu Srbi, razni pomorski strokovnjaki in člani posadk, kakor tudi lastniki in graditelji ^ ladij:
Ti tržaški Srbi so igrali skoraj odločilno vlogo v razvoju avstrijske trgovske mornarice vzporedno z njihovimi sonarodnjaki. ki so bili v Trstu trgovci na veliko in lastniki velikih izvoznih in uvoznih tvrdk.
K vsemu temu so doprinesle tudi srbske pomorske delniške družbe, kakor tudi nekatere druge tuje plovbene družbe, pri katerih je igral srbski kapital glavno vlogo in v katerih so imeli srbski kadri s svojimi kapitani in strokovnjaki glavno besedo. Med temi Srbi v Trstu nahajamo Srbe iz avstrijskih in turških ozemelj, toda tudi med tem; je bilo največ tistih, ki so izvirali iz Boke Kotorske in Hercegovine.
Zgodovino tega velikega pristanišča je nemogoče prikazati ne da bi navedli znamenita imena kot so: Jankovič, Vuče-tie, Tedorovič, Kurtovič. Kovačevič, Opujič, Petrovič. Ra-dženkovič. Dukovič, Skuljevič, Aničič, Pejšnovič, Marinovič. Cirkovič, Ivanovič. Trifkovič, in za tern Riznič. Ljubibratič, Cvijetkovič, Cetkovič. Pajovič, Nikolič. Vukosavič, Gopčevič. Stojkovič itd. Toda ti tržaški Srbi niso bili samo najvažnejši činitelj za gospodarski napredek tržaškega mesta, temveč so bili istočasno tudi njegovi največji graditelji, o če-; mer pričajo še danes tiste ponosne stavbe, ki so jih nekoč zgradili srbski pomorščaki in trgovci.
Toda za Srbe ni važno samo to. Dober gospodarski položaj tržaških Srbov, kakor tudi njihov stik s kulturnim svetom v
VJJIstvu, da se v šotorih, ki jih vidimo v ozadju slike, pogajajo delegati obeh vojnih strank na Koreji, je imajo prebivalci nevtralnega pasu v Panmunjomu zahvaliti, da lahko mirno opravljajo poljska dela.
inozemstvu in druge ugodne razmere sp pripomogle, da so dvignili tudi kulturno raven svojih sonarodnjakov v Trstu. Njihovi domovi in hiše so bili ogledalo družbene omike, na katere so Tržačani drugih narodnosti gledali z začudenjem in spoštovanjem; tem je bilo v ponos, če so mogli obiskovati srbske družine.
Ti prosvetljeni in rodoljubni Srbj so z vso ognjevitostjo delal: za utrditev svoje narodnosti, kakor tudi za prosvetni napredek srbskega naroda. Najbolj zgovorna priča njihove požrtvovalnosti je pravoslavna cerkev sv. Spiridijona s srbsko osnovno šolo v Trstu. Ta šola je vobče ena najstarejših srbskih šol in prva, v kateri so poučevali v srbskem jeziku ob vsem Jadranu od Trsta do Bara. Ustanovljena je bila 1. 1799. po zaslugi trgovca Jovana Miletiča, ki je bi] po rodu iz Sarajeva in ki je dal vso materialno pomoč.
Kot učitelji so na tej šoli delovali mnogi, znani srbski kulturni delavci, ki so imeli vpliv na vse srbstvo. Naj omenimo učitelja Dimitrija Vladisavlje-viča. prijatelja črnogorskega Ivladarja in največjega srbske-■ pesnika Petra II. Njegoša. Toda ko so se razšli s pravoslavnimi Grki, so Srbi okoli 1. 1783. organizirali svojo lastno cerkveno občino in jo imenovali srbsko tržaško občestvo. V drugi polovici preteklega stoletja so na novo sezidali svojo cerkev in jo posvetili zopet sv. Spiridijonu zaščitniku pomorščakov. Nova cerkev je bila največja in najbogatejša pravoslavna cerkev vsega srbstva in skupno s šolo dokazuje, da tedanji tržaški Srbi, čeprav so jim bile kupčije glavni cilj. niso kljub temu nikdar pozabili, da so . sinovi srbskega naroda.
Tržaški Srbi so naravnost tekmovali v tem, kdo bo več doprinesel za lepoto nove cerkve. Omeniti moramo Rista Sku-Ijeviča, poznanega srbskega dobrotnika, ki je bil v svoji dobi najbogatejši trgovec v Trstu. Doma iz Mostarja, je dajal za srbsko stvar velike vsote denarja. V prvi vrsti je_ njegova zasluga, da so tržaški Srbi sezidali novo cerkev in da so zagotovili obstoj srbske šole. Ob svoji smrti je Rista Skuljevič zapustil srbski cerkveni občini 4 milijone zlaitih kro.n;
Tržaški Srbi so se pojavih tudi kot meceni preporodne srbske knjige in šo odigrali veliko politično vlogo v srbski zgodovini, predvsem v prvi srbski vstaji ter v revolucionarnem letu 1848.
Propadanje srbske kolonije v Trstu se je začelo v drugi polovici preteklega stoletja in se je postopoma nadaljevalo vse do zloma, Avstro-Ogrske 1. 1918. To je bilo posledica treh epohalnih dogodkov, predvsem iznajdbe in čudovitega razvoja paroplovne družbe «Av-strijski Lloyd», ki je bila ustanovljena 1. 1839. Novo družbo je ustvarila ter ščitila sama avstrijska država in jo tudi vodila. Z velikimi parniki te državne paroplovne družbe tržaški Srbi pri svojih jadrnicah in celo s svojimi manjšimi parniki niso mogli konkurirati.
Se večji vzrok propadanja srbske kolpnije v Trstu pa je bila gradnja velikih železniških prog, ki so povezale Trst s cesarsko prestolnico na Dunaju in z vsem srednjeevropskim zaledjem. Glavna dvotirna proga Dunaj—Trst ie bila izročena prometu 1. 1857. Vse 'to je bilo v izključni režiji avstrijske države in tržaški Srbi kot tudi ostali zasebni podjetniki se z njo niso mogli spuščati v brezupno tekmo.
Tretji največji vzrok omenjenega propada pa je bila končna propast pomorske plovbe z jadrnicami v Boki Kotorski, Dubrovniku in na Pelješcu. Tako je padal postopoma pomen tržaškega srbstva vse do zloma Avstro-Ogrske.
Po 1.	1918 je prišel Trst
pod imperialistično Italijo: niti srbski koloniji ni preostalo drugo, kakor da se je začela množično izseljevati, Čeprav je obstajala v Trstu nad 200 let. Danes naletimo povsod po večjih mestih Jugoslavije na te izseljene tržaške Srbe; večina od teh se je naselila v Beogradu. Kljub neugodnemu položaju se vsi tržaški Srbi niso izselili. Nekaj stotin jih je še ostalo na svojih ognjiščih in se prilagodilo novim prilikam. Večina od teh niso imeli nobene možnosti, da bi se izselili, ne glede na to, da jih je preteklost vezala s Trstom, kjer se čutijo kot pravi domačini. Danes so se Srbi v Trstu kot ostanki nekdanje slavne in mogočne srbske kolonije skoro popolnoma «potržačili».
Veliki bloki novih hiš v tržaških predmestjih ne pomenijo le omiiljevanja stanovanjske krize, ampak opravljajo še drugo funkcijo, ki je gospodom v iredentistični občinski upravi še bolj pri srcu: sistematično Potujčevanje nekdgj slovenskih
predelov mesta.
PREBIVALSTVO VELIKE BRITANIJE
krepko omejevati v potrošnji živil
se mo
Vso povojno dobo poslušamo hvalo o izobilju in gospodarskih dobrotah, v katerih naj bi države evropskega Zapada naravnost plavale. Italijanski tisk pa tako rad kaže na razmere v Jugoslaviji in narav-1 nost z naslado piše o še tako neznatnih gospodarskih neprili-likah te države, čeprav živi prav Italija vso povojno dobo izključno od miloščine in naklonjenosti Združenih držav Severne Amerike.
Vsakdo^ ve, da je Jugoslavija predrugačila osnovo svojega gospodarstva in stopila s tem med ustvarjalce najnaprednejših držav. V tem pogledu čitamo v njeno dobro pogosto pomembne izjave znamenitih gospodarstvenikov in sociologov. V ostalem si je celo navidezno konservativna Anglija, ko je imela laburistično vlado, prizadevala, da bi izvedla reforme, ki bi njen gospodarski sistem močno približale socialističnemu ali takšnemu, kot ga ima tudi Jugoslavija. Umljivo je, da je podoben gospodarsko-socialni preobrat nemogoč brez trenutnih notranjih gospodarskih motenj. Vrh vsega je Jugoslavija povečala svoj industrijski razvoj m se mora braniti proti pravi go; spodarski vojni, ki so jo proti njej sprožile kom i nf ormovs k e države. Toda dejstvo je. da ima Jugoslavija toliko lastnih gospodarskih sil, dobrin, surovin in tako požrtvovalno ljudstvo, da bo v kratkem postala ena najbolj gospodarsko krepkih držav v Evropi.
Ko poslušamo omenjeno obre-ganje na našo svobodno domovino, hočemo seznaniti naše bralce s težkočami, s katerimi
TU01 ZA PRAZNIKE BREZ PRIBOLJŠKOV - OSKRBA S PREHRANO JE ODVISNA OD UVOZA, Ki QA MORA ANGLIJA ZARADI POMANJKANJA VALUT VEDNO BOLJ KRClTl
se bori Vel. Britanija.
Spominjamo se še, da za pretekli božič (prvič po 1. 1944) v Angliji niso delili že tradicionalnih priboljškov k racio-niranim živilom. In vendar ne sprejme nobena vlada takšnih nepriljubljenih odločitev, če ni primorana, in če le more, se jim rajši izogne. Toda razlaga je preprosta: izdatki Anglije presegajo namreč njene dohodke za poj milijarde funtov šterlin-gov, zaradi česar je treba zmanjšati uvoz, da tako zniža primanjkljaj na znosno višino. Anglija nima izbire: ali mora kupovati manj živil in potroš-nega blaga ali pa mora znižati uvoz surovin. V drugem primeru bi treba zmanjšati celotno proizvodnjo, kar bi imelo za posledico brezposelnost in znižanje življenjske ravni. Ker tega ne sme storiti, je morala izvesti občutne omejitve živilskih izdelkov.
Bralce moramo opozoriti, da razpolaga Anglija samo s polovico orala obdelane zemlje na vsaka dva prebivalca in da krije njena proizvodnja le nekoliko več kot polovico potrebščin; trenutno niti toliko. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo na razpolago živil v neomejenih količinah in po razmeroma ugodnih cenah je angleška proizvodnja krila samo tretjino potreb.
Anglija je plačevala živila in surovine s svojimi industrijski-
 FBI SPE VE K K S POZVIVA \.l U MšlF SOSEDOV
UBOŠTVO IN ZAOSTALOST
Ar,u h° Orientu in Afriki, in va.	ni	bolj reven
Po 5;an. v svojo žalostno usodo, hietu	muslimanskem kiz-
«c»rT	,	ie južno-italijanski
šen J16*- c da ie ta čist0 skru-iaruK sv°Jem človeškem dosto-kot ^,u .ln Se euti ustvarjen Ven, vredno, skoro nečlo-lanc? ™	’ I5° smo se interni-
ran ’ Po padcu iašizma, poti-skrivaP abru“kih gorah in se eestn j!.-13	^etnci, sem jim
tih ^“'Povedoval o naših kme-VjE'h „ so lastniki zemlje in Zdelo	To	se jim je
nedotJ}u^OJm ilvo 'n kot nekak Povero	raJ,' <<1Wa io sono un
Ijah , trma- ’ so mi P°nav-io usodo^'»ksno vdanostjo v svo-
t1'*«,'.: s«s
sinom^k?Ket iz j.užne Italije, tiai _ (beseda istega nome-
ba)
rle za neotesanca, neizobraže-*a, bebastega robateža.a . oicr fUjoč
istega pome-
..iter je ta sramota in poni-
iorna	P^njaškega in de-
‘»iskeaa rt”? ltall)anskega kme-»olov?n be aVCa' v kolikor je bo 2”?®.r	najemnik, že dav-
ško izzivati odpor člove-
^bznikov001^0 fiut?čih Posa-skorr> 2	J0/??	P''i znanem,
i>zmn barblstiencm individua-žbačain '^‘Danskega etničnega laostJi pri sPl°šni kulturni stva ,ostl italijanskega ljud-PisrriJL	es P° večini ne-
kot n”,	•	v Ital*ii ni prišlo
do	ln	v ostali Evropi
Ciau ecklh uP.orov ali celo so-vedi„e Ievo*uciie. Prilike so pri-t( « do odporov do skrajnosti b?P7Jfunih ,ln “žaljenih)) posa-dalfl ,,	50 se navadno
socL,Zavesti v kak obupen čin
t,b»alne samoobrambe in nato
postali razbojniki iz socialnih razlogov ter postali v ljudski fantaziji junaki in zaščitniki ljudstva, kot so to bili Fra Dia-volo, Musolino itd. Ni dvoma, da so šle take skupine ljudi «iz-ven zakona« mimo socialnih nagibov in niso ropali le pri bogatih fevdalcih, in so postajale čisto navadne razbojniške bande ali organizacije zločincev, ki so le prepogosto posegale v italijansko javno življenje, od Burboncev dalje tudi v kakršne koli politične namene, kot ob
kolikor sem mogel razumeti. Ti ljudje ne znajo italijanski, vsi nepismeni, in govorijo skoro čisto nerazumljiva južnjaška narečja. V oni dobi so jih bili polni vsi zapori Italije. Nekaj podobnega je še danes. Saj so znani n. pr. iz dnevnega časopisja iz polpreteklih mesecev dogodki in.poboji delavcev Por-telli delle Ginestre pri Viterbu (100 km severno od Rima!) ter o znanem razbojniškem kolovodji Giulianu in o sokrivdi de-mokrščanskega režima in poli-
brijski in barijski «lumpenpro-letariat« z vojnohujskaškimi gesli o «Trieste italianissima« kot vsi drugi imperialisti, da jih s tem zavajajo od reševanja svojih pretežkih socialnih vprašanj, pri tem pa izdajajo socialistična načela.
Omenjam te stvari tudi iz drugih kulturno-političnih razlogov. Znano je kako italijanski nacionalistični krogi radi govorečo svoji večtisočletni civilizaciji in s tem v zvezi o svojem poslanstvu te ((kulture«
fašističnemu, nacističnemu i>od-jarmljevanju in divjanju ter izvesti celo socialno revolucijo, dasi so živeli pod neprimerno znosnejšimi socialnimi prilikami. Upravičeno smo lahko ponosni na tega našega balkanskega človeka, ki je na višku svoje človečansko-socialne zavesti, ki more gledati le s pomilovanjem take pojave italijanskega socialnega barbarstva.
Spominjam se Mussolinijevega rasističnega prezira, s katerim
«Ma io sono un povero cafone» - Italijanski socialni pojav «cafoneja» s skoraj popolnim uničenjem človečanske zavesti je dokument in dokaz nezaslišanega človečanskega in kulturnega barbarstva na vseh področjih italijanskega javnega življenja
St»u, mac?lua,>. kot piše znani mok.rat»ki politik
b\prnikPNUUValeC tCh SnCiaI *Maffiosi» ali «camorristi» so
volitvah, vojnah, socialnih gibanjih. seveda dobro plačane in zato tudi po zakonu — tolerirane. Kadar so prišle navzkriž z režimi, so jih v določenih dobah preganjali.
Taki «maffiosi» so n. pr. izvrstno služili fašizmu v začetku. ker so bili prvovrstni skva-dristi. Bilo bi zelo zanimivo proučiti, v koliko je duh organizacije «maffie» («camorra» je isto. le bolj na severu do Toskane in Sardinije) prešel v sam sistem italijanske fašistične organizacije, posebno v organizacijo škvadrističnih tolp, »p Pr. s podobo najbolj nasil-!u kolovodje tolpe, «capo-nnghete« ter članov, apicciot-, nsJ2Hml naiinl izsiljeva-ilti «rožnjami in umori. Po-f.neje, ko se je fašizem že usta-P°L"°3i obsodfc>i pred i'a-l ior> fosebnim tribunalom 1932 potoval z Regine Coeli v Rimu v težki zapor v San Gl-mimanu v Toskani vklenjen na isto verigo z osmimi «maffiosi» »z Kalabrije in s Sicilije. To so b>h izključno mladi ljudje ^en ie bil celo 16-leten de-I cek), pogosto z umori na vesti,
cijskega ministra Scelbe pri tem pokolu, ki je povzročil mednaroden škandal ter napade in diskusije v italijanskem parlamentu.
Te obupne socialne prilike so danes prav tako nerešene kot pred 20 leti ali pred stoletjem in več. Vsa moderna Italija je zaradi svoje moralne gnilobe nesposobna rešiti to socialno vprašanje. Levičarske stranke, od anarhistov do socialistov in komunistov, so ga nekdaj močno izkoriščale v strankarske namene. a so silno malo ali nič naredile za njegovo rešitev. Se ob teh volitvah n. pr. so kom-informisti kričali o Scelbi in Portelli delle Ginestre, toda istočasno so izdajalci socialnih koristi tega bednega ljudstva, k' jih prodajajo italijanskim agrarnim in denarnim magnatom na povelje moskovske imperialistične napadalnosti za ceno, da bi se Italija odrekla atlantskemu zavezništvu ter postala v prid Rusije nevtralna, če že ne zaveznica oz . satelit. Enako kot vsi dosedanji šovinistični imperialisti, od De Ga-sperija do fašistov, pitajo kala-
v svetu posebno na Balkanu. O meji z Jugoslavijo govore o ločnici med kulturo in barbarstvom, kjer bi seveda oni predstavljali kulturo.
Filozofija je v vseh dobah videla prav v moralni vredno-ti človeške in socialne zavesti najvišje kulturne vrednote in gibala zgodovinskega razvoja. Iz tega vidika je italijanski socialni pojav «cafoneja» s skoro popolnim uničenjem človečanske zavesti dokument in dokaz nezaslišanega človečanskega in kulturnega barbarstva na gospodarskem, političnem in kulturnem področju italijanskega javnega življenja. Za primerjavo poglejmo našega balkansko-jugoslovanskega človeka, ki se je znaj upreti v vseh dobah svoje zgodovine kakršnemu koli nasilju v o-brambo svojega človečanskega in narodnostno-kulturnega dostojanstva in svojih pravic, za ceno življenja in premoženja. O tem pričajo nepretrgana vrsta borb in uporov proti Turkom, kmečkih uporov proti fevdalnemu zatiran ju graščakov, veleposestnikov, proti, nemškemu
je govoril nekoč, o okovanih čevljih nemških turistov, ko prihajajo v Italijo itd. Zasmeh tukajšnjih italijanskih šovinističnih struj na račun naših balkanskih opankarjev ter o slabo oblečenih partizanih itd., — so le variante istega Mussolini jevega rasizma. Ne da bi se hotel spuščati na enako šovinistično raven, ker gre za izrazit socialni pojav zatiranja, ki ga je treba gledati v okviru italijanskega narodnega življenja, moremo primerjati to zadržanje s samo italijansko resničnostjo. Ce pomislim na «cio-eio» in «ciociarje» južne in tudi srednje Italije, iz same okolice Rima in severno, je jasno, da so naše balkanske opankč, •izdelane iz usnja, sešite nered-kokrat z umetniškim okusom, pravi luksus nasproti onemu italijanskemu obuvalu iz obrabljenih industrijskih odpadkov. kar diši po afriški bedi in kolonijskemu socialnemu zatiranju, ki ga je te dni priznal, ne kak socialno «prevratni» skrajnež, temveč sam republikanski minister La Malfa.
Z enakim prezirom nasproti
lastnemu ljudstvu dokazujejo ti imperialistično - šovinistični sloji tudi narodnostno neodgovornost, ko je ustvaril iz te za svojo notranjo uporabo celo nekako narodnostno razlikovanje in nasprotstvo proti «Sara-cenom«. Južna in otoška Italija je na ta razredni prezir, odgovorila z nasprotstvom podobnega značaja: s politično-sepa-ratističnim gibanjem za čim večjo politično in gospodarsko samostojnost. Ce se Sicilija ze po tej vojni ni odtrgala od Italije in da se je zaenkrat zadovoljila z neko avtonomijo, se ima zahvaliti le raznim zunanjim političnim činiteljem, ki še niso povsem jasni. Isto lahko trdimo za Sardinijo, Kala-brijo-Apulijo, seveda ob različ nih stopnjah politične in socialne dozorelosti. Silovitost iskrenega čisto razrednega odpora so pokazale italijanske socialne plasti ob padcu fašizma, ko so v spontanem revolucionarnem naletu sekali glave tisočim svojih brezvestnih izkoriščevalcev z Mussolinijem na čelu. «Cafone» in «eiociaro» takrat še nista rekia svoje besede. Kaj se bo zgodilo s šo-vinistično-imperialističnimi kričači, ko se jima bo zbudila žaljena človečanska zavest in si bosta poiskala zadoščenja z znano italijansko strastnostjo?
Tržaška iredenta, ki je za stopnjo bolj megalomanska, poskuša prikriti pred tržaško jav-nost jo to italijansko socialno be- | do. Pred malo tedni so pred- ‘ vajali v Trstu zelo dober italijanski film. «Due soldi di spe-ranza«, ki je dobro pokazal socialno bedo južne Italije. Značilno, da je bil film, ki je upravičeno vzbudil mnogo zanimanja in pozornosti, po nekaj predvajanjih, — prepovedan. «Corriere dl Trieste« je pozival oblastva na odgovornost za ta ukrep i redentistične-razred-n* cenzure. Zadnje čase so ga končno zopet predvajali.
ZORKO JELINČIČ
(Nadaljevanje v prihodnji nedeljski številki)
mi izdelki, z dohodki iz posojil in z dohodki iz prekomorskih investicij. Čeprav je v primeru
predvojnim izvozom povečala do danes svoj izvoz za 75% in dasi je ostal uvoz na približno isti višini, ta država danes ne razpolaga z zadostnimi dohodki, s katerimi bi lahko nakupila živila in surovine.
Tudi za to dejstvo je razlaga preprosta: svetovne cene surovin in živil, ki jih mora Anglija uvažati, so se namreč povečale v znatnejši meri kot pa cene njenih industrijskih izdelkov; dohodek iz posojil in industrijskih investicij- pa je ostal razmeroma nizek. Upoštevati je treba še druge okolnosti, predvsem povečanje prebivalstva in to, da je povečanje življenjskega standarda dovedlo do višje potrošnje. Tako mora Anglija kot največji kupec na svetovnem trgu reševati vprašanje cen in razpoložljivosti denarja.
L. 1938 je Anglija uvozila 1,555.555 ton mesa; v tej količini so všteti tudi konservirani izdelki, gnjat, perutnina in kunci. Za vse to je izdala 91 milijonov funtov. L. 1950 pa je morala plačati skoraj dvakratno ceno za uvoženo meso samo za dve tretjini tiste količine, ki jo je uvozila 1. 1938.
Za uvoz vseh živil 1. 1938 so plačali Angleži 408 milijonov funtov. Ta izdatek je narasel 1	1950 kar na 959 milijonov
funtov, poleg tega so za ta denar prejeli manjšo količino živil. Preteklo leto so se cene še povišale in dviganje cen se bo mogoče tudi letos nadaljevalo.
Razen mleka nima Anglija nobenega važnega živila, ki bi ga pridobila v zadostni količini za svoje potrebe. Tako pridela v razmerju s svojimi potrebami samo 29% žita, 22% sladkorja, 52% mesa, 45% gnjati, 26% sira in le 7% masla, kiselkastega sadja pa sploh nič. Pridelek mesa se je med vojno še bolj znižal in znižanje produkcije mesa povzroča med drugim tudi izredno neznatna količina razpoložljivega sira. Trenutno dobiva Anglija iz Kanade več mesa kot pred vojno, zato pa je morala omejiti iz te države uvoz drugih živil. Primanjku-
jejo jim pač tuje valute, v prvi vrsti dolarji. Iz tega razloga ne more kupovati v ZDA suhega in konserviranega sadja. In ko si je s trgovinsko pogodbo, sklenjeno z Argentino, zagotovila letno dobavo 200.000 ton mesa, je to pomenilo, da je s to količino krila šele polovico svojih potreb. Res pa je, da ni mesa nikjer več v takem obilju kot pred vojno.
Dokler bo trajala inflacija v cenah na svetovnih tržiščih, bo morala Anglija ohraniti vpeljane omejitve in to tudi za ceno, da bo ukinila še tiste male priboljške, ki jih je imelo prebivalstvo v preteklih letih za velike praznike. Gospodarski položaj Anglije je pač tako re-
sen. da so upravičeni tudi takšni ukrepi.
Angleškim oblastem je treba priznati, da so razpoložljive količine živil in naravnost nezadostne količine mesa tako dobro racionirali, da so zlasti otrokom zagotovili boljšo prehrano in da zdravje prebivalstva ni trpelo. Bistvo racioni-ranja je pač v tem, da dobi vsakdo zadostno količino najpomembnejših živil.
Ob zaključku pripominjamo, da smo povzeli vse te podatke po gospodarskem komentatorju angleške radio-oddajne postaje BBC, ki je v svojih oddajah pojasnil angleškemu prebivalstvu, zakaj mora Vel. Britanija omejiti nakupovanje živil.
(Pojasnila bosta IZidali in «Uelo»)
Ilustrirani tednik (iSvet v | obrazech« (Svet v slikah), ki ga izdaja češko ministrstvo za informacije in prosveto v Pragi, je v svoji številki z dne 24. maja prinesel kratko reportažo s slikami iz Trsta pod naslovom: «Na tržaški bojni fronti za mir«.
Ta reportaža je tipičen primer, koliko je verjeti komin-formovskemu pisanju. Ker mislijo, da češki bralci itak ne bodo mogli kontrolirati verodostojnosti članka, pišejo kar najbolj neumne laži. Neki Pavel Lorant, ki je pod člankom podpisan, pa ni računal, da bi njegov članek lahko brali tudi v Trstu, (Pričakujemo, da ga bo v celoti objavilo resnicoljubno «Delo»). Piše namreč o dogodkih v Trstu ob 20. marcu. Pri tem postavlja fašistično drhal, ki je izzvala iredentistične orgije, še više kot italijanski šo-
vinisti. Medtem ko so bili za te razgrajači tistih dni »branilci italijanstva Trsta«, pa so ko-minformovskemu piscu ti pretepači ((branilci miru, ki se neustrašeno borijo proti združenim silam imperialistov«.
Isti kominformis,ti imenujejo harlekinsko pajacado, ki so jo tržaški neofašisti s tihim privoljenjem in pasivnim zadržanjem ZVU organizirali po tržaških ulicah: «krvavo borbo na barikadah«.
Resnost poročanja čeških ko-minformistov je razvidna tudi iz tega, da glasilo ministrstva za informacije piše o mrtvih, ki naj bi bili padli pri teh demonstracijah. (Tako je napisano tudi v tekstu pod sliko, ki jo spodaj objavljamo).
Srečno češko ljudstvo, ki ga .njegov tisk tako točno obvešča!
NASE NEDELJSKO BRANJE
AVGUST SERCA
ti titjvli
s pesnikovega groba
Tedaj sem bil še na pol otrok in nisem imel tako bistrega očesa kot danes, toda kadar si prikličem v spomin Alberta, kadar razmišljam o njegovi nravi, vidim zdaj po tolikih letih, kako je nenaravno vcepljanje tujega duha prevrglo vso živo. strastno nrav spoštovanega slovenskega mladeniča. Moj Albert je postal sentimentalen, melanholičen, da, nesrečen, čeprav o kakšni nesreči ni imel niti pojma, saj je živel pri starših brezskrbno in udobno. Moj Bog! Kako je požiral Goethejevega Wertherja enkrat, dvakrat, trikrat. Nazadnje je bil prepričan, da je sam zares druga, živa izdaja Wertherja. Niti jaz sam nisem stal na svojih nogah, kot boste videlj pozneje, toda ker sem bolj epske kot lirske narave, sem se enkrat razjezil zaradi halucinacij prijatelja Alberta in sem mu nekoč rekel precej cinično: «Tak, kupi si vendar za vraga samokres jr. pritiraj novega Wertherja d0 konca!«
Proti večeru nisem šel z 'Albertom na sprehod, ker mi je pri mesečini neprenehoma deklamiral Matissonovo pesem «Abendlandschaft», kateri je včasi dostavil ((Elegijo na razvalinah Starega gradu«. Nazadnje je postal naenkrat Faust... da. iz Alberta bj bi kmalu postal Lenau, ne tisti čudoviti Lenau, poln pesniške sile. temveč nesrečni Lenau v Ddblingu, čigar fantazijo je zastiral temni mrak blaznosti. Albert ni še pisal pesmi, imel pa je kaj živo, ognjevito fantazijo. Mislim, da bi bil mogel postati pesnik. Njegov Pegaz je zdaj vprežen v prozaični voz. Tedaj je bil Lenau. Pričel mi je govoriti z vso resnostjo o neki nedoločljivi tesnobi, o glavobolu, kako se v njegovi domišljiji mešajo podobe iz preteklosti s sedanjimi; govoril mi je tudi o tem, kako in pod kakšnimi pogoji nastane blaznost, jaz pa sem mu s smehom odvrnil na kratko: «Prijatelj, nikar ne govoriva o nastanku blaznosti, saj si že tako popolnoma zblaznel«. Užalil sem ga, a sva se spet pomirila. In glej, sreča! Moj Albert se zaljubi, moj Albert nekoliko ozdravi. Njegov ideal — duhovita mestna gospodična — mu je sicer vračala ljubezen, ako se sme krstiti mladostno igračkanje za ljubezen, toda vse njegove pesniške hiperbole je spretno odbijala z zbadljivo duhovitostjo in s tistim naravnim humorjem, ki je prirojen našim čistim Hrvaticam. Sprva je to sanjača Alberta kajpada bolelo, pozneje pa.iebil presrečen ob teh zbadljivostih: češ v njih se razodeva Heinejev sarkastični duh, kar pa je bila sicer popolnoma napačna primera. Zdat je zapiskal Albert na Heinejevo piščal in pričel, posnemati «Knjigo pesmi«. Napisal je celo knjigo pe.-mic, in to je bil rešilni oddih njegovemu »svetobo-1 ju«. No. če vam povem, da je bilo idealu — zdi se mi, da mu je bilo ime Zorica — dvajset let, Albertu pa osemnajst, zraven tega pa je bil še dijak, mi boste priznali, da je bil položaj nenaraven in zdravilo ni moglo biti trajno. Albertov ideal se torej niti malo ni pregrešil zoper dostojnost, če je, računajoč, kakor vsi ljudje, neko predpustno nedeljo sedel z vencem na glavi v kočijo in se odpeljal v cerkev svetega Marka, da postane neločljiva družica vrednega moža.
Albert seveda ni mogel razumeti te popolnoma zdrave logike in je kakor Othelo vzkliknil s tragičnim pato-som: »Izdaja!« Se enkrat odide zvečer pod okno nezveste ljubice, da vidi vsaj za belimi zavesami še enkrat črno senco nezvestega dekleta, toda ideal se mu nikakor ni hotel pokazati in naslednjega dne prejme moj Albert po mestni pošti vse svoje hei-nejske imitacije z vljudno pripombo, «da bo njegov razum (la beseda je bila napačna) spoznal, da omožena gospa nikakor ne more hraniti rokopisa drugega moškega. Sicer pa naj bo prepričan o odkritosrčnem prijateljstvu itd.«
To je bilo v začetku počitnic.
»Prijateljstvo!« se trpko nasmehne Albert in zmečka pisemce. «Ta beseda je lep, bleščeč cvet. v katerem se skriva strup nezvestobe. Kakšna ironija! Prijatelj!« nadaljuje obupanec resno. «Ne morem dihati tega zraka, iz katerega diha izdaja. V čisto deviško naravo pojdem, v čudovite kranjske planine, da si tam olajšam srce. Pojdi tudi ti! Ali hočeš?«
«Hočem», sem odvrnil, in tu se začenja zgodba o ((izgubljeni ovci«.
* * *
Zvonimirčki in Dušančki, majhne Zorice jn Zlatice so strahovito nemškutarili potem pa še nemške šole, kjer smo morali popolnoma zamenjati svojo hrvatsko kožo s kozmopolitskim frakom. Tudi jaz sem bil tak zagrebški Svabčič. Zgodaj sem že poznal Schillerja, Zschokkeja, Burgerja, že kot deček sem znal zmakniti svoji materi Bulwerja, Dickensa, Viktorja Hugoja; «Rjenzi», «Pickwic-kovci«, «Notre-Dame de Pariš« so mi bili že dobri znanci, ko mi je bil0 deset let, čeprav jih nisem prav razumel. Ko pa sem v štirinajstem letu prvič slišal ime Gundulič, sem mislil, da utegne biti to kakšen hajduški harambaša Razjezil sem se in sram me je bilo, da o tem ničesar ne vem. Hrvatsko sem znal, toda tako, kakor kakšna branjevka. Na srečo smo dobili za profesorja primorskega Hrvata. Kot da je bil ta človek vlit iz medi. Vlival je čisto hrvaščino kapljo za kapljo v naše duše, pa naj se je krivonosi direktor otepal, kolikor se je hotel. Bij sem rešen — na pol rešen, ker so pri nas vsi ljudje z gotovostjo mislili, da smo dokončno propadli. Tak mlad trs v vetru sem bil torej, ko sem se pod jesen odpravil s svojim prijateljem Albertom na pot v kranjske planine. Da bi bila romantika popolna, sva si omislila tudi romantično obleko:	suknjič iz ruskega
platna, okoli, pasu širok jermen, visoke škornje, čutari-co. širok valenštajnski klobuk, koc, gorjačo in teiečjak iz črnega usnja. V ta teiečjak sem spravi) nekaj belega perila, krtačo in Schillerjeve pesmi. Polna negotovih upov in željna pustolovščin sva krenila s posebnim ponosom nekega večera mimo črnoru-mene mitnice pri Crnomer-cu iz belega Zagreba v beli svet.
Preden vam pričnem pripovedovati o najini mladeniški odisejadi, mi dovolite, da vam predstavim še drugega junaka te zgodbice, to je — sebe. Ne bo vam žal za to. Vem, da je to nekam drzno, čeprav je prišlo pri mnogih pisateljih in učenjakih v navado. No, noj greh ni tako velik. V to me ne žene ne nečimrnost ne slavohlepje, temveč je to odkritosrčna izpoved mojega srca in, kjer je moje srce, tam moram biti tudi jaz. Niti ne bom izgubljal mnogo besed. Oznaka moje skromne osebe je: zagrebški sin. To besedo boste približno razumeli, če veste, kaj je Zagreb, Ce vam rečem, .zagrebški sin’, si morate nehote priklicati v spomin kaj bledega ali kaj pisanega, ali kakor pravijo Francozi .sujet indects'. Zagrebška mladina se je takrat tudi doma vzgajala v tujem duhu: majhni
Najin ponos je bil sam0 enkrat hudo užaljen v štajerskem mestu Brežice. Ponosne glave stopiva v brežiško gostilno, greva skozi kmečko sobo in zavijeva v drugo, gosposko. Toda na pragu nama zastavi pot brhka Slovenka — natakarica in nama prav zbadljivo zakliče: »Tista pa je hiža za gospode«. Prav nič ni čudno, da nama je od jeze šinila kri v mlada lica, ker sva se midva, pesniška racmana, štela za kaj višjega kot so navadni umrljivi ljudje; glej. Mica pa naju je imela za »profanum vulgus«. Pozneje sva zvedela, da so naju imeli nekateri za Garibal-dinca, drugi potujoča pomočnika, in tako sva se zmotila glede silnega učinka najine romantične obleke. Medtem sem stisnil zobe in prav nežno dregnil Mico pod rebra ter ji odvrnil čisto lakonično: «Tudi midva sva gospoda«. Tako sva vdrla v zaklonišče brežiške aristokracije. Za mizo je sedelo pet oseb, ki so srebale graško pivo. Najvidnejši med njimi ie bil trebuha!. plešast hrust, z velikimi in motnimi očmi. Na debelem nosu so mu sedela očala, brada mu je bila potisnjena v ovratnik in na tilniku mu je čepela avstrijska uradniška kapa. »Gospod o-krajni glavar«, so ga nagovarjali ostali in se mu priklanjali na levo in desno. Torej nemško birokratično gnezdo. Neprijazni pozdrav na pragu je zbudil v naju strun0 opozicije, pa sva sklenila govoriti samo hrvatsko. Prvi hip naju je ošvrknil «Bezirksvorstand» z neumnim pogledom in zavihal nos, kot da je najina navzočnost okužila zrak. Pogovor birokratov je za trenutek prenehal, ko pa sva se brez ozira usedla in odložila svoje telečjake, ko sva pričeia piti najboljše vino in obirati pečene piščance, so birokrati stikali glave in šepetaje buljili v naju po strani, ko pa sva v svoj hr-vatski govor pričela vpletati še fraze kot ((konstitucija«, ((Garibaldi«, »Napoleon«, je zardel okrajni glavar kakor puran, pričel je težko dihati kakor parni stroj, plačal je svoj vrček piva in jezen odšel, za njim pa vsa četa. Tako sva jo pokadila brežiški aristokraciji. V čast te zmage je izpraznil moj Albert kozarec ljutomerčana, jaz pa sem se iz srca veselil, ker se je v tej Leti potopi) tudi zadnji spomin na izgubljeni ideal.
Nočem vas dolgočasiti z opisovanjem najinega nadaljnjega potovanja. Prav pošteno utrujena sva prispela na dom Albertovih sorodnikov v Kranj. Kakor da sem se preselil na drugi svet — v raj. Pred menoj se je odkrila vsa prelest kranjskih planin, vsi tisti strmi vrhovi, pokriti s temno jelovlno, vsi klanci v hladu, peneči se potoki, svet-lozeleni pašniki, majhne cerkvice na vrhu gričev in k temu še na gričku to staro, starodavno mestece. Tu se še vijejo pod mahovjem ostanki starega mestnega obzidja, tam se vzpenja pod oblake sivi, razpokani stolp na skali, kjer so nekoč mučili čarovnice, tu stara razvalina davnih kranjskih vojvod, tam starinska gotska cerkev, polna kamnitih vitezov in zmajev. In zvečer, ko pada večerna zarja na gorske vrhove, ko Iz dalje slišiš pritrkavanje srebr-noglasnih zvonov! Nikoli ne pozabim edinstvenega prizora večernic. Ze se je mračilo; pod mrkimi oboki gotske cerkve so trepetale sveče, orgle so bučale čudovito kakor grom, po širni cerkvi so klečale kmetice. Izpod bele peče jim je rdel poln in plemenit obraz, ob svitu sveč so se jim lesketale velike črne oči in iz grla se jim je razlegala starinska slovenska pesem.
(Nadaljevanje prih. nedeljo)
l Ji Eli A J PABERKOV S PARIŠKEGA FESTIVALA J
J
Balet ni izgubil svoje ustvarjalne sile
Lep uspeh izdelkov jugoslovanske domače obrti; občudovanje vzbujajo zlasti slovenske panjske končnice
George Balanchine.
Na veliki mednarodni kulturni festival, ki se je pričel v Parizu 28. aprila, so prihiteli iz skoraj vseh evropskih držav in iz Amerike najod-
Dve žalostni obletnici
Pred desetimi leti so ubili
Hasana KiKiča
Takoj v prvem letu osvobo-jenja, 1945.. je Matica Hrvat-ska med svojimi rednimi knjigami izdala tudi knjig z naslovom «Posmrtna po-čast«. Knjiga je posvečena petim hrvatskim književnikom, ki so v drugi svetovni vojni dali življenje za domovino. To so Avgust Cesarec, Ivan Goran Kovačič, Grgur Karlovčan. Hasan Kikič in Mihovi] Pavlek Miškina. V knjigj so razen fotografij in kratkega prikaza njihovega življenja še izbrani teksti iz njihovih del. O zadnjih dveh, katerih desetletnica smrti pada te dni. bom spregovoril nekaj besed.
Hasan Kikič: se je rodil v Gradačcu (sredi trikotpika Dobo j — Samac — Brčko) v severni Bosni 1905. leta. Živel je v skromnih razmerah in se stežka šolal. Dovršil je zagrebško učiteljišče, potem so ga poslali učiteljevat v Bosno, kasneje se mu'je posrečilo priti na Hrvatsko. Ze pred vojno se je Kikič.povezal z voditelji delavskega gibanja. Med vojno je pomagal partizanom, v februarju 1942 pa se je preše!!! na osvobojeno ozemlje in deloval v
glavnem v severozahodni Bosni. Neznanega dne maja meseca 1942 so ga četniki iz zasede ubili pod planino Cemer-nico.
Njegovo književno delo ni obsežno: tri samostojne knjige in tisto, kar je ostalo raztreseno po številkah predvojnih književnih revij. Kikič je pisal zvečine prozo. Začel je 1927. leta v zagrebški reviji «Vijenac». Opisoval je vseskozi svoje ljudi, bosenske muslimane, kmečki in delavski sloj. Pisal je zvečine krajše in daljše novele, ki jih je tiskal v zbirkah ((Provinca v zaledju«, «Ho - ruk« in «Bukve». Malo pred smrtjo je napisal enodejanko »Partizani gredo«,
V nedeljo 1. junija so mu v rodnem Gradačcu odkrili spomenik, ki ga je izdelal zagrebški kipar Ivan Sabo-lič. Tam se je zbralo več uglednih bosenskih književnikov, med drugim Ivo Andrič in Skender Kulenovič, pa tudi več političnih delavcev.
Mihovi! Pavlek, znan po svojem književnem imenu Miškina, je bil najnadarje-nejši hrvatiski kmečki pisatelj pred zadnjo vojno. Rodil se je septembra 1887 v Dje-lekovcu v okraju Koprivnica. Hodil je le v ljudsko šolo in dovršil pet razredov. Potem je ostal doma in kmetoval, s pisanjem pa se je začel u-kvarjati po prvi svetovni vojni, 1. 1919. Pisal je v razne liste, posebej v Radičev »Dom«, pozneje pa tudi v književne revije. Ze od nekdaj je bil zaveden republikanec. Zaradi svoje zavednosti je moral v ustaško taborišče v Staro Gradiško. V noči med 8. in 9. junijem 1942 so ga zraven taborišča v Bosenski Gradiški ustrelili. Miškina je prav kakor Kikič pisal največ prozo. Izdal je posebej dve knjigi novel in črtic, in sicer «Za svojo zvezdo« in «Trakavica». Zadnjo knjigo je izdala znana zagrebška založba «Binoza» leta 1936.
Drugi trije književniki, ki sem jih zgoraj omenil, so končali nekateri prej, drugi kasneje. Prvi, Avgust Cesarec, ki je Po prevodih znan tudi med Slovenci, je bil u-streljen v okolici Zagreba neznanega dne julija 1941. Učitelja Grgura Karlovčana so ubili ustaši v taborišču Gradiška v novembru 1942. Ivana Gorana Kovačiča pa so ubile četniške roke v poletju 1943 nekje v okolici Foče.
T. P.
ličnejši umetniki. Ta pomembni praznik naj bi ob najboljših stvaritvah na vseh področjih umetnosti zadnjih 50 let pripomogel do zbližanja med narodi. Tako se v Parizu že mesec in pol vrstijo odlični koncerti, baletni večeri, slikarske in kiparske razstave; pisatelji, kritiki in filozofi pa Se zbirajo na literarnih sestankih in prirejajo javna predavanja.
Na glasbenih prireditvah, ki vzbujajo na splošno največje zanimanje, so se predstavili poleg pariških orkestrov tudi simfonični orkester »Suisse Romande« iz Švice, dalje orkester radijske postaje Rias v Berlinu, orkester iz Bostona, angleški orkester »Halle«, londonski «Covent Garden, iz Rima je prišel orkester Akademije sv. Cecilije, z Dunaja pa mestna Opera in filharmonični orkester. Omenjene orkestre vodijo slavni dirigenti, kakor Igor Stravvinski, Charles Munch, Pierre Monteux, Bruno Walter, Leopold Sto-kowski, Benjamin Britten, John Barbirolli, Virgil Thomson, Ernest Ansermet, Igor Markiesvitch. Kar) Boehm in drugi.
Veliko pozornost je vzbujal nastop ne\vyorškega «City Balleta«. ki ga vodi Rus Balanchine. Ta baletna skupina je izvajala 11 plesov, še dva druga pa tudi slavna baletna skupina «Grand Ballet du Marguis De Cuevas«. Vseh 13 baletov tvori nekako sintezo razvoja koreografske umetnosti tega stoletja, obenem pa kaže za bodočnost že nova razvojna pota. Osem baletov, kakor «Les Fils Prodigue«, «Orphee» in «L’Oiseau de Feu«, «Le lac de Cygnes...». ki jih je ustvaril Balanchine med leti 1929 in 1952, jasno kažejo sistematično dopolnjevanje • individualističnih pobud s tradicijo in vtem leži njegov uspeh. Da pa Balan-chinovo delo dobro izpopolnjujejo najmlajši koreografi, so dokazali baleti »Le Jardi-n aux Lilas« Anthonyja Tudorja, ki izraža predvsem psihična razpoloženja!'ter baleta: «La Cage« in «The Pied Paper«, ki jima je avtor Jero-nime Robbins. Oba poudarjata zmago elementarne dinamike v mejah razumsko izmerjenih oblik.
Novosti v baletu sta dokazala tudi John Taras z baletom «Cordelia» ter Aurel Milloss s «Coup de Feu«. ki jo je izvajala skupina de Cuevas. Taras je ustvaril lirično dramo plesa: njegov balet je zelo uspel primer povezanosti med mimiko in plesom. Tudi balet Millossa je «balet dejanja«, vendar se dejanje ne poustvarja ob spremljevanju mimike. Novost njegovega baleta je v tem, da pripoveduje z najčistejšim plesnim ritmom in najbolj zgrajeno obliko čiste koreografije. Tako je balet dosegel poseben čar, poln notranje vitalnosti, čeprav navidez rafiniran. Milloss se je odpovedal nenavadnim učinkom in se poslužil dekorativne scenerije.
Vseh 13 baletov so odlično izvajali in kritika pravi, da so triumfalni uspehi Balanchi-na, Robbinsa in Millossa dokazali. da kakor druge panoge umetnosti tudi balet ni izgubi] prav nič svoje ustvarjalne sile in življenjskosti. • Veliko zadoščenje za nas Slovence pa je, da smo se tudi mi udeležili te mednarodne kulturne manifestacije, prispevali kot drugi narodi k njenemu uspehu in želi mnogo občudovanja in priznanja. Tako na primer piše francoski časopis »Les Nouvelles Litteraires« z dne 15. maja naslednje:
»V muzeju ,Des Arts et Tra-ditions populaires’ je razstava jugoslovanske folklorne umetnosti Z zbirko 1400 predmetov so se Jugoslovani učinkovito predstavili. Tu vidimo vezenine, pletenine in čipke, dekorirane usnjene izdelke narodne kostume, okraske, keramične in lesene izdelke z rezbarijami, majolike in pirhe z narodnimi ornamenti, poslikane steklene in lesene predmete; vse to v polni meri prikazuje umetniško ge’
nialnost naroda, ki je sposoben povezati in spraviti v sklad z največjo pristnostjo način opazovanja, čustvovanja, razumevanja in skratka značilnosti Vzhoda in Za-pada. Zlastj smo uživali ob posebnih majhnih slikah, s katerimi slovenski kmetje že od zdavnaj krasijo prednje stranice panjev; te slike, polne čustvenosti in duhovitosti so pravo čudo. Katalog, ki tudi sam predstavlja pomemben dokument, je delo Predraga Milosavljeviča (znamenitega slikarja Pedja, ki bo kmalu imel svojo lastno razstavo v Parizu) ter prof. Ga-vazzija.«
Med mnogimi razstavami upodabljajoče umetnosti je ena najzanimivejših v «Mu-see National de l’Art moderne«. kjer nahajamo 125 slik in kipov sodobnih umetnikov. Na razstavi je tudi nekaj slik Renoira. Cezanna, Van Gogha in Seurata. medtem ko zastopajo italijansko umetnost Mo-digliano, Chirico in futuristi.
V Parizu se je predstavil tudi cvet sodobnih pisateljev. Njihova predavanja v dvorani Gaveau so privabila polno občinstva. Ob temi »pisatelj v mestu« je Katterine Porter stresala paradokse kot na primer: umetnik je neke vrste posvečen norec, ki niti ne čuti potrebe, da bi imel prav. — Roger Cail-lois se je v svoji običajni strogosti dvignil zoper literaturo, v kateri ni prav nič literature, Stephen Spender je zašel, medtem ko se je norčeva] iz samega sebe, v nenavadno primerjavo Baudelaira z W. Blakom.
Drugod so zopet odlične osebnosti skušale najti morda neizvedljive rešitve drugim protislovjem stoletja v predavanjih kakor ((Različnost in univerzalnost«, dalje ((Osamljenost in Povezanost«, «Upor in združitev«. Trije .svetovno znani pisatelji Sal-
vador de Madariaga. W. Faulkner in Andre Ma!raux so se lotili razpravljanj o bodočnosti kulture. V glavnem tega vprašanja niso rešili. Madariaga je razvijal misel
o sintezi med individualno in socialno kulturo, Amerikanec Paul Faulkner pa je seveda dejal, da se čuti Amerika odgovorno za duhovno usodo Evrope...	—	n
KVARTET
IVAN A. KRILOV
Pri opici zvedavi osliček, kozliček in medved hlamudravi zbero se, da zasvirajo kvartet.
Dobe si note. bas in alt, dve violini in sedejo pod lipo na ravnini, da s svojo umetnostjo očarali bi svet. Začno — a škripljejo, da joj pa tak kvartet! «Postojte.> opica zavpije, «.potrpite!
Iz tega ne bo nič! Saj napačno sedite. Jaz. prva. naj pred drugo grem sedet, a medved z basom naj sedi nasproti violi', potem zagodli bomo, da nikoli Se take muzike ni slišal svet!> Presedejo se in začnejo spet; ves trud zaman.
«Postojte,» pravi osel, «jaz jo imam: v ubranost bomo se ujeli, če bomo vštric sedeli.»
Poslušajo ga, ie sedijo v vrsti, a vse narobe godejo jim prsti.
In zdaj se vnamejo v še hujši meri prepiri, kako naj kdo sedi.
Na vrišč slučajno slavček prileti. Obrnejo se nanj, naj se zavzame zanje: '(Pomagaj, prosimo, in reši nam vprašanje, kako naj naš kvartet se uredi: note imamo vsi, godala imamo vsi, le to povej, kako naj kdo sedi!» —
«Zc godbenika je potrebno znanje in tanjši sluh, kot pa je vaš,» jim reče slavček naš.
*A vi, prijatelji, sedite kakor koli, zagodli prav ne boste vi nikoli.»
Prevedel MILE KLOPČIČ. — tz
zbirke, ki je izšla pri Slovenskem knjižnem zavodu.
Leopold Stokovski.
J>r.
Valter Bohinec*:
Kako smo izdelovali
novi	turistični	zem
   1 -"■■■■" — .  Z ■       " 1    ■ ■ 1    g - 1 ■■ 1
Kartograf bi najraje označil na zemljevidu vsako kmetijo Odličen izdelek tiskarne Ljudske pravice v Ljubljani
Igor Stravvinskl
Nora K*ye, članica n«wyorškega baleta.
Veliko pomanjkanje zemljevidov po vojni je napotilo Državno za'ožbo Slovenije, da se je' še leta 1947 odločila za izdajo ročnega in stenskega šolskega zemljevida Slpvenije. Poverila je to delo profesorju F. Planini in podpisanemu, risal pa naj bi izemliflVid Iy. Selan. Kartograf je tudi res takoj začel z risbo višinskih črt, delo je hitro napredovalo. Kakor šole pa so bile brez zemljevidov tudi druge javne ustanove in. zemljevidi, ki so se takrat. pojavljali na knjižnem, trgu, niso mogli zadostiti povpraševanju in so hitro pošli. Zato je tedanji Komite za turizem in gostinstvo pri vladi LRS izrazil željo, da naj bi najprej izšel turistični zemljevid Slovenije, ki bi potem v primerno reducirani, obliki služil za šolsko izdajo. Temu nišo ugovarjali niti Državna založba niti avtorji, saj smo mislili, da bo priprava turističnega zemljevida
preprosta zadeva, ki izdajo tako potrebnega šolskega zemljevida ne bo niti ovirala niti zavlekla.
Prišlo je drugače. Osnova, ki jo je narisal kartograf Selan, je kar sama terjala več vsebine. Tbristični objekti, ki naj bi jih zemljevid pokazal, so se .mrjožili, kartografu, ki je delal z veliko vnemo, pa je bilo žal za vsak kraj, ki ga nismo zapisali; najraje bi bil narisal vsako kmetijo. Med delom niso minevali le tedni in meseci, tudi leta. Zbirali smo gradivo ob traj* nih nasvetih in sodelovanju organov Komiteja za turizem in gostinstvo, zlasti tov. J. Sottlerja, ki je bil poverjen s tem delom, pa tudi s sodelovanjem mnogih zavodov, uradov, društev in posameznikov, ki so nam radi priskočili na pomoč in ki smo bili z njimi v trajni pismeni in ustmeni zvezi.
Za prvotni bolj preprosti
dogovorjenih višinskih črt in celotne vodopisne in prometne mreže delal tudi na imenski predlogi, ki jo je enako kakor vse druge kartografske elemente prenašal s topografskega zemljevida 1 : 100.600 v merilo 1 : 150.000, upoštevajoč pri tem navodila avtorjev gle.de velikosti in pomembnosti posameznih krajev in drugih objektov. To predlogo sva nato prof. Planina in podpisani kritično pregledovala, jo spreminjala, iz nje črtala in ji dodajala. Pozneje, ko je delo postajalo vedno bolj podrobno, sva za vsak odsek sproti pripravljala signature in imena. Ze izbira krajev, ki naj pridejo v zemljevid, ni bila lahka; bati se je bilo, da bo navsezadnje prenatrpan. Mnogo dela je bilo tudi z zbiranjem, primerjanjem in preverjanjem turističnih podatkov; ■sprejeti sm0 mogli le to, kar je res pomembnega. Tako
koncept je tov. Selan poleg | vsebuje zemljevid poleg obi
O FILMIH, REŽISERJIH
IN IGRALCIH
Znani italijanski režiser De Sica se trenutno mudi v Chicagu in pripravlja film. ki bo v njem imel Chicago glavno vlogo ozadja nežne ljubezenske zgodbe. Režiser pravi, da si je izbral za svoj film vprav to v gost dim zavito prestolnico, ker ni zgolj industrijsko in trgovsko središče kot mnoga druga, marveč mesto, ki zajema vse utripe ameriškega življenja. Misel na ta film mu je sprožila kratka poezija Carla Sand-burga »Na oknu« iz zbirke «Megla in plameni«; v njej pravi pesnik, da je pripravljen preživljati najhujše trpljenje in gledati skozi okno vse strahote, občutiti vse bolečine, samo če sme upati na žarek ljubezni,
Pri filmu sodelujeta tudi pisatelj Thornton Wilder imOrin Jannings. De Sica pravi, da so izmed vseh ljudi, ki se je z njimi v Ameriki seznanil, napravili nanj največji vtis Thornton Wilder in Charlie Chaplin. «Wilderja», nadaljuje, «sem že zdavnaj občudoval kot pisatelja, zdaj ga še kot človeka«. Prav tako se De Sica navdušuje nad Chaplinom, ki ga imenuje učitelja vseh filmskih umetnikov. In morda je De Sica edini režiser na svetu, ki ga Chaplin resnično ceni, predvsem pa njegov film »Sciuscia« in šele nato ((Tatove koles«.
Za osnovo svojemu scenariju ie De Sica sprejel neko zgodbo, ki mu jo je predložil pisatelj Ben Hecht. Doslej je De Sica izbral za film dva naslova: «Milly v Chicagu« in «Cudež v dežju«, toda verjetno, pravi, bosta z Wil-derjem izbrala novega. Posebno drugi naslov se mu ne zdi primeren, ker se čudež zgodi v Hechtovi zgodbi, ne Pa v njegovi, njemu pa je odveč, da bi v svojem filmu klical na pomoč prekonarav-ne sile. Režiser upa, da bosta s pisateljem izdelala sce-
narij čez kak mesec, snemati pa bo začel film sredi avgusta in ga dokončal približno v štirih mesecih. Po De Sicovem mnenju se bo film močno razlikoval od običajnih ameriških filmov. Za glavna igralca si želi Julyo Harris, ki žanje sedaj največje uspehe kot dramska igralka na Brodwaju, ter Kirka Douglasa.
Trumanova hčerka Margaret je dobila ponudbo za de-but v filmu. Robert Young, igralec, režiser in producent jo je zaprosil, da bi igrala v njegovem prihodnjem filmu, ki se bo imenoval «Penn-sylvania Avenue«.
Don Camillo, znani film Juliena Duviviera, je doživel lep uspeh v Parizu. Prvi predstavi v kinematografu Colisee je prisostvoval tudi zunanji minister Robert Schu-man ter minister za pošto in telekomunikacije. Bili so pa na predstavi še drugi predstavniki javnega življenja, igralci, kritiki itd.
Dekleta s Trga Španije,
film Luciana Emmerja, je kot prvi na vrst; v »tednu' italijanskega filma« v Londonu od 16. do 22. junija. Sledili bodo še Čudež v Milanu (De Sica). Zena za eno noč (Ca-merini). Belli&sima (Viscon-ti), Pot upanja (Germi)., Plašč, Don Camillo, Za dva krajcarja upanja.
Errol F!ynn bo prišel v Italijo zaradi snemanja nekega filma. Režiral bo Milton Krims, ki je že prišel v Rim.
Wz,It Disnev je že vse pripravi! za film When the Knighthood was in Flowcr, ki ga bo snemal v Angliji. Vlogo Mary Tudor bo igrala angleška igralka Glynis Johns, pus‘oiovca Edwarda Brandona pa Richard Todd. Kot znano, je bil la film že prej nekoč izdelan kot nemi film.
j ir
šli-
čajnih agentur, ki jih n8- , te v topografski karti, V°,;, ke o tem, ali je ta kraj * matski kraj, kopališče, sko športno središče, sl**1' sko zdravilišče itd., naH toplice, športne bazene, jr, na kopališča; podčrtuje ^ je, ki so važni po svojem 1 ..rodopisnem obeležju alilL
membni iz narodnoosvobf*
ne borbe; opozarja na ar*1L, loška najdišča, z zakon®” zaščitena ozemlja in obj8* in na pri rodne znamenit®^ zaznamuje smučišča in * ške skakalnice, sindikalne jr čitniške domove, rešev*1^
ur8-
postaje; navaja letališča, lezniške postaje, poštne de in na količkaj dobrih . stah kilometrske razdalj®^
kraja do kraja, za kar hvaležni zlastj avtomobi
in kolesarji. Poleg risbe
liSh
te-
eiet>
itili
rena, rek, potokov in t morja z globinskimi ®rla J
poleg neštetih krajevnih gnatur in imen, višins j oznak, cest, železnic itd. f® še obilica posebnih podat« ki pa so- razporejeni tako s takšnimi znaki, da 50 ,-e. cer lahko čitljivi, a 7-etn j0, vida vendar ne obremenjuj Med delom je razvoj seveda svojo pot. ZcnilJe kaže v glavnem stanje n ^ ta 1950, tako da je danes. ^ leži tiskan pred nami. 13 ^ oni podatek že nepravilen
celo odveč, tako na pr- Mai-tura za marsikateri
ni počitniški dom. tudi ^ kateri poštni urad, ki r()a opuščen, manjkajo pa 1,1 (ern objekti, ki so bili med na novo zgrajeni ali us ® ra(j, ljeni; kak nov poštni a
_ i imaa **
menl' k r**
Anna Maria Pierangeli, znana iz filma »Jutri bo prepozno*, Je sedaj v Ameriki. Za nastop v nekem filmu se mora iz.vež-bati za akrobatko. Ko je nastopila v prvem filmu je bila še otrok, Američani so pa odkrili, da je sedaj že odrasla.
nova planinska koca. Smuška skakalnica. Spi'®11 la so se tudi n(l^a^eia. jevna imena; vsaj vSa.'yicj še ša smo prejeli v zemlJ® rj. tik pred tiskom. Ob te merih vidimo, kako z® ge vid živi, kakor živi ^s(Vo. ozemlje in naše *,ll_0(iat' Spreminjali bi lahko " v ke dan na dan. nikdar m goče doseči popolnosti.
Pri presoji gradiva, k‘s)1p naj vnesemo v zemlje'’1^- ^ neprestano zadevali	O'b fl.
ne probleme. Nešteto ‘J 9]j skih oblik je n®g<,t'?i'n0 Pv so v raznih virih raz.lici e, sana ali tudi uradno 8 ft-drana. n pr. številna • j o
na in Smartini. Banjs^i-
Banjšice. Topolšica in sa ščica, Jurešče na P‘vlcl’ rsčc pišejo tudi Juršlcc. . itd., MožaklJa, Mušaklja. dg_
žakla itd., itd. Do!8|eH:e Zna' bimo od naše Aka tveno in nosti izdanega, znan ' ,0pisa uradno priznanega P' pfi-krajevnih imen, ne	jn	s r
šli do enotne pisa aViln®ga veda tudi ne d°	graj®v'
zemljevida. Da b' ,ožjVe!i! ni pravopis kmalu ^eri'0
Zemljevid, ki ;n?ari5tičnib 1 : 300.000, je i*	jug f
razlogov podaljšan zhodu
konca Istre, na J	del	šepa zavzema Precej'	(ja	d
verozahodne Hrva	je	,e
bosenskih meja. Va^a seve veda tudi, da sega ^ pr ru tako visoko, da	^gk -
doči vso Slovensko TjIrIienta. na zahodu pa
(Nadaljevanje
&d
iMUU
d0> V444/
SALEŽ
Kominformisti so tokrat pošteno nasedli. Nekdo je Po vasi razširil glas, da bodo volitve ponovljene, češ da so bile prve neveljavne. Neveljavne seveda zaradi 'figa. ker je zmagala Lista slovenske skupnosti. In so vse do prejšnjega tedna pustili svoje volilne transparente na miru, tako da so pili nekateri kominformisti ze res prepričani, da bodo volitve ponovili. Prejšnji teden pa so jih le sneli. Zato je bilo njihovo razočaranje toliko večje, kajti transparenti »o jim bili porok razpisa novih volitev. Toda piorali se bodo potolažiti m se sprijazniti z novim stanjem. Vendar so lahko Prepričani, da nova občinska uprava ne bo izvajala diskriminacije na račun ko-nunformističnih zaslepljencev, kajti v programu Liste slovenske skupnosti je dovolj vidno poudarjeno, da nodo kandidati oz. sedanji svetovalci odločno zastopa-
■ interese VSEH občanov, fn ta občinska uprava ne bo zapravljala zaupanja, ki
Sa je pridobila pri občanih z nespametnim ravnanjem; nasprotno, pridobiti sj hoče še zaupanje ti-j 'h, ki ji pri teh volitvah Sc niso hoteli dati svojih glasov.
i RIČMA NJE j
^. ____________
■ Slišijo se govorice, da "alijanski šovinisti pripravljajo teren za ustano-v«cv italijanske osnovne sole v prihodnjem šolskem letu. Kako mislijo to napraviti, ne vemo, kajti v naši vasi ni italijanskih otrok, "torda računajo na pomoč domačinov, kot so to na-Pravilj ob postavitvi raz-mjaške «neouvisr.e» liste? “ošteni in zavedni Slovenci se bodo takim načrtom prav gotovo z vso odločnostjo uprli!
Danes si bosta obljubila večno zvestobo Ljubo Ve-uak in Ljudmila iPetaros.
° R Š T |
. Tov. urednik, piše vaščan iz Boršta, zasledujem dogodke, ki se odigravajo Po širnem svetu pa tudi v naši vasi,, čeprav gre pri nas več za čenče kot za stvarna dejstva. Vroče vzdušje volilne kampanje h Ur, s‘Cjr oekolilco ohladilo vendar se še vedno najdejo posamezniki, ki ne morejo prehvaliti (izmaae« čeprav vedo, da je prav njihova stranka ob volitvah 'zgubila večje število svo-Jm nekdanjih pristašev. Jasno, da pride pri lem do vseh mogočih besed, ki so *e odmev nedavne volilne Kampanje. Tako se je po vasi razširil glas o škodoželjnosti pekove žene, kot nL-° • Dnevnik pisal že Mejsnjo nedeljo, in da marsikatera gospodinja ne kuduje v pekarni kruha. Mi-, 'm, da tako osebno oprav-J_anje ni na mestu, kajti rK ■ t301-'33 ne sloni na ebnih mnenjih, temveč hn vsakodnevui konkretni orbj proti, fašizmu in ma-(jCvrom itaiijanskih ireden-, “t°v, predvsem pa v o-cambi slovenskih pravic b v borbi za dvig slovenje kulture. Kominformisti ® « v volilni kampanji * sluzih vseh sredstev za n^aego sv°jega cilja: od na-nn uV- na posameznike do lic* klevet na račun .ste slovenske skupnosti. Si„.se. takih sre.dstev ne po-uzujem° jn se jih tudi e bomo posluževali. Naše ali ie resnica, ki bo prej vpc, h, Predrla tudi v za-, 1 sedanjih zaslepljencev, i’ fe v;'dr>o sledijo Vidali-Jevi agenturi
Z G ON/K J
lim ta -kaZe zel° dobro. Ze-de»? Sl, ,samo še močnega n-m L zemljo dobro sip« ' Dosedanje plohe so dni 1 P°raaSale, toda nekaj lin ca z vetrom bo zem-hP Popolnoma osušilo. Ce tednih- ? sedaj deževati, 1"“
Pvf°n=-adSki	ie	tudi
šča M a.napa 1 krompiri-terih ldtT ko ie v neka-Vani,, vaj1^’ po Pfipovedo-ske nhM	iz babrežin-
samo t ’ baPade' hrošč kanst»Jkromp^Irišča ameri-na« krompirja. jP pri ^ napadel tudi domač fe tNekat«i domaci-P jo JnHa l'0mPlri5ea Žk'°-
kaitivm s,e- vedno 'e "e-i takih, ki se ne zavedajo resnosti položaja. Naj-
šel« S.e, mo sPamelovali
biihove-i k° bnf1r’ 'udi
Wa , a.	napadene.
Prepozno	b° U’di Zanie
brTščiki ~j
raz.-v"tereli0 'e Pila zopet thelill f!na vel,ka podze-hitein	v	Vas	je Pe-
čanov vehko število Trža-
kvtobii«*8 ■Ji,h ie sam° z
Ta Tl pttslo okoli 1400. Vašu- sm° organizirali
Sodeln, o6, pr* ka,er™ so je „ va'! vsi fantje in mož-j, "e dede na njihovo pota k Prbpričanje. Ples je in -	, .;?^sču za balinanje
n„, te ttljub vremenu, ki je !!Rko!'ko motilo, zelo dobro pel. K otvoritvi plesa so J organizatorji v povor-i, s tržaško zastavo na četi, pri čemer so imeli možje v gumbnicah zataknjene bele6 na?e ]ne- lantie Pa L Ta teden so pričeli konč-
no graditj veliko ti stanovanjsko hišo. V njej bodo dobili stanovanja delavci-domačini, ki nimajo svojih hiš. Pri delih so zaenkrat zaposleni samo zidarji iz Furlanije, zato ne vemo ali bo podjetje zaposlilo tudi kaj domačinov. Na vsak način bi bilo prav, da bi jih!
Koloradski hrošč nam prizadeva hude skrbi. Nekatere njive, na katerih smo posadili amerikanski krompir, so že zelo okužene, saj so hrošči objedli že vse liste. Zanimivo je, da so krompirišča domačega krompirja še nedotaknjena, zato mislimo, da je bil ameriški krompir, ki smo ga dobili za seme v Trstu, že okužen z ličinkami tega hrošča. Neverjeten je pogled na krompirišča, kjer se je zaredil koloradski hrošč: na rastlinah sploh ni več listja, kvišku štrlijo samo oglodana stebla. Na kmetijskem nadzorništvu smo dobili prah, ki ga je treba zmešati z modro galico in potem vse skupaj raztopiti v vodi. S t0 raztopino škropimo napadena krompirišča. Ker smo pa s škropljenjem pričeli šele pred kratkim, ne vemo ali bo kaj pomagalo. Pravijo, da raztopina ne pomaga, kajti baje so nekateri kmetje v Sv. Križu že pred časom škropili pa se je hrošč vseeno zopet pojavil.
Lansko leto koloradskega hrošča še nismo poznali, zato tudi nismo vedeli, da lahko povzroči tako škodo. Treba bo podvzeti resne ukrepe, da se koloradski hrošč zatre, sicer čez leto ali dve ne bomo več mogli saditi krompirja. Ni dovolj, da škropijo samo nekateri kmetje, treba je. da se vsi resno lotijo tega dela. Morda ne bi bilo napačno, da bi v boju proti koloradskemu hrošču priskočili na pomoč tudi šoloobvezni otroci, ki bodo čez nekaj dni zaključili pouk. Pod vodstvom učiteljev bi lahko nekaj dni pregledovali krompirišča in pobirali hrošče oziroma ličinke. To bi poleg škropljenja najuspešnejša akcija. Mislimo, da bi bilo na to treba resno pomisliti, kajti krompir je eno izmed najvažnejših hranil tukajšnjega prebivalstva.
V Primorskem dnevniku smo'čitaK že letos več člankov o tem škodljivcu. Marsikomu se mogoče ni zdelo niti vredno te članke citati; sedaj bo pa uvidel, kako potrebno ie. da je kmetovalec obveščen in poučen o vsem. Naj bi ne bila šele prevelika škoda na krom-piriščih tista, ki bi mnogo kmetovalce poučila, da je treba kaj storiti proti temu sovražniku.
mm
i
r
111111111111111111111111111111111:111111111111111111111111111111111......  i:	i	i	1111 n 11:111; 11111111,1111111111111 n n 111111111111111 >i i:: 1111 u i: 11111111 n 11111 u 111 >' ,i ;i i i > ill 11111111111111 m 11; 1111111 u 111; 111111 n 1111111 n 11111 n 1111 im 11 n l n 111 u i l j 111: lllllllllllilliililill!lillllllllilllllllilllilllilillllllllllliliti>ii'iiiiii<iiiliiliiiill!llllllllilllllllllilliltillillllliillllllllllll!ll!l!!!l!!lll!IIIIIH
Pripravimo se na zatiranje
oljčne mušice
V drugi polovici tega meseca se pojavi po oljčnih nasadih zelo majhna mušica, ki povzroča občutno škodo, in pri nas že kar nekaj let zaporedoma!
Kako spoznamo škodljivca? Oljčna mušica je 4 do 6 mm dolga muha rumenkastokosta-njeve barve. Med podobnimi mušicami jo lahke razlikujemo, ker ima temno pego na robu kril. Ličinka brez nog in jih) eventualno še četrti v za-samica obleta oljčna drevesa prvič v drugi polovici junija in odlega jajčeca v notranje st. sadežev. Značilno je, da se v času obletan.ia hrani s sladkim sokom (nektarjem) nekaterih rastlin. To nje pohlepnost po sladkem soku izkoristimo, da ji v dolečenem času poklada-mo ali pa škropimo sladek zastrupljen sok in jo tako pokončamo.
Samica znese do 300 jajčec v svojem življenju. Ce pomislimo. da ima ta škodljivec v enem letu 3 do 4 rodove, si lahko predstavljamo, koliko tega mrčesa se nakoti od ene same muhe v enem letu. V notranjosti sadu se ličinka razvija in končno zabubi. Iz bube izleze nevi odrasli škodljivec in nadaljuje svoje uničujoče delo.
Kako uničujemo oljčno mušico? Vemo, da se mušica hrani v času. dokler ne peloži jajčec s sladkimi sokovi nekaterih rastlin. Uničujemo jo torej najlaže, da ji v tem času nastavimo zastrupljeno vabo iz sladke vode, ki ji dodamo nekaj strupa — arzenata ali pa. da škropimo oljke z 10rf raztopino pripravka «Berlese».
Poglejmo si najprej, kako pripravimo zastrupljene vabe: V 80 litrih vode raztopimo* 10 kg sladkorne melase, v drugih 10 litrih tople vode7 pa 300 gramov natrijevega arzenata (če nimamo na razpolago natrijevega arzenata lahko uporabimo apneni ali svinčeni arzenat). Tako pripravljeno raztopino vlijemo sedaj v tej debi v plitve posode (3 do 4 litre v vsako), ki jih razobesimo po oljčnih drevesih, in sicer na vsakih 30 do 40 dreves po eno posodo. Ce so drevesa posajena daleč druga cd drugega (teh primerov je pri nas dovolj), pa na vsakih 20 dreves po eno posodo. Ker voda v posodah izhlapeva, jo moramo večkrat doliti.
Pri nas se danes poslužujemo drugega načina zatiranja oljčne mušice in to je. škropljenja s pripravkom «Berlese».
Torej, da pokončamo mušice še preden odložijo jajčeca, zadostuje, da imajo mušice na razpolago raztopino insekticida «Berlese», ki je sestavljena iz kake. mušicam prijetne sladkorne raztopine, kateri dodamo močan strup, ki mušice takoj uniči. Neobhodne je tudi da je v oljčnjaku stalno obešena posoda z raztopino insekticida, to je od konca tega meseca, pa tja do pozne jeseni. Važno je te, da se insekticid «Berlese» ohrani nepokvarjen na drevesu za več dni; je higroskepičen, ostane
pol tekoč, tako da ga mušice z lahkoto zaužijejo. Posebno v gorkih poletnih dneh, ga brez vsakega obotavljanja prav rade zaužijejo.
Raztopino insekticida «Berle-se» pripravimo takole: V 10 litrov vode denemo 1 liter insekticida. Ta raztopina mora biti dobro mešana, pripravlje-
za vsakih 10 dreves).
Škropiti moramo ob lepih dneh, brez vetra in ob najtoplejših urah. Vsako škropljenje moramo izvesti v najmanj petih do šestih dneh in po možnosti začeti škropiti oljke nižje ležečih nasadov.
Cas in število škropljenj: Prvo škropljenje meramo izvrši-
r
KAKRŠNO JE VREME KRESNIC, TAKŠNO BO TUDI ŽANJIC
na po možnosti isti dan. ko jc nameravamo rabiti. Paziti ie treba, da ne zamenjamo litrov s kilogrami; kajti insekticid «Berlese» ima visoko gostoto: torej 1 liter tehta kg 1.400; 1 kg odgovarja 7/10 litra! Zgoščen insekticid hranimo v zaprtih in ne pokvarljivih posodah.
Za škropljenje uporabljamo navadno trtno škropilnico in je brezpogojno potrebno, da doseže met najvišje veje tako, da pada od zgoraj. Škropiti moramo tisti del drevesne krone. ki je obrnjena proti vzhodu. Za vsako škropljenje rabimo za eno drevo povprečno 3 decilitre -raztopine (3 litre
Iilni iNijač Mimi
Trtni zavijač ali trtjon, kakor mu po domače pravimo, je komaj pol cm dolg hrošček. Barve je različne, nekateri zavija-so kovinasto zeleni, drugi pa plavi kakor jeklo. Pojavi se, kadar poganja trsje. Samice zavijača imajo to navado, da ranijo mlade poganjke in peclje listov. Medtem ko se zavija polaga samica med posamezne gube in zavoje jajčeca v prav različni množini, in sicer največ 6 v en zavitek. Ti zavitki, zaradi katerih so dali hrošču ime »zavijača, ga posebno označujejo, a tudi izdajajo. ker po njih vemo, da je v trsju. Iz jajčec izlezejo ličinke, ki se hranijo z zavitkom. Te popadajo ob vetrovnem vremenu na zemljo, kjer se preobrazijo v hroščke.
Danes imamo tudi nova sintetična sredstva, s kkterimi lahko zatiramo zavijača. Škropimo ga z 1 odstotnim tiogam-mom v času, ko grize peclje. Poslužujemo se lahko tudi te-trafida. ki ima tudi to svojstvo, da ga list vpije, pride v njem v stik z ličinko ter jo uniči.
Mnogo koristi pa ročno pobiranje, pri čemer je potrebno, da pobrane zavitke takoj zažgemo.
ti brezpogojno v času od 20 do 25 junija in ne kasneje. Odložimo samo v času, če dežuje ali pa se pripravlja na dež.
Ce je prve škropljenje izvedeno v času, ter dobre, ostane na drevju, če ga slučajno ne izpere dež,' najmanj 10 dni. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da smo rešili polovico pridelka.
25 dni pc prvem škropljenju izvršimo drugo, konec avgusta tretje in prve dni oktobra še četrto škropljenje; vsa na isti način kot prvo.
Da bo imela borba proti oljčni mušici res uspeh, je brezpogojno potrebno, da je insekticid «Berlese» na oljkah nepretrgoma od zadnjih dni junija pa do dobe, ko začnejo oljke zoreti. Ce slučajno dež j izpere škropilo, je treba škropljenje, takej ko dež preneha, ponoviti.
Opekline. Skrbno pripravljena raztopina «Berlese» listov ne ožge. Opekline se lahko pojavijo le. če ista ni bila dobro premešana ali pa smo obilno poškropili liste in veje.
Da opekline preprečimo je potrebno pri pripravljanju raztopino skrbno premešati, ravno tako kadar jo zajemamo' za polnjenje škropilnice. Kadar usmerimo met (curek) nad drevo, pazimo, da bomo vedno nihali z roko, da tako poškropimo čim večjo površine krone, ne pa samo nekaj vej, in da škropilo pada od zgoraj.
Količina škropila «Berlese». Kot že rečeno potrebujemo za enkratno škropljenje enega drevesa približno tri decilitre raztopine. Ker ima zgcfčen pripravek Berlese visoko specifično težo, ga potrebujemo kakih 38 gramov. Torej, za 4 škropljenja rabimo 150 gramov na oljko; za 1000 dreves pa 150 kg pipravka.
Kot pravilo naj nam bo. da v ravninskem in lahko dostopnem terenu lahko poškropi en delavec na dan 600 dreves in v 5 do 6 dneh, v katerih mora biti izvršeno eno škropljenje. pa 3000 do 5000 dreves.
Tri tisoč znanstvenikov, poljedelcev in kmetijskih industrialcev se bo udeležilo šestega mednarodnega travniškega kongresa, ki bo od 17. do 23, avgusta na pensilvanskem državnem kolegiju v severovzhodnem delu Združenih držav. II prekomorskih dežel pričakujejo 300 do 500 gostov, med katerimi bo več travniških strokovnjakov, ki bodo imeli na kongresu priliko za izmenjavo svojih misli in načrtov za nujno potrebno povečanje svetovnega pridelka mesa in mlekarskih izdelkov.
Kongres bo zboroval v plenarnih sejah, posamezni odseki bodo imeli pa ločene sestanke. Glavne točke dnevnega reda plenarnega zborovanja so: travniški viri in travniške možnosti sveta, obveščevalna služba za travništvo, socialni in gospodarski izgledi napredka travništva. V odsekih bodo pa kmetijski znanstveniki in kmetovalci izmenjali svoja mnenja o sledečih predmetih: gojitev trav in zelenjave; izboljšanje pašnikov in travnikov: izboljšanje kolobarjenja; ekologija in fiziologija; gnojenje; pridelovanje in razdelova-n.ie semen, ohranjevanje tal in vode; košnja in ohranjevanje krme; uporaba krme za prehrano živine; poskusi v travništvu in izboljšanje tropskih travnikov.
Med zborovanjem kongresa bo poseben «dan travniškega kmetovanja; ta dan si bodo ogledali udeleženci uporabo sodobnih kmetijskih strojev in
Več mesa z boljšimi
(Pred VI. mednarodnim travniškim kongresom)
Delegati VI. mednarodnega travniškega kongresa, ki bo v avgustu v Združenih državah, bodo med drugim lahko tudi videli živino, ki se debeli na izboljšanih pašnikih.
modernega dela na travnikih in pašnikih. Po kongresu si bodo gostje na dvotedenskem potovanju z avtobusi po Združenih državah ogledali razna ameriška kmetijska področja.
«Glavni cilj kongresa je postaviti na znanstveno podlago vse delo za izboljšanje travništva in tp glede vseh področij sveta«, izjavlja tajnik prireditvenega odbora. Glavna pokro-
vitelja kongresa sta ameriška vlada in prehranjevalna ter poljedelska organizacija Združenih narodov (FAO). Zadnji kongres je bil leta 1949 na Nizozemskem.
Hranimo zemljo, da bo zemlja hranila nas
Znanstveno raziskovanje tal in pravilno gnojenje zemlje
Kmetijski referent jemlje v navzočnosti kmečkega gospodarja vzorce zemlje, da bo Po kemičnem pregledu lahko svetoval, katera gnojila naj doda zemlji, da poveča njeno plodnost.
V zvezni državi Illinois na srednjem zahodu Združenih držav, raziskujejo strokovnjaki tla in dajejo nato kmetovalcem navodila, ki veliko pripomorejo, da sc plodnost zemlje iz
leta v leto izboljšuje. Ker je v zvezni državi Illinois raziskovanje tal najbolj razvito, bomo na kratko opisali koristi, ki jih imajo kmetovalci od te strokovne pomoči, in kako so jo v
Illinoisu organizirali.
V več kot štirih petinah vseh okrajev zvezne ameriške države Illinois so kmetje sami ustanovili in skupno vzdržujejo svoje zadružne laboratorije za raziskovanje tal, katerih se obilno poslužujejo. V ostalih okrajih pa jim služijo javni laboratoriji. ki so jih okraji že poprej uredili. Prvi okrajni laboratorij za raziskovanje tal so ustanovili leta 1944. Ze mnogo let prej pa so znanstveniki kmetijske fakultete vseučilišča v Illinoisu proučevali talno sestavo po vsej zvezni državi in zbirali podatke, ki so jih potem dajali kmetom na razpolago, da lahko izboljšajo svojo zemljo. Od leta 1944 dalje so v Illinoisu pregledali vsega skupaj približno 1,600.000 hektarov zemlje, da ugotovijo potrebo apnenca, fosfata in pepelike. Poleg tega je laboratorij kmetijske visoke šole, ki nadzoruje to načrtno pregledovanje tal, še neposredno raziskal 200.000 hektarov zemlje.
Za povečanje plodnosti zemlje priporočajo kmetovalcem na podlagi raziskovalnih izsledkov skrbno izdelane načrte za obdelovanje in gnojenje zemljišč. Sestavili so tudi splošno okvirni razpored za ((trajno rodovitnost zemlje v zvezni državi Illinois«, ki predvideva pet sto-
li
			
penj pri pravilnem ravnanju z zemljo.
Prva stopnja obsega kemično pregledovanje tal, da ugotovijo, potrebo zemlje po apnencu, fosfatu in pepeliki, kar ravnokar delajo. Doslej pa še niso načrtno raziskovali tal glede na vsebino dušika, kar pa lahko s poskusi ugotovijo. Druga stopnja, ki jo predvideva okvirni načrt, je seveda ta, v kateri dodajajo zemlji na podlagi izsledkov kemičnih pregledov v določenem razmerju potrebne rudnine.
Nato sejejo deteljo, zdravilna zelišča in razne vrste trav in sočivja, ki povečujejo dušikove sestavine zemlje in ji dodajajo potrebne organske snovi in preprečujejo, da voda ne izpodjeda plodno zemljo.
Četrta stopnja obsega gnojenje zemljišč s hlevskim gnojem, s slamo, s koruznimi storži in drugimi rastlinskimi odpadki, ki povečujejo v zemlji zalogo rastlinske hrane.
V peti fazi pa naj preprečijo kmetovalci izjedanje ali erozijo visečih zemljišč na ta način, da menjujejo setev, da jih preoravajo okoli in okoli in jih obdajajo z živo mejo, napravijo terase in podobno.
Za nekatera področja Illinoisa predvideva splošni kmetijski načrt še šesto stopnjo, in sicer izsuševanje zemljišč. V tem primeru priporočajo kmetijski strokovnjaki tisti način izsuševanja, ki je za tisto zemljišče najbolj primeren. V primeru rode prsti priporočajo kmetovalcem, da jo pustijo za travnik ali pašnik.
Raziskovanje zemlje se začne s tem, da vzamejo na raznih mestih vzorce, tako da ima-
NEKAJ O MRZLICI
Povišana telesna temperatura ni vzrok kake t)oleznir ampak je samo znak bolezni
Mrzlica je pogost spremljevalec splošnih obolenj. Njena vloga je posebno važna pri različnih infekcijskih boleznih, ko je ves organizem tako rekoč prepojen s strupi raznih kužnih kali. Mrzlica se javlja predvsem z zvišanjem telesne topline ter z raznimi drugimi vaznimi spremembami. Te spremembe zadevajo v glavnem ožilje in celoten krvotok.
Da zamorenio pravilno razumeti pojav mrzlice, moramo vedeti, kako se stvarja v telesu toplota in kako se oddaja zunanjemu svetu. Sesalci ohranijo kljub znatnim razlikam in spremembam temperature zunanjega sveta svojo telesno toplino v ozko začrtanih mejah. Po tem se razlikujejo človek in sesalci od drugih živali. pri katerih se ravna telesna toplina po temperaturi zunanjega sveta.
Ce obstaja v telesu ravnotežje med proizvajano in oddano toploto, tedaj govorimo o normalni temperaturi. Telesna toplota se oddaja večinoma po prenosu, nastaja pa v organizmu po kemičnih presnovah. Za oddajo toplote so merodajne zunanja telesna površina in v njej potekajoče žile in žilice. Tako vidimo, da je pozimi pri nizkih temperaturah zunanjega zraka koža bela in sko-ro brez krvi, in sicer zato, ker so se žile tako zožile in skrčile, da kroži po zunanji površini le minimalna količina krvi. Pn fizikalnih zakonih oddaja toplejše telo mrzlejšemu toploto tako dolgo, dokler se temperaturi obeh teles ne izenačita. V našem slučaju bi morala toplejša kri oddajati toploto mrzlejšemu zraku. Ker na kroži v skrčenih žilah le tna-
nlJi M tudi iz«uba na toploti majhna. Nasprotno pa
MPa,Ža»T- da ,so,.v Poletni vro-
čini žile na koži razširjene in da prihaja obilica krvi v no-sredne stike z zunanjim ave-tom lrar pospešuje oddajo to-
tom,n1—*- ztmarlta sve-
plote.
_=^yarJanifi toplote je rezultat raznih gorilnih procesorv, ki se vršijo v našem organizmu S hrano dovajamo v telo določe-
no količino energije, ki je potrebna za delo, ki ga organizem opravlja in pa za proizvajanje toplote, ki jo potrebuje. Telesna toplota ima svoje središče v možganih. Kadar se to središče nahaja v normalnem stanju in kadar njegovi regulatorji normalno delujejo, ima telo normalno temperaturo Normalna temperatura človeka se giblje med 36., in 37 C. Pri zdravem človeku se temperatura tekom 24 ur menja, in sicer navadno tako, da imamo zgodaj zjutraj nizke temperature. medtem ko zaznamujemo proti večeru višje vrednote Razlika v temperaturi pri normalnem človeku tekom 24 ur znaša pol do eno stopinjo. Temperatura ni pri vseh ljudeh enaka. Nekateri ne dosežejo nikdar 37 C, dočim je drugi nekoliko prekoračijo. Malo in prehodno povišanje temperature ni vedno znak za začetek kakega obolenja. Tako se poviša temperatura na primer pri dolgi in naporni hoji ali pa ob vročih in soparnih dnevih. ko je zrak do dobra nasičen z vodnimi parami in ko je zato po'cnje in zguba toplote otežkočena,
Pod mrzlico ali povišanjem telesne temperature razumemo stanje, ko je uravnavanje toplote pomankljivo in nepravilno. V začetku mrzlice se stvarja v organizmu mnogo več toplote kot pa v normalnih razmerah. To Pa samo po sebi še ne bi zadostovalo. da bi se telesna temperatura zvišala nad normalo. Znano je namreč, da more zdrav organizem s povečano oddajo odstraniti nepotrebni in kvarni prebitek toplote iz svojega organizma, Zpra di tega mora tičati vzrok po. večane temperature pri mrzlici ne samo v izobilju proizva jane toplote, temveč tudi v ne zadostni oddaji. To prihaja do izraza pri koži, ki je bleda, brezkrvna in suha. Človeka zebe V nadaljnem razvoju mrzlice se sicer izguba na toploti nekoliko zveča, vendar ne toliko, da bi se oddaja in stvar-janje toplote mogli zenačiti. Človeka kuha vročina, pravimo
Vzrok za vse te pojave, ki se vršijo_ v telesu za časa mrzlice, leži v toplotnem središču v možganih, ki je edino merodajno za pravilno uravnavanje naše temperature.
Povišana telesna temperatura ni vzrok te ali one bolezni, ampak je samo znak bolezni. Ne moremo torej dobiti bolezni od povišane temperature, temveč ie mrzlica posledica bolezni. Mrzlica ie prva in neposredna posledica neštetih bolezni. Ona nj nič drugega kot odpor organizma, je boj, v katerem se ie organizem zapletel z raznimi bolezenskimi povzročitelji.
UNICEF POVEČAL SVOJO DEJAVNOST V AZIJI IN AFRIKI
Na zasedanju izvršnega odbora mednarodnega otroškega sklada ZN (UNICEF), v katerem je zastopano 16 držav, je ravnatelj odbora, Maurice Pate podal pregled dela UNICEF v zadnjih mesecih.
Pate je izjavil, da je organizacija v Aziji v zadnjih petih mesecih napravila večji napredek kot kdajkoli prej. Omenil je. da so se začeli ali pa tudi že dovršili razni načrti na področju cepljenja proti tuberkulozi, boja proti malariji, ustanovili so razne dispanzerje za pomoč materi in otroku, omogočili lokalno produkcijo zdravil in zdravstveno vzgojo.
Za pomemben korak je ozna-čij predlog, da se za Afriko odobri milijon dolarjev. Pate je dostavil, da se je akcija UNICEF-a v Afriki do zdaj omejevala na boj proti tuberkulozi vzdolž Sredozemske obale. Zdaj predloženi programi pa predvidevajo boj proti malariji, kozam, trahomu
Pate je tudi poročal o finančnem položaju organizacije, ki ga je označil za ((ugodnega«. Priporočil je za leto, ki se začne 1. julija, proračun 20.000.000 dolarjev. Proračun za tekoče leto je znašal 30.000.000 dolarjev.
RAZNI NASVETI
Mokre dežnike razpenjamo samo na pol, sicer se tkanina preveč nategne irr natrga. Da pa kovinski deli ne zarjave, jih namažemo z vazelino.
* * c
Stekleni in porcelanasti pred. meti se bodo lepo bleščali, če jih operemo v krompirjevi vodi!
* * #
Krompir lupimo pod tekočo vodo, da nam prsti ne počrne. * * *
Ce hočeš, da se pijača hitro shladi, jo postavi v slano vodo.
* * *
Kavine madeže odrgnemo s solno raztopino.
* * m
Ce nam roke dišijo jjo čebuli, namažimo si jih z usedlino črne kave.
* * *
Mleko, ki se je pri kuhi strdilo na dnu posode, izribamo s papirjem, ki smo ga namočili v kavino usedlino.
* * *
Ce imamo rdečo in vneto kožo, stavimo si nanjo obloge 11' povega čaja, prej pa si obraz očistimo z oljčnim oljem.
* * *
Ce se Vam napravi dvojni podbradek, tedaj vam priporočamo, da si ga vsako jutro a minut masirate: namažemo si najprej podbradek z mastno kremo in si jo vtirajmo v smeri proti ušesom, potem vrzimo nekajkrat glavo naglo vznak; dobro je tudi, da po masaži približno desetkrat naglo odpremo in zapremo usta. Masirajmo si tudi vrat vsako jutro s hladno vodo; to najbolje opravimo z majhno krtačko in sicer v smeri od brade navzdol Prav tako si moramo vrat na-tirati z dobro kremo.
■M«*
Pomanjkanje vitamina A povzroča kurjo slepoto, da bolnik podnevi zelo slabo vidi, ponoči pa nič; dalje nam slabi vonj, javlja se nam hripavost, koža postaja siva, pojavljajo se pege, bolnik zgodaj osivi, otroci nehajo rasti, nastopijo krvavitve itd. Vse te nevšečnosti odpravimo, če uživamo jedi, v katerih je največ vitamina A, ka-
kor ribje olje, jajca, zlasti rumenjake, maslo, zeleno solato, zelje, mieko: nekaj vitamina A nahajamo tudi v suhem mesu, konserviranem mleku, moki, grahu, fižolu, paradižniku, zeleni papriki, marelicah, jagodah itd.
* * m
Tipke na pisalnem stroju očistimo z alkoholom.
KUHINJA
MANDELJNOVA TORTA
Potrebujemo: 5 rumenjakov. 100 g sladkorja, 200 dkg čokolade, 100 g mandeljnov, 5 beljakov za sneg:
140 g surovega masla. 140 g sladkorja, 20 dkg čokolade, 1 do 2 rumenjaka. 35 g mandeljnov.
Žvrkljaj, da se ne peni: rumenjake, ribano čokolado, zmlete mandeljne ter vmešaj sneg in peci 45 minut v namazanem in z moko potresenem modlu pri zmernem ognju. Ko se torta ohladi, jo razreži v tri kolobarje ter jih namaži z naslednjim nadevom: Mešaj maslo in sladkor ter čokolado, da se peni ter dodaj nato rumenjake. S tem nadevom namažeš torto tudi po vrhu ter jo potreseš z mandeljni, ki jih prej olupiš, sesekljaš ter nekoliko spražiš.
GNJATNI KROFI Iz 1/2 kg olupljenega kuhanega krompirja, 1/4 kg moke, enega jajca in koščka masla ter nekoliko soli napravimo testo, ki ga razvaljamo in zrežemo na okrogle krpice; te Obložimo s sesekljano gnjatjo in pokrijemo z drugo krpico, namažemo z jajcem in pečemo. Gnjatne krofe postrežemo s špinačo ali zeljem.
GNJATNI PUDING Skuhamo 200 g riža in r mu primešamo 50 g masla. 2 rumenjaka, 50 g parmezana, 150 g sesekljane gnjati ter 1 del kisle smetane. Končno dodamo še trd sneg iz beljakov ih denemo vso zmes v pudingov model ter kuhamo 45 minut. K riževemu pudingu are najbolje paradižnike v* solata.
ODNI POMENKI
lia ttoeo... pomota
Ze lani se je govorilo, da se bližajo zatonu tiste obleke, ki so izrezane ter imajo pripadajočo jopico. Na srečo, so bile govorice neresnične! Ne samo to: te obleke se še nadalje razvijajo ter nudijo najrazličnejše možnosti. Nazorno vidimo to na naši skici, kjer so deklice postopoma odložile jopico ali bolero m nato krilo. Ce ■bi lahko nada-
ljevali v tem smislu, bi prišli do Evinega kostima, ki mora biti zelo negovan jn čim bolj vitek.
Na prvi figuri vidimo kompletno obleko, ki nam bo služila za primer
izmed tisoč različnih kombinacij. Barvi naj bosta modra in bela. Ze samo v tej obliki naletimo na mnogo sprememb: bela obleka, modra jopa in mo-
čl/ 4*-.,
MEDNARODNA MODNA REVIJA V LONDONU
V torek je bila v hotelu Sa-voy, v Londonu mednarodna modna revija modelov največjih , francoskih, italijanskih, a-meriških in britanskih krojaških mojstrov. Revijo, ki jo je priredil Mednarodni sekretariat za volno udeležencem XXI. mednarodne konference za volno, ki je zdaj v Londonu, so prenašali po televiziji.
* * *
Madeže črnega vina odstranimo -s prta, če ga dva dni namakamo v čisti mrzli vodi, nato pa operemo.
dra kopalna obleka: bela modro pikčasta obleka, bela jopa, bela kopalna obleka; vse v belem, vse v modrem, dve modri barvi, svetla in temna, enobarvno vendar v kontrastnem materialu itd. itd.
Jopica, ki prekriva izrez obleke. sega komaj čez pas ter je zapeta z vzbočenimi gumbi. Kimono rokavi so gladki, v zaokroženi izrez pa vstopa naborek kopalne obleke, ki jo vidimo na zadnji sliki. Vmesna točka je obleka, ki se zapenja na en gumb za vratom. Prilež-ni životek sega čez pas ter zadržuje na bokih zbrano širino krila.
Ako nosimo samo obleko, tedaj si napravimo nov prsni vložek iz nabranega organdija in naškrobljenega pikeja ter nam bo tako služila za najbolj slavnostne prilike, i SONJA MIKULETIČ PALME
Strokovnjakinja za raziskovanje tal pregleduje v laboratoriju kemično sestavo vzorcev kmečke zemlje.
jo od vsakega dela zemljišča en primerček. Poprej seveda skrbno očistijo na tistih mestih površino tako, da odstranijo morebitne ostanke stelje hlevskega gnoja. Nabrane drobce zemlje dobro pomešajo. Navadno vzamejo s površine 40 angleških juter (okoli 10 hektarov) 11 vzorcev.
Vzorce pregledujejo izkušeni strokovnjaki za raziskovanje tal in zabeležujejo svoje izsledke, na kar sestavljajo zemljiško mapo tistega posestva.
Strokovnjaki za raziskovanje tal priporočajo samo tako ravnanje z umetnimi gnojili, ki so ga temeljito preizkusili in ki se je dobro obneslo.
Stroški kemičnih pregledov tal so razmeroma zmerni, zlasti če raziskujejg zemljo strokovnjaki zadružnih okrajnih kmetijskih laboratorijev. Te izdatke kmalu izravnajo obilne žetve, če se točno držijo strokovnih nasvetov. Isto velja tudi za nekoliko večje stroške za umetna gnojila.
Tako krčijo učenjaki pot tudi kmetijstvu in si prizadevajo. da bodo v doglednem času lahko pomagali vsakemu kmetu, tudi če leži njegova kmetija na najbolj oddaljenem koncu sveta.
•	■	s	'i.	i	•	-
MLADINA PO SVETU
,,l,IIIIHI1ll*lll|||i||||||||||||ini|||||iuiniiii|||||,|||ll,|,|n||„,||,„|mi|||||j|||1|||||1|||11)1|I(||1|1|||||(I||||||((1||1|11|(|1
111111111 11! 11111III11111111II111II | ti 11111111111II t III lil K Dl Iti lili 11111) 111II111
CjB hiiiilviii iifi Vfi/if
Pcčitnice so tu! Brezskrbne, I Krajini. Podporni člani so bili
Ntf Pn°C K1Ce! B^ez,krbne? Ivsi tlstI prijatelji študirajoče No, to ne bo popolnoma dr- mladine, ki so se obvezali, da £* ^i-P03e n.°.P1-.1 ?mh dijakih bodo nudili potujočemu dijaku^ prenočišče ali hrano; največkrat pa oboje. Seznam teh dobrotnikov je bil natisnjen v članski knjižici Počitniške zveze S to knjižico se je legitimiral potujoči dijak pri podpornem članu, pri katerem je iskal gostoljubja. Fašistično zatiranje je sicer uničilo to lepo organizacijo, a zadnja predvojna generacija primorskih dija. kov je kljub temu zelo mnogo potovala po naši deželi in spoznavala njene krasote in njene tegobe.
Kaj pa sedanja dijaška generacija. ali mnogo potuje? Vse kaže, da se naši današnji dijaki vse premalo zanimajo za potovanja. Kvečjemu na kak izlet se spravijo in še to le, če imajo na razpolago avtobus ali kako drugo prevozno sred-
ne ki so ujeli kak «cvek» in bodo imeli jeseni popravne iz-pite. Pa vendar; štirje meseci to je cela tretjina leta! Dovolj bo časa za študij, da bo dijak dobro pripravljen na jesenske neprijetne izpite in še ga bo ostalo za kopanje, za šport pa tudi za kake korist no opravilo v domači hiši Resen slovenski dijak pa ne bi smel v počitniških mesecih pozabiti tudi na svoje izobraže-vanje. Prav bi bilo, da vzame vsak dijak v počitnicah poleg solske (za popravni izpit) še kako drugo knjigo v roke. da mu bo pomagala poglabljat njegovo splošno izobrazbo. Po čitnice pa so primerne tudi za drugo sredstvo izobrazbe, t. j. za potovanja. In o1 teh bi rad danes ob pričetku počitnic spregovoril našemu dijaštvu nekaj besed
Stara je tradicija, da so dijaki v času velikih letnih počitnic mnogo potovali. Sicer poje pesem;
«Ko študent na rajže gre. dobro pije, dobro je», pa vendar ne bi mogli trditi, da so bila Lukulova nagnjenja pobuda, da so dijaki nekoč v mnogo večji meri ket danes jemali popotno palico v roke in odhajali v beli svet. Počitniška potovanja so dijaku razvedrilo, še bclj pa so odlično sredstvo spopoinjeva-nja izobrazbe.
«Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni ljudi!* Krepko je označil vrednost potovanj pesnik, ki je napisal te besede Stare dij'aške generacije so upoštevale ta nauk in so takrat dijaki mnogo potovali.
Dijaku, ki nima pod palcem kdove koliko okroglega, seveda ni bile nikoli mogoče, da bi si privoščil udobnega in razkošnega potovanja z vsem mogočim udobjem. Zato pa so v vseh časih dijaki uživali na potovanjih razne	privilegije,
ki so bili v različnih dobah različni. Od klasične cblike «Tam pri fajmoštru sedi — s staro kokljo se masti...», smo prišli v kasnejši dobi do bolj urejenih in trdnejših oblik. Razne počitniške	potovalne
zveze so imele v vsakem mestu prirejeno v poslopju kake srednje šole primerna ležišča za potujoče dijake; za njihovo prehrano pa so skrbele počitniške kuhinje, ki	so nudile
hrano po zelo nizkih cenah. V naprednejših državah (primer; Švica) obstajajc ceneni hoteli in domovi za-p«*ujoče dijake. Tudi primorski slovenski dijaki so imeli v flobi po prvi svetovni vojnf^vpjo ({Počitniško Zvezo*. Ki je'	imela pod-
porne člane po vsej Julijski
Brežanum pa je Nabrežinščina 1 mi m še vsem potrebnem. To I španska vas. Za eno pest je prepuščamo lastni pobudi vsa-te naše cone A, pa še ta jedkega posameznika, nekaj pa bi
noči etn	__t. j;.. ;	......	*	.	..	-	.	.	.	r
naši študirajoči mladini prel cej neznana. Sama po sebi se postavlja prva točka našega programa; Dijaki, spoznavajte najprej svojo najbližjo okolico, prepotujte v teh počitnicah križem-kražem to prgišče naše zemlje, ki jo imenujemo an-gloameriškc področje STO, potem pa stopite še preko Morganove črte pri škofijah in pot vam je odprta po vsej sever-nozapadni Istri tja do Novega grada in do Mirne.
Potovanja bomo lahko pravilno uporabili za izobrazbo, le če bomo potovali načrtno, sistematično. Grafično bi ta načrt narisal s koncentričnimi krogi; najprej najbližja okolica in iz leta v leto vedno dlje. Ne bilo bi primerno, da bi ne poznal krajev za domačim plotom in onstran griča nad svo-
stvo. ki ni vezane na lastno [jo vasjo, pa bi se že odprav-
Brnnfo.za mladi rod
MEDVED IN ZAJEC
Tone
Penko
1'ibelska basen
Aledved je ujel zajca. Zajec pi je bil bolj zvit od medveda In to mu je rešilo življenje.
Medved se je že pripravljal, d;.' ga požre, pa se oglasi zajec:
((Striček medved, striček medved, ne smeš me požreti!* Pri teh besedah je tako slastno žve- r9TnBi(S)[S)(STBliii!Sl| čil in cmokljal, da ga je medved radovedno vprašal:
»Ljubi zajček, kaj pa ješ?*
«Nekaj prav dobrega«, je odvrnil zajec. »Svoje oči jem, odlično mi diše.»
«Kako moreš jesti svoje oči?«, se je začudil medved.
»O, zrastejo mi vedno spet nove. Hočeš pokusiti, striček?«
Pri tem mu je zajec potisnil v gobec košček medu.
»Oho, oho, to je pa res sijajno!«, se je pohvalil medved. «Ali tudi meni lahko odvzameš oko?«
Tedaj je zajec iztisnil medvedu oko in mu dal pokusiti še večji košček medu.
»Ljubček, ljubček, to pa diši še znatno bolje kot tvoje oko!«, je cmokljal medved. »Iztakni mi še drugo oko!«
In zajec mu je iztisnil še drugo oko ter mu porinil v gobec kos medu.
Zdaj pa medved ni več videl.
«L)ubček, ljubček, ali se je že stemnilo? Ojej, zdaj pa še poti domov ne najdem«, je potarnal.
«Le miren bodi, striček, saj te popeljem jaz!«, ga je tolažil zajec, ki se je še vedno bal, da mu bo medved kaj storil. «Na slabi poti moraš stopati bolj počasi, ko prideva na dobro pot, bova pa lahko tekla.«
Pa ga je pustil po lepi poti hoditi počasi, dokler nista prišla v gore na strmo ozko stezo.
«Striček medved, zdaj pa je pot dobra, zdaj pa le teciva, kar se da!« mu je dejal.
Medved je pričel teči, zajec ga je spustil In kosmatin je zašel s steze ter zdrča) po strmem bregu navzdol. Spotoma se je komaj še utegnil z zobmi ujeti za močno drevesno korenino.
»Striček medved, striček medved, kje pa si!« se je drl zajec v globino.
»Mm, mm«, je brnelo od medveda, ki ni mogel odpreti gobca.
»Ne mrmraj .mm', reci vsaj ,aa’, da bom bolje slišal in te našel!« je kričal zajec.
Iu medved je zatulil «aa», zgrmel v prepad in se raztreščil, Zajec pa je zaklical za njim:
»Hej, kdo je požrl zajca?«
»pogonsfcfc kilo». Ras PtfhSjldo*
bi motdMžSNjčJ* VfeTikih hrziri
in velikih • razdalj, vendar bi le bilo prav, da bi se naši dijaki nekoliko bolj oprijeli potovanj z lastnimi ((pogonskimi silami«, bodisi peš, bodisi na kolesih. Taje način potovanja tudi najbolj odgovarja namenu samemu; spoznati naše kraje in naše ljudi.
Naletim na mladega izobraženca, Tržačana, ki mi prizna, da je bil letos prvič v Mač-kovljah ih da ni bil še nikoli v Miljskih hribih. In to človek z akademsko izobrazbo! Prav zanimiva bi bila anketa, ki bi jo izvršili med našimi srednješolci. Brez pretiravanj trdim, da bi bila porazna: dijaki iz mesta ne poznajo mest. ne okolice, dijaki iz nabrežin-skega kota ne poznajo Brega,
ljal V daljno tujino. Tudi za
to še” pride "čas!
Po tržaškem ozemlju bo dijakom potovanje zelo enostavno: skero v vsaki vasi imate sošolce ali znance iz šole. Med. sebojna pomoč šolskih tovarišev lahko brez posebnih formalnosti prikliče fc življenju nekako spentano ((Počitniško zvezo*
Večdnevna potovanja niso seveda isto kot izleti. Zato niso za taka potovanja primerne večje skupine; zadostujeta dva ali trije popotni tevariši. Večja skupina postane že bolj neokretna in ni mogoče med mnogimi udeleženci potovanja ustvariti soglasja in enotnosti, ki pa je na takem potovanju prvi pegoj dobrega Uspeha.
Ne bomo razpravljali o pripravah za potovanje in o opre.
h koncu vendarle radi pripomnili
Potovanja niso neko športno tekmovanje, kjer se postavljajo in rušijo rekordi. Takega namena potovanja nimajo, četudi naletiš tu pa tam na kakega mladinca, zlasti kolesar, ja ali «vespista», ki ve samol koliko km je prevozil in v kolikem času, a drugega s svojega potovanja ne zna povedati; včasih niti imena krajev, skozi katere je vozil. Za take imajo* Hrvati poseben izrek' «Martin v Zagreb. Martin iz Zagreba!«; moj pokojni oče pa je ta izrek nekako ponašil in je dejal; »Baul« (kovček) greš — «kason» se vrneš!«
Ne tako. prijatelji! Na potovanje se moraš nekolike pripraviti. Začrtati si načrt vsaj v grobih obrisih. Prouči pot, ki jo imaš pred seboj na zemljevidu, ugotovi, kakšne posebnosti si boš ogledal in če le moreš pobrskaj po knjigah, kjer boš našel to in ono o krajih, po katerih nameravaj hoditi. Tako pripravljen se odpravi na pet, pa boš potovanje zares v polnem obsegu izkoristil za poglabljanje svojega znanja.
Na potovanju ti je svet kot odprta knjiga, le brati je treba znati iz nje. Geološki sestav pokrajine; pri nas še posebej zanimivi ki-aški pojavi, flora in fauna s posebnim ozirom na kulture, ki jih goji naš kmet in položaj živinoreje; vse to bi moralo pritegniti pozornost potujočega dijaka. To opazovanje in spremljevanje življenja v prirodi pa ne more odvrniti po znanju stremečega dijaka od človeka, t. j. od zgodovinskih in kulturno-zgodovin-skih spomenikov in izročil in od etnografskih posebnosti naših krajev. Na potovanju se boš zanimal tudi za gospodarski položaj in gospodarsko življenje posameznih krajev, pri. sluhnil pa boš tudi živi ljudski govorici in si zapomnil ali zapisal posebnosti, pristne slovenske besede, ki jih pri vas morda ne uporabljajo, a jih zaslediš v jeziku novih krajev, kamor te je zanesel popotni korak
Zanimalo te bo tudi kulturno življenje vasi, njihova šola in mladina, ki študira srednje in visoke šole. Tako boš lahko vse to primerjal z dejstvi iz svoje vasi. Te primerjave te utegnejo dovesti do prav zanimivih zaključkov.
Slovenski dijak, počitnice so tu! Pa ne zato. da bi se polenil. ali da bi hodil samo na barkcvljanske škoije se parit kot kuš?3P.'Vzemi popotno palico v roke. preko ramen pa si vrzi popotno torbo. Med dru. gim ne pozabi vtakniti v torbo tudi drobno beležnico (saj veš. da ne boš «kason«. ko se vrneš), ki ti bo služila, da si zabeležiš vse, kar boš novega videl in slišal. Take beležke so zelo koristne; morda pa se boš po končanem pot.ovanju celo odločil, da napišeš po svojih beležkah dober potopis; objavile ti ga bodo morda prihodnje leto vaše ((Literarne vaje«; vem pa, da tudi uredniki ((Primorskega dnevnika« ne zametujejo takih zanimivih in živo pisanih opisov. Teda to le mimogrede. Važno je le ono; v počitnicah potuj! Zato pa. ti kličem; srečno pot!
D. M.
FII,/umi A
m uri
vajvuiiiii Paniii) m Miidmiit
lovečima evroj?? skih držav proslavlja stoletnico, uvedbe prvih poštnih znamk na svojem področju. Po večini se je to zgodilo tedaj v številnih državicah, v katere sta bili razdeljeni Nemčija in Italija. V Nemčiji so že proslavili stoletnico znamk Badena, Porenja in Wuertemberga. V Italiji pa so leta 1950 proslavili stoletnico prvih znamk Lombardsko-be-neškega kraljestva, kateremu je vladal avstrijski podkralj; 'v Milanu je bila tedaj filatelistična razstava in so bile tudi napovedane spominske znamke, k; pa niso izšle. (Na’ spominskih znamkah so hoteli naslikati prve lombardskobeneške znamke: na teh pa j* bil naslikan habsburški orel. Zaradi tega Prla' jč bila Izdaja znamk odpovedana. Lansko leto so proslavljali stoletnico prvih znamk " nadvojvodine Toskane. Poleg običajnih slavnosti, ki so tedaj bile v Florenci, sta tedaj izšli dve znarpki. Ob straneh sta ti znamki prikazovali kupolo in Giottov zvonik, ki spadata v sklop Cerkve Santa Maria in Fiore v Florenci, v sredini pa smo videli naslikani dve znamki iz prve toskanske serije. Jeseni so bile na vrsti znamke Kraljevine Sardinije. Ob proslavi v Turinu so izšle kar tri znamke, na katerih so bile naslikane tri različne sardinske znamke in grbi mest Turin, Genova in Cagliari.
Letos pa proslavljajo v Italiji stoletnico prvih znamk vojvodin Modena in Parma ter Papeške države. Vatikanska pošta bo izdala jeseni dve znamki, Italija pa je že izdala dve spominski znamki na čast mo-densko-parmskim znamkam.
Vse državice Severne Italije razen Piemonta 30 bile pred sto leti pod političnim vplivom Avstrije. To se je dokazalo tudi na poštnem polju, ko je bila konec leta 1850 ustanovljena «Avstrijsko-italijanska poštna zveza«.
(Nadaliev. prihodnjo nedeljo)
Na Angleškem primanjkuje j zobozdravnikov, zato je oblast 1 lazpisaia razne štipendije, in ugodnosti za študente stomatološke fakultete. Število študen-tqv je naraslo na 600, kar pa je še vedno premalo.
* * b
Tehnika v Haifi šteje 994 študentov in je največji zavod te vrste na srednjem Vzhodu. Naval slušateljev je izredno velika tako da jih je bilo od 500 prijavljenih sprejetih le 280. Med kandidati jih je bilo 80 iz Romunije. 35 iz Iraka, 23 iz Bolgarije. 20 s Poljske. 10 z Madžarske in nekaj iz Zapad-ne Evrope. Najteže je v Haifi zaradi stanovanj; izraelska vlada sicer predvideva gradnjo študentskih naselij, trenutno pa stanujejo študentje tudi po šotorih. b * b
Prihodnji četrtek odpotuje pet ameriških študentov kmetijske šole v Turčijo, kjer bodo prebili svoje počitnice na turških kmetijah. Po mednarodnem načrtu za izmenjavo kmečke mladine bo s tem prebilo okoli 90 mladih ameriških poljedelcev letošnje poletje na kmetijah v 22 deželah Evrope in srednjega Vzhoda, iz teh dežel pa bo prišlo na obisk in deloma na ameriške farme 75 kmečkih mladeničev.
b b ff
Nedavno so v Londonu ustanovili Zvezo študentov znan-svetnih fakultet iz prekomorskih držav, katere cilj je povečanje stikov med študenti in znanstvenimi fakultetami iz prekomorskih držav in Veliko Britanijo. Zveza, ki šteje že nad 100 članov, bo prirejala zborovanja in obiske krajev, zanimivih z znanstvenega gledišča, »s«
Na vseučilišču v Oslu pripravljajo gradnjo dečjega doma za otroke študentov. Število oženjenih slušateljev in njihovih otrok je v zadnjem času namreč precej naraslo.
* b b
Na univerzi v Bernu je bilo v zimskem semestru 1951-52 vpisanih 2457 slušateljev, med nitmi 207 tujcev. Pravo študirajo 104 študentje, medicino 615, veterino 97, teologijo 58, filozofsko zgodovinsko skupino
386, filozofsko prirodoslovno pa 315 študentov.
b b b
Pred nekaj dnevi je skupina ljubljanskih študentov odpotovala v Švico na vabilca Zveze švicarskih študentov. Jugoslovani. si bodo ogledali glavna švicarska mesta in več industrijskih podjetij.
b b b
Te dni se je vrnil mladi slovenski violinist Igor Ozim iz Anglije, kjer je imel štiri koncerte s filharmonijo v Liverpoolu. Pred dnevi je koncertiral v Celju in na Reki, 17. t. m. bo nastopil v Kopru. Za bodočo sezono je povabljen na koncerte z orkestrom v Angliji, pred tem pa bo imel še vrsto koncertov po Jugoslaviji.
b b b
Mladinski pevski zbor ((Vinko Košak« na tehnični srednji šoli v Ljubljani je konec prejšnjega meseca imel svoj stoti nasitop; zbor, ki obstaja šele 5 let, zasluži zaradi svoje vztrajnosti in uspehov, ki jih je žel od nastopa, vso pohvalo. Za velik polet, ki ga zaznamuje zbor, gre velika zasluga pevot vodji. Dragu Korošcu!
b b b
Okrog 2000 mladincev študentov iz Francije, Vel. Britanije, Belgije, Zahodne Nemčije. ZDA in skandinavskih držav je najavilo, da nameravajo preživeti letošnje počitnice v Jugoslaviji in prirediti krožna potovanja.. Mednarodna mladinska letovišča in turistična potovanja inozemskih mladincev po Jugoslaviji organizira jugoslovanski urad za izmenjavo in potovanja inozemskih študentov-mla-dincev. Svoj odmor bodo preživeli na Jadranskem morju, v Sloveniji in drugih turističnih krajih v Jugoslaviji. Prav tako kot doslej se bodo inozemski mladinci tudi letos udeležili delovnih akcij jugoslovanske mladine. Čeprav se jih je prijavilo mnogo več, bo prišlo v mladinske delovne brigade le okrog 100 inozemskih mladincev. ker letos v Jugoslaviji n; velikih mladinskih delovnih akcij.
PEPI
Draga Pepa!
Ne zameri mi, Pepina da se danes spomnim sina, ki ga nam je naklonila in je ž njini nas počastila znana «mati domovinav; saj že veš, koga: Santina.
Skromna moja je narava, ni učena moja glava, toda vse prej nego prava se dozdeva mi postava, ki jo on med nami širi in ki ž njo se rad šopiri.
Malo v šolo sem hodila, to pa vendar naučila sem se, da naj bode mir tam, kjer dušni jc pastir.
Kolikor pa moj spomin sega mi nazaj, Santin netil vedno je prepir.
Kjer je on, tam neha mir, kjer Santin je1, je špetir,
Revno moje jc pero, toda bistro je oko in železen je spomin...
Naj zaveda se Santin, da iz ljudstva glas prihaja, ko ga Juca tu oddaja.
In izrek, ki ga ves svet že spoštuje tisoč let, še veljaven je pri nas: Ljudski glas je božji glas!
Se nam je v spominu čas, ko fašist nas je zatiral, ko nam šole je zapiral.
ZA BISTRE GLAVE
IlllllllflllVflllllllllllllllfllllllllllllllllllllllll I f l>llllllltlll#l ■IIII1S1IIII lllllllll llllll IIIIII lllllf VI11 Vllul Igllllll III lllf III !lf TIlllflllllllfTf lllll I11R1IIIIIII Iti
kar zidali smo, podiral, hrame in domove palil, -žrtve teptl, mrtve žalil.
Spomni malo se nazaj! in na to odgovor daj:
Kje si bil. Santin, tedaj’! Saj ameriška dežela tudi takrat je imela kardinale in naslov . Speclmanov ti ni bil nov!
Delovanje res peklensko, ki le ta je cilj imelo, da prav v živo bi zadelo vse, kar bilo je slovensko, odobraval si, proslavljal!! in celo ga blagoslavljal!!
Takrat hudobije gledal vse na lastne si oči in pri tem si se zavedal, da krivica se godi! 4 Toda takrat si molčal, • nisi Speelmana poznal!
Zdaj pa vidiš to, kar ni, in že krik tvoj v svet M1, In če kdo si reči upa, da je škoda tega hrupa in da vse je prazen nič, takrat pa se razjeziš in grozeče zavihtiš ostri disciplinski bič!
To, Santin, zapomni si, to ti .Tuca govori:
Bilo je tako vsekdar, da kdor koli veter seje in se ljudskim čustvom srn«1, temu žetev je vihar.
Kar želel si, boš imel, kav reial si, to boš želt
Mihec in Jakec
MIHEC; Kako pa si tein* čiš te spore in poboje ®e vojnimi ujetniki? Saj so vet' dar služili vsi pod isto lV stavo.
JAKEC; To si jaz tolmači® tako, da so te domače va^ za bodoči javni nastop.
NOVE ZNAMKE
ITALIJA. SpommsKa na 5. stoletnico rojstva učenjaka Leonarda da Vinci. 25. lir. oranžna. Na sliki je avtoportret Leonarda. Napis na znamki je «5.o Centenario della nascita di Leonardo da Vinci 1452 -1952«. Sledile bodo še druge vrednote.
— Spominske na stoletnico prvih znamk vojvodin Modena in Parma. Ob robovih znamke sta zvonika katedral v Mode-ni iti Parmi, v sredin) pa sta naslikani znamki dukata Modena z napisom «Poste*aljSffl8!' si« in dukata Parma z napisom «Stati Parmensi«, Na znamki za 25 lir, ki je črne in opekaste barve, sta naslikani znamki za 10 centesimov (Modena) in za 15 centesimov (Parma); na znamki za 60 lir pa, ki je črne In modre barve, sta naslikani znamki za 40 centesimov (Modena) in 40 centesimov (Parma). Znamki sta v primeri z lanskimi jubilejnimi znamkami za 100-letnico toskanskih in za 100-letnico sardinskih znamk slabo izpadli. Napisi so zelo stisnjeni; glasijo se «1852-1952» — ((Centenario det primi franco-bolli di Modena e Parma«.
Obe seriji sta bili pretiska-ni za potrebe Cone A STO z običajnim pretiskom «AMG -FTT«
Besede pomenijo:
Vodoravno:	1. žensko ime,
pere perilo, 2. nepokoj, 3. egiptovsko božanstvo, dva samoglasnika. 4. časovna enotg, vrsta zemlje, načrt (2. sklon množ.). 5. druga trava, tombol-ski zadetek. 6. nikalnica, predlog, 7. zemljemerski pojem, del klavirja, 8. žensko ime, mlečni izdelek, dolg jermen, s katerim lovijo divje konje, 9. pritrdilnica, predlog, 10. mešanica zemlje in vode, 11. številka, nas varuje pred vremen-*slttm(_neprilikami.	—	j
Navpično; a: učenje, italijanski spolnik, dva. soglasnika, pijača atarih Slovanov, b: vzdržen človek, uganka v slikah, c: turistična postojanka pri Ratečah, č: električni upor, vdolbina v zemljo, plod, veznik, d: števnik, žensko ime, začetek učenosti, e: nikalnica, italijanski spolnik; f: toaletna potrebščina. razstrelivo, g: grška črka, kazalni zaimek, h: časovno razdobje, strelno orožje, del čeljusti, i: ploskovna mera, nadležne žuželke, žensko ime, začetnici priimka in imena slovenskega^ pisatelja, j: pisalna potrebščina, k:	del planinčeve
opreme, pikantna jed. 1: pritr-dilnica, češka vprašainica. italijanski spolnik, igralna karta.
REŠITEV
Vodoravno: I. beseda - slikar, 2. ova - Atila - one, 3.
Dore - ara - elan, 4. Ado - zlo. I b. evo - ideja - krt, c. Sara -
5. li - ako - Ada - at, 6. oda
- Omega - osa, 7. ego - BSK, 8. rja - glava - tek, 9. i a -kao - ars - to. 10. trd - sel, It-ikra - bič - mati, 12. kri - tapir
- nit, 13. osokar - korito. Navpično: a. bodalo - riziko,
Aga - trio, t. Eda - kra, d. da
- oko - gad - ta, c. ata - omelo
- bar, f. ira - kip, g. sla - agava
- čik. k. L.A. (Lajovic Anton)
- ZDA - ars - ro, j. Ela - sem. j. kol0 - ost - lani, k. Ana -asket - Tit, I. Renata - kopito.
pari
Ob zadnjih demonstracij® v Parizu je bil zaprt n16 drugimi tudi vodja franc0-skih kominformistov Dud0^ Ta je takoj drugi dan Pr£ jel tele brzojavko iz Moskv Čestitam! Bolje pariški por, nego moskovski san3* rij. Thorez,
TR2ACAN M Torej AM1*' ži so Rusom v Berlinu 3 kirali radijsko postaje.
TR2ACAN B; Vedno
dejal, da so Angleži prijaj Rusov. Nam tu v Trstu A čejo izkazati te usluge!
'JUSTO: No* kako je ti’ Riko, zdaj po novem? „• RIKO: Slabo. Justo; ne rem se znajti v novem P žaju.	,.w|
JUSTO; Le korajžno. Vsaka stvar na svetu se P nese.	v„.
RIKO: Tebi je lahko S°' riti. Ti boš še vedno pr1 .e-a tru. ampak zame je vese) teatra za vedno konec!
^	. se
A.: Hvala bogu! bvespet
prinašajo nekdanjo s; rubriko .Vsak dan ena J1 ^ B.; Le pazljivo čitaJ-sta vsakdanja šala je preveg atomska!
^ijj'j.tgi!g[itaPi*!«'moiii^[p]'ji][!eisiGi![it[«[»e[»ii»i[Biigiiymr^r^i»*r.niginB!Biiwimigi[wi.iwifgr»tBnannwBi!gi!.
□001 jun
iaitglgBi^tgaijiagia^islBlS!aSiagll31BISai[BatBami[^][BBiB[B!BiaHglg]lB[gltBlfW)mi<Bg)Bllggl[»lglliBiB	(■n!BWf)rgingiryrBirg|gf«ir..)rg
Zaklad ob Timavu ||. 0(1 TrClC (IC ŠlfVitftit
19.
Ladji sta pluli brez mornarjev in krmarjev. Laihen vetrič ju je gnal proti obali. Trojanska ladja je drsela po bleščečem morju, prav tik obale je hitela, iskali so Trojanci ljudi, kjer bi si nabavili marsikaj, česar so potrebovali. Ladja drsi kot pena po morju, pa glej, ob kraju se zibljeta dve ladji, ena prav z znaki Imbrosa na jadrih, kot njihova. Junaški, brkati Zoos je menil: «Bodimo previdni. Nikoli se ni na nikogar zanesti. Kdo ve, kakšni ljudje so na ladjah. «Prevldno so se bližali ladjama, toda nihče se ni na njih prikazal. Junaški Zoos je obrnil krmilo in že so bili tik ladij. — «Tu so imeli gotovo žegnanje«, Je menil zgovorni Pakospedos, »ko je vse krvavo. Dobro so sl jih dajali!« Samotna obala, nikjer hiše, nikjer domov-ja. nikjer duže. Skočili so v prazni ladji. »Orožje skupaj!« je velel Zoos. »Saj tega nam Je potrebno. Tl. učeni Daudaros zberi in preš te j orožje ter mi poročaj. Ti, Badaros, uredi orožje. V primernem kraju se izkrcamo in bomo imeli vaje z orožjem, da malo ponovimo«.
20.
«Mrliče vržemo po stari mornarski navadi v morje, ladje pa odpeljemo s seboj in jih kje prodamo«, je menil zgovorni Pakospedos. Metali so mladce obeh ladij v morje. «Saj to je veliki svečenik San-toon*. je vzkliknil Ka-koon. «Kakšna zla usoda, te je tu doletela!« — »Nič ne jokaj za njim, Kakoon, saj drugega ni zaslužil!« — «Ne govori brezbožnih besed junaški Zoos«, so menili drugi. Izpraznili In pospravili so ladje ter pluli dalje. Na ladji z zakladom so sedeli Anhizes z Enejem in Askamijem ter junaški Zoos, ki ga ni bila volja umakniti se od zaklada. Pakospedos, Kakoon In Likofagos so bili na drugi ladji, na Gaspa-reusovi jadrnici sta pa gospodarila učeni Badaros in ozkousti Daudaros. »Razdeliti je treba zaklad, sicer nam Zoos uide z njim!*, je bilo mnenje in govorjenje na obeh ladjah. 2e so pluli mimo Pol-lene, zadnjega halkldlške-ga polotoka. Pred njimi se je odprlo širno morje, tudi proti severu. Na obali se je smehljalo prijazno mestece. Zapluli so v lep pristan, privezali so ladje. «Stopite v mesto in nakupite živil in pijače*, je ukazal junaški Zoos.
21.
Na obalo so že prihajal1 domačini in pozdravljal tujce. Z ladje pa ni hotf( izstopati nihče, nihče se P hotel oddaljiti od zaklad^ »Pozdravljeni tujci! va^ jadra mi pravijo, da ste Imbrosa in Akteja. IzsW pite na naša gostoljubn tla in če prihajate kot Pr_ jatelji, so vam odprti Baši domovi. Kaj dela 11 prijatelj kraij Laoniedon-kaj veliki svečenik sa* toon? In vi iz Akteja, kM nam poveste o našem P* ' jatelju Gaspareusu in nJ govih mladcih?* ~ zdravljen vas slavni kra h pozdravljeni Junaški 0 ' čam! Zdrav je kralj spareus in njegovi si« so junaki. Zdrav je kra Laomedon in njegove «p re so krasotice kot ve'na. na zarja. Zenita se G‘?r„0. reusov sin in LaomeB°nn v nova hči na poti sm Atene in Mikene, da n sQ
pimo dragocenosti. *
potrebne za tak si -a. sten dogodek. NlmamO ju - da bi se sedaj nru vas. Ko se vrnemo
saj
pri
naše poti nazaj ^na. se če ognjišče,
pri vas in P°™b1^^eseUe-
na gostijo in veliko	pl.
Sedaj bi želeli leJem je la!e, kajti grozen vih vse divjal na morju ^r-smo morali zmetati ol?ro je, ker je bHo vf vode-in slano od morske
dom»'
žigom
povzročili pravi '‘plah v Sovjetski zvezi
MOTIV IZ PLESOV MAKEDONSKEGA DRŽAVNEGA ANSAMBLA,
KI NASTOPI PONOVNO DANES POPOLDNE NA STADIONU .PRVI MAI»
j An
peščeni zemlji Izraela, /j« po vztrajnem delu ko-lsloo spreminja iz pušča-v plodna tla. so posajeni ' Posadi pomaranč: Po-renče predstavljajo osnov-bogastvo te dežele in njen ‘"»»i izvozni artikel.
'™w izvoznik pomaranč izraelsko podjetje «Citrus »rceting Boards. V letoš-' pomladi je ladja, nato-,Jena s pomarančami tega j ]etia, prispela v Odeso. Pristanišču so iztovorili in začelo se je pre-|l0'!?.anio blaga. Da bi ugodil ^ak°vost dospelega boij 0 odprIi nekoliko za-" V’ tem trenutku je *rn Predstavniki sovjetske tonT?6 car'ne nastal pravi '7"1. Na notranji strani 5rttfi ^abojeu so zagledali uMade in Jugoslavia». . ael nima lesa in zaboje
..Pomaranče naroča v raz-deželah, med njimi tudi
'Jugoslaviji). Takoj so pri-
,r<niši
agenti NK.VD in po pri-
on, se je začelo sploš-
lr ."-SoPie. Začeli so po-, n° Preflledovati vsak po-lefh*L*.?ab°j> trgali so po !jj . > Pik sekali, polni sum-da b°do v njih našli . no kakšno razkolniško li' »Ouro proti 0skvi itd
pravoverni
/sTcrili So odgovorne
lahko določili, kaj naj
*> bi
ljudi,
s tak° nevarnimi
tako
katerih, so polože-sladke pomaranče.
ljudi, ki bi lah-
kako naj se
* tak0
frobl
eni.
zamotan in težak
niso mogli najti v
Itlj “|t ^ato so telefonsko po-
Urjjj!* Moskvo. Od tam je nalog, da se pomaran-
P.takih, zabojih nikakor ne °sernj-da~- transportirati po
tra?
“Jo ZSSR
'Je^stavniki ruske atargov-
,r 5°_ Izjavili, da bi jih nič ne oviralo, če bi bi-na zabojih napisano «Ma-
W"<kW.•&•># '	'	'	7S.
, }, V x-f< mm ,v.	.	x
m§, %
v?-,:'	^
| ^ • ■: ^ $ ✓V-'i>	,	š.-t-iv’:	‘	.	*
PRVI HATURARI slovenske gimnazije v Kopru
DsJ« ®Pe>n» ali aMade %
# na španske in ame-zaboje so navajeni, gie-
jlj usuk dan — toda,
jih vsak ,9. to, da se nenadoma po-zaboji, na katerih pi-■ztj e •Puooslaviat). Po-!- ri°Va}* so precej časa, da lrfri^\k sebi po prestanem >jj Cneaenju in strahu. Zaiti S° ?a*° takoj s ponov-
zapiranjem zaboje
Cittavniku omenjenega
!C“ Podrtja so nar
fe naročili, da se v bo-
- sme uec »oditi. Kajti če se kaj taktika kd<1* pripeti’ bo So'
'niti,
zveza prisiljena pre-
f 1 nabavo sadja iz Izraela.
;ie. torei žig jugoslo-t h izvoznega podjetja, rodnecri,)l 5e jo po medna-trgovinskem spora-moral označiti izvor bot povzročil velik glavo-0,gaJman'škim trgovinskim
bi"ln°m ZSSR v Odesi. Kaj
Pier ’c!c dogodilo, če bi po-*le „ c® v takih zabojih pri-Po ra SSR in se razširile mestih te države, Hos\<lvfTe prebivalce je Ju-
Id izbri.m vtn v vomTin.
izbrisana z zemlje-
ikšeJ’etn- In ve bi slučajno *in.tfcp1 Zab°j zašel v vilo Vi-8a ali morda celo..
Ogled, ki ga hoče uživati posamezna pomorska država v svetu na morju, zahteva posebne žrtve, ki se pa zelo poredkoma izplačajo. Poznana nam je borba v svetu za tako imenovani modri trak. O tem smo sicer pred nekaj meseci pisali, toda novi dogodki v svetu nas silijo, da se še malo pomudimo ob tem vprašanju.
Za francosko «Normandie», za italijanskim «Rexom» ter drugimi ladjami, je prišla do toliko zaželene slave pred kakimi trinajstimi leti angleška ladja «Queeri Mary». Ta je ob-" držala naslov najhitrejše ladje na Aftfftf talttf^dOlgo zato,* ker se v času vojne ter v prvih povojnih letih ni nihče zanimal za t0 vprašanje, ker so bila mnogo važnejša vprašanja na vrsti.
Sedaj pa se oglaša nov tekmec, ki bo z vso gotovostjo odnesel ladji «Queen Mary» modri trak. V kratkem bo na liniji New York - Le Havre -Southampton plula nova ameriška ladja «United States«, ki so, jo pred kratkim zgradili v ZDA.
b* kmalu prišlo v
*aradi velikega procesa r'du ;,P :usa zarote proti ureditvi države.
O tej ladji so sicer znani neki podatki, toda ne vsi. Poleg tega se ameriške označke ter merila v marsičem razlikujejo od angleških oziroma evropskih. Na vsak način pa je to zelo velika ladja, z 52.000 to^ nami bruttotonaže, ki oo prevažala okoli dva tisoč potnikov ter bo imela tisoč ljudi posadke. Ladja je stala lepo vsoto
70,000.000 dolarjev.
Po vsem tem pa je najbolj zanimivo še to, da ima ta ladja predvideno brzino za daljša potovanja 30 vozlov na uro, toda lahko bo razvila tudi brzino do 40 vozlov na uro. Ce pomislimo, da je «Queen Mary» razvijala največ 32 milj na uro. nam ta brzina popolnoma jasno zagotovi, da bo novi prekomor-nik z vso gotovostjo odnesel modri trak. Kaj bi to pomenilo za angleški ugled na morju, je vsakomur jasno, zato pa je tudi jasno, da se tudi Angleži ne bodo tako lahko sprijaznili s lem, da jffh Amerikanci odnesejo mbdrl trak. V italijanskem tisku so se pojavili alarmantni glasovi, ki pa ubirajo povsem drugo smer. Znano je, da je gradnja velikanov, kakršna je «Queen Mary». «Queen Elizabeth«, «Rex» ter podobnih zelo tvegana ter istočasno nerentabilna ter da si tako ladjo privošči le paroplovna družba, k' lahko z drugimi dohodki krije deficit take ladje, ali pa zelo bogata država, ki je pripravljena finansirati tak luksus zaradi veljave svoje mornarice. Ker je pa od tega ugleda odvisen uspeh tudi druge mornarice, se v italijanskem tisku pojavljajo glasovi, naj bi med pomorskimi državami prišlo do nekega sporazuma, kjer naj bi se zainteresirane države domenile glede najvišje normalne brzine, najvišje tonaže ter tudi največjega luksusa v svojem novem brodovju. romašna in si ne more privo-
Ker je Italija razmeroma si-ščiti tega tekmovanja,, je vrgla ta predlog,- ki ko gotovo dobrodošel tudi marsikateri drugi državi, ki se ne more kosati z - bogato Ameriko.
Klausi
Danes 15. t. m. ob 20. uri bo radio Ljubljana prenašal iz Hr-
vatskega narodnega gledališča predstavo nove opere hrvatske-ga skladatelja Jakova Gotovca, zgodovinsko glasbeno dramo v treh dejanjih «Miia Gojsaliča«, ki je na premieri prejšnji mesec v Zagrebu dosegla tako velik uspeh. Naslovno vlogo Mile poje mlada mezzosopranistka Nada Putar, tenorsko vlogo Petra Noni Zunec, baritonsko v.logo Topan-paše pa Ivan Franci. Dirigira komponist Jakov Gotovac,
Te dni imajo na slovenski gimnaziji v Kopru prvo veliko maturo. To bo zapisano z zla-^ timi črkami v zgodovini naše Istre, saj je dobila svojo gimnazijo -šele po osvoboditvi in letos so dozoreli prvi sadovi. Tega se veseli vsak Istran, vsak zaveden Slovenec, posebno pa oni, ki So morali prenesti v svojih mladih letih marsikatero grenko, ko so študirali v italijanskih šolah in zavodih, ker slovenskih sploh ni bilo.
Mladi istrski rod uživa zdaj sadove svobode, ki si jo je naš narod priboril v. krvavi borbi proti tujcu in po kateri je hrepenel dolga desetletja, ko mu je delila drobtinice stara avstrijska mačeha in ga tlačila rimska volkulja.
Ob tej priliki se posebno spominjamo razmer v bivšem koprskem škofijskem zavodu, kjer je študiralo več istrskih in kraških fantov. Prav tisti, ki danes v tržaški kuriji vpijejo o nekakšnem preganjanju Italijanov v Istri, škof Santin, mons. Sirotti, Tomizza itd., so prepovedali slovenskim dijakom govoriti v njihovem materinem jeziku. Pravi teror je vladal leta in leta po koprskem zavodu; kdor ni ubogal, so ga pretepli in mu za kazen celo odvzeli večerjo in kosilo.
Zdaj veje v Istri drugačen veter, zato tem gospodom ni všeč, ker so pač mislili, da bodo gospodarili in tlačili Istro za vedno.
Zjasnila so se vremena Istranom in nov dijaški rod koraka po svobodnih poteh v lepšo bodočnost, zavedajoč se svojega poslanstva in obveznosti do naroda.
Našim prvim istrskim maturantom iz vsega srca želimo najlepše uspehe pri maturi in na življenjski poti po njej.
Po dveh urah smrti spet v življenje
Gospodična Timke je bolničarka. Stara je enaindvajset let ter že po naravi zelo občutljiva. Ko se je morala podvreči operaciji zaradi neke nosne bolezni, so ji dali lokalno anestezijo ali omrtvičenje. Zaradi te anestezije ter zaradi njene preobčutljivosti, ji je Srce odpovedalo. Kot skrajno sredstvo
so poizkusili masažo srca, toda po masaži, ki je trajala ze polnih sto minut, je ostalo srce povsem neobčutljivo. Lotili so se še novega sredstva. Pri rokah so imeli namreč aparat, ki ga je iznašel njihov kolega zdravnik, in ki ga še niso poizkusili na nobenem pacientu. Novi izum služi za električno masažo srca. Dve elektrodi s silo 110 voltov priključijo vsako na eni strani srca. Skozi srce Pa spustijo tok pol ampe-V navedenem primeru je
srce začelo takoj popolnoma normalno biti.
Zanimivo ter še nerazrešeno je pa ostalo vprašanje, zakaj e bolničarka, kateri se je dogodil ta primer, za časa operacije popolnoma pozabila vse, kar se je zgodilo zadnja tri leta.
Kako smo izdelovali
novi turistični zemljevid Slovenije
"MotoGuzzi,
EKONOMIČNA LAHKA M 0 T 0 K N A K 0 1, E S A GALtETTO 160. 4 PHESTAVE AIR0NE 250 uormaina - Šport AS L 0HE 5(10 • FALCONE-SPOR L' MOTORNI TOVORNIK 15 Q. PREVKNLJIVI
"M0HDIAL PISTON"
bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel
Kaše miner, vode
Mcgaitča
ze zdravje in okus
^ tfladettsGa i
za okus in zdravje SO NAJBOLJŠE I
MEHANlSKA DELAVNICA za vse popravila
CREMASCOLI
TRST - UL,. EABI0 SEVER0 18 TELEEUN 89-03
KOLESA, ŠIVALNE STROJE. RADIOAPARATE IN DRUGO
dobite tudi
na
v veliki izbiri obroke v
TRGOVINI
umiz vmiER
NABREŽINA, tel. 22523
(Nadaljevanje s 4. strani)
Prvi maturanti slovenske gimnazije v Kopru
tako da je zajeto tudi ozemlje Beneških Slovencev.
Barvna lestvica kaže višino od 100 oziroma nad višino 400 m od 200 do 200 m, pri morju pa globine od 20 do 20 m. Kjer to dopuščajo naravne razmere, so narisane tudi vmesne višinske oziroma globinske črte. Plastičnost zemljevida povzdiguje dvojno senčenje z glavno osvetljavo od jugozahodne strani. Za tehnično izvedbo zemljevida, ki je bila brez dvoma preizkusni kamen tako za domačo kartografijo kakor tudi za naše tiskarstvo, gre za priznanje njenemu risarju, kartografu Iv. Selanu, in njenim tiskarskim izvrševalcem, litografskemu kolektivu tiskarne Ljudske pravice v Ljubljani; prvemu, ki je u-stvaril zemljevid z veščo roko, v neutrudljivem več kot štiriletnem delu. s pravim kartografskim okusom, drugemu, ki je Selanove risbe sestavil v celoto — saj je prav ta montaža zahtevala ogromno truda — in tiskal zemljevid v oftsettisku z prav vzgledno natančnostjo. Zemljevid je moral 16 krat v stroj, kar predstavlja veliko delo, ker je original sestavljen iz več listov; najmanjša nepreciznost bi mu bila v kvar.
Tako smo s skupnim delom Komiteja, sedaj Uprave za turizem in gostinstvo pri Svetu VLRS za blagovni promet, kartografa, avtorjev in tiskarne dobili lep zemljevid, ki ibo, kakor upamo, dostojno predstavljal naš turizem, našo geografijo, kartografijo in tiskarstvo doma in v tujini. Pri vsem tem pa se zavedamo, da tudi to delo ni popolno. V drugi nakladi, ki naj bo še boljša, bo treba marsikaj popraviti. Avtorji, kartograf, Uprava za turizem, vsi bomo hvaležni za kakršnekoli stvarne pripombe in predloge.
Zemljevid je izdala Uprava za turizem in gostinstvo, a založila Državna založba Slovenije.
Dr. V. BOHINEC
IKDE
RAMO
iiadio - £ le kitične napiaoe - ihai na S*. KRIŽ 132
APARATI IN URE NAJBOLJŠIH ZNAMK
P O PR A Vili A « PRODAJA NA OBROKE
{Juical&ke iM
SVtSS M A o e
30mm, 11 iuSinov, aniimagnetiene
Ii. 7.500.-
ZA8TUPNIK VENEŠ - KMURTEN
TCBABNA-181ATABNA lil CI l tt l Cl II
OPČINE - ALPINSKA 81 - TRS'1
TRGOVINA
/rev/
Ut. Q. Vatmrl fO
OttfiUTE Si 9LIŠE AZJLOŽBISt
Odlomek iz zadnje knjige louisa adamiča
Razgovori z maršalom titom
pnnnnnnnnnnTmnnnHnnnrmnnnnnHmTmmnimnmifmtfnnTmnnTmnnmmTmnn«
t
19.
^ je zbral Zagreb kot
j 01
S av<1' st;an- Osebje orož-tNj i',n	Policije	se
1 'olik a- k° so 9a zaprli, ' Več ‘ZPremenllo. da ga ni-
G Domol? C!.'________
Sv? PoznalL Sklenil je, da to®rebu živel P°d imenom
Sšo , f' Kupil si neko
Nju , l0 v zagrebškem pred-1 ’r Te LVVtp- Zarad* ,eša in
'	vecino	lepo	oblečen
I Sil l»Vgiajen nastop, je na-
1' *i nn!-S premožnega človeka : <i- - če ni mogel niti mislt-
< k“ist' kaj šele. da i - ]a- Njegove -----------
k
h K., V 'le
legitimacije >ioVPretno Ponarejene in
N an je potoval v Beo-Vaa|i druga jugoslovanska )<» L . Sa Policijski pregledni 2 vlakih vljudno pozd---
S,am? bež,1° Pregleda Svaii s*me- Kadar so g štL, v Moskvo, da je odgo
CMi
k	v,	jn ‘»umj-
H a| Pa pomisleke Kominter-
če
v tujino,'
•ai>l v .CeJe Potoval kam dru-je bil pa oprem-ha	ki	so	se	gla-
liU ».dokumenti, ki so
inženirja
i "e Sa„ ot <<T°manek» je K, sn, 0 Ptcoblečen, temveč 5Premer ' -
da
, V J‘lal kot «Babiča». .........
i'11	vedno	znan
t tUfli • j* in 5 '«m imenom 'Ig Podpisoval svoja poro-
tIV>°rilPtey?i' Ta poročila je Ntlat ,estavllal s posebno divi vl ko previdnostjo, da r.e
>W;Mir11 aU Užalil kakega \ M ata v uradu Dimitrova b "Puilskega. lin 'otih 1937 do
neki drugi dobi potrtosti je leta 1937, nekaj tednov preden je bil izvoljen za generalnega
segretarja, obiskal svoj rodni kraj.
Broz se je tedaj pred kratkim vrnil iz Pariza v Zagreb. Nenadoma je začutil željo, da bi
strpno Je prekinil Ano. ko mu | ki ga je bičat dež. .Nato je spet
, v i -	-1»	'	V	'e	J	M*-«	4	,	TTOM	—... K.__  m	1
je pričela očitati, da je bedas, da si uničuje življenje. Svetoval ji je, naj potrpi. Kar mora storiti, to pač mora. Včasih pa s; bo moral poiskati pri njej zavetja: tu ga ne bodo iskali. Uro ali dve pozneje jo je za
spet videl Kumrovec, Hrvatsko i slovo stisnil k sebi in izginil
Zagorje. Nekaj kilometrov pred vasjo je izstopil iz avtobusa in se ponoči peš napotil proti cilju. Svojih tet in ostalih sorodnikov in znancev ni obiskal, da se ne bi razširila vest o njegovem prihodu v Jugoslavijo.
Dolgo je sedel na griču nad Kumrovcem in gledal slabo razsvetljena okna hiš, poslušal večerno petje, ki je prihajalo iz vasi. Lahen vetrič mu je prinašal vonj po zeljnati juhi, konjskem gnoju in gnojnici, po zemlji, prepojeni z vlago.
O nenavadnem obisku sem slišal leta 1949 jz dveh virov. Ko sem tedaj Tita vprašal kar naravnost. kaj Si je mislil tisti ve čer, ko je sedel nad svojo rodno vasjo, se je nemirno zganil, trenutek pomislil, nato me pa zaprosil, naj mu oprostim, češ da o tem ne bi rad govoril.
Iz drugega vira sem pa izvedel, da se je tisto noč napotil po ovinkih na dom svoje tete Ane v Podsredi. Zbudil je njo in moža. nekaj malega zavžil
 	—	uu
% . ®fto zelo potrt. Leta 1939
1941 je bij
s_Unirla žena Pelagija tik
SiJiJ^csovim zadnjim pred m obiskom v Moskvi. \l
ir jima razodel, da misli sedaj ostati v Jugoslaviji, — od časa do časa ju bo obiskoval, vendar ne smeta o tem črhniti živi duši, Ani je še na samem povedal, da je bil nedavno v Moskvi, kjer je videl, da njegov sin Žarko v šoli dobro napreduje, in da je povedal Pelagtji, naj doseže od sovjetskih oblasti ločitev zakona, če to želi. Ne
temni noči. Teta Ana se nt točno spomnila dneva obiska, vendar pa ve. da je bilo zgodaj v jeseni leta 1937.
Naslednji večer je bil deževen in viharen. Miroslav Krleža je sede! v Zagrebu v nerazsvetljeni sobi. Zamišljeno je gleda!, kako bije ob šipe dež, ko j-nekdo potrkal na vrata. Slabe volje, ker ga je zmotil v njegovem razmišljanju, je vstal, sc odpravil k vratom in odprl poznemu gostu. Ciovek, ki je vstopil je bil ves premočen, da je kar lilo od njegovega plašča tn klobuka. Pozdravil je Krležo: «Dober večer, druže!« in Krleža prvi hip niti ni'spoznal, da je tu njegov stari znanec Josip Broz. Dolgo se že nista videli. Krleža se je v tem času često spraševal, kje neki je Broz. in skrbelo ga je zanj. Zagotovil mu je, da sta čisto sama: njegova žena Bela igralka se pred polnočjo ne bo vrnila Iz gledališča. Broz je odklonil ponudeno jed in pijačo in izjavil, da bi rad pri Krleži samo malo posedel
Povedal je Krleži, da je bil prejšnjo noč v Kumrovcu in da n' govoril z nobenim izmed vaščanov, čeprav bi rad. Ko je gledal vaške hiše od blizu, je nenadoma močno občutil vso zaostalost zagorske vasi. «Tu moramo kaj ukreniti«, je rekel i Broz, Vstal je, stopil k oknu,
sedel na divan in pripovedoval Krleži o svojem nedavnem obisku v Moskvi. Po svojih izkušnjah z Miroslavom Krležo leta 1949 sj mislim, da ga je tedaj verjetno dolgo molče poslušal, ko mu je pripovedoval o Gorkiču, Kominterni, španski državljanski vojni, o svojih pariških vtisih in o tem, kar je čital v angleških listih o bojih na Kitajskem.
Krleža je vztrajal pri tem, da bo skuhal kavo. Popila sta jo molče. Malo preden se je zdanilo, je Broz oblekel svoj še! vedno mokri plašč in klobuk in po tihem zapusti] stanovanje. Sele dve leti pozneje je Krleža zvedel, da je bil to novi sekretar CK KPJ, čigar partijsko ime je Tito Josip Broz, njegov prijatelj iz Kumrovca.
Medtem pa je pričelo vreti po vsej Jugoslaviji. Poleti 1938 je bilo na tisoče mladih Jugoslovanov, ki so bili večinoma pod neposrednim ali posrednim vodstvom, pripravljenih, da stopijo na Češkem v borbo s Hitlerjevimi četami. KPJ je o tem obvestila češkoslovaško poslaništvo v Beogradu. Sto in sto mladih ljudi je vsak dan oblegalo poslaništvo in prosilo za vizum. Več tisoč jih je bil0 v Pragi, k" je Edvard Beneš podpisal Monakovski sporazum. Večinoma so prišli brez potnih listov in vizumov.
Kot mi je povedal Kardelj, so bile jugoslovanske množice leta 1939-40 na strani komunistov. in to skoraj v vseh jugoslovanskih mestih. Nemir pa se je razširil tudi že na deželo.
H1J VAŽNEJŠIH SLOVENSKIH UOUAJ IZ POLETNEGA PROGRAMA
RADIA JUGOSLOVANSKE GONE TRSTA
E 0 E L J A
8,30 Mašim kmetovalcem 8,00 Majtepše pravljice
in pogovor z najmlajšimi 13,45 Glasba po željah
17,50:
fonom m ed im tim liudtimm
S K E 0 A
14,15 Kulturni razgledi
ČETRTEK
14,15 Po svetu okrog
18,30 Iz naše ljudske revolucije
(Nadaljevanje sledi)
PONEDELJEK
14,15 OB SOČI IN ZILl 21,00 SLUŠNA IGRA
TORE H
14.15 Križem po Koprskem 18,30 Radijski roman
AlokBandcr Dumas sir:
Radijska priredba: Rušan Kralj
ETAŽNA STANOVANJA
(CONDOMINIO) 3 DO 4 SOBE.
kopalnica, dvigalo in druge pritikline, se bodo gradila v UL H. Sanzio (plačilne olajšave ALDISIO)
Informacije pri admin. MICHELUZZ1, UL. ROSSETTI 59. Tol. 93050 od 17. do 18. ure.
SNuienski poročeuaiec LiueijensKi dnevnm pravica Borna
in drugi jugoslovanski časopisi in revije so v prodaji v iooooan glavnih prodajalnah časopisov v Trstu
eiiirniniTiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z%qmci, otitmlii
V SVOJEM POSLOVANJU BOSTE PRIHRANILI ČAS IN TRUD, AKO SE BOSTE POSLUŽEVALI
£
£
T
iskovln
s
c
S
V trgovskih poslih ■ Vašimi odjemalci in dobavitelji bo Vaš uspeh lažji, ako se boste predstavili »
E
legan tiii mi tiskovinami
i Z« vsako tiskarsko jelo se okrnite no
Slllllllllllllilliililiillillliiiiiiiiliiiiiiillllillilliiiinin
2TT
01 sv. FionSško 20 Tel 29-4-77
Tn gomil’ Klasinc
PETEK
14,15 Literarni obzornik
OD 1. JUNIJA 1952 JE ODPRTO
1/sako jutro:	j
6,45 Kaj je \
danesnoveda ; Pogovor z ženo <
S D B D T A
14,15 Križem po Koprskem
18.30:
MORJA ŠIROKA CESTA
Kopalnice
SV. MOLIJ
Naša poročila so vsak dan ob 5,30, 7,00, v nedeljah ob 8,00, \ 13,30, 19,15 in 23.30 - Komentar od včeraj do danes \ pa vsak delavnik ob 13,45	\
^uuuuimuimuuuuuuuuuuuuimiiuimuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuiiJiuuuuuuuuc
Vozni red parnikov veljaven do 28. junija: Ob delavnikih:
iz Trsta..............ob	9.50,	11.00	in	12.30
iz Sv. Nikolaja	....	ob	17.20
Ob nedeljah m praznikih:
iz Trsta..............ob	8.00,	11.00	in	14.15
iz Sv. Nikolaja	.	:	:	.	ob	17.20	in 20.00
Vse informacije dobite pri: «Adria-Express», Trst, Ul. Fabio Severo 5 in v Hotelu Triglav, Koper.
L
\/DT ii F Vremenska napoved za danes: V I A/l I V splošnem lepo vreme * » IlLITlL rahlim porastom temperature.
—- Včerajšnja najvišja Jem-peratura v Trstu je dosegla 26 stopinj; najnižja 19.7 stopinj.
STRAN *
ZADNJA POROČILA
15. JUNIJA 1952
Silil lik i--
: V:
Naš tedenski
pregled
(Nadaljevanje s 1. strani)
njihov kongres, na katerem bodo izvolili kandidata za predsedniške volitve, otvoril general Mac Arthur.
Tega so se razveselili menda samo demokrati. Zakaj če bodo desni tokovi prevladali med republikanci, bo za predsednika kandidiral Taft — ni pa še izključeno, da se za njim ne pojavi Mac Arthurjeva senca. Med glavnimi Taftovimi aktivisti je nekdanji Mac Arthurjev načelnik štaba, general Wedemeyer. Ce bo pa kandidiral Taft — ali morda kdo, ki je še bolj na desno — imajo demokrati mnogo več upanja na uspeh.
Pa tudi Eisenhotver je poskr. bel za to, da se demokratična volilna osnova, fei jo sestavlja delavstvo, ni razbila. S svojo izjavo, da bi v stavki v jeklarski industriji uporabil proti-stavkovni Taft—Hartleyev zakon, si gotovo ni pridobil delavcev. Prav tako si je z nekaterimi opazkami odtujil črne, kitajske in druge barvne volivce. Eisenhowerjevo koketirat nje z desno je glavni novi element v ameriški volilni kampanji. Drugi bi utegnil biti govor voditelja sindikalne organizacije CIO, Murraga, ki je ostro nastopil proti obema glavnima republikanskima tekmecema za kandidaturo, proti Taftu in Eisenhoioerju. Tega je Murrag obdolžil oportunizma.
***
V Evropi je po pomiritvi v Franciji največ zanimanja za Nemčijo. Pravzaprav trenutno ne gre toliko za Nemčijo (kot recimo, kadar se razvnamejo francosko-nemška nasprotja), temveč za vprašanje odnosov med velesilami ob konkretnem primeru Nemčije. V Londonu, zlasti pa v Parizu se potegujejo za sestanek štirih, ki na) prouči možnost izvedbe vse-nemških volitev in združitve Nemčije. Za tem francoskim prizadevanjem je čutiti željo, da bi se zavlekla vzpostavitev nemških vojaških oddelkov. Ze komentarji pariških krogov so zanimivi:	Francozi so upali, da bo med podpisom in med ratifikacijo pogodbe o evropski vojski in bonnskih pogodbenih sporazumov prišlo do sestanka štirih. Ce bi na tem sestanku res kaj dosegli, bi bila zelo verjetno ratifikacija odveč in francoska vlada bi mirneje spala.
V Washingtonu pa ne mislijo tako. Tam bi radi, da bi bili obe pogodbe čimprej ratificirani, še predno gre kongres na počitnice pred predsedni. škimi volitvami. Demokratična uprava bi očitno rada pred »o: litvami pokazala volivcem kak večji mednarodni uspeh. Zaradi tega se bo Achesonovo obisk v Londonu, ki naj bi bil prvotno čisto zaseben (zunanji minister ZDA bo dobil naslov doktorja «honoris causas oifordske univerze), spremenil v pravo državniško potovanje.
Stališče angleške vlade, ki je doslej zmerno podpirala ameriško politiko v Nemčiji, je postalo bolj negotovo. Deloma gotovo zato, ker so se laburisti odločno izrekli za to, da je treba dati združitvi Nemčije prednost pred njeno oborožitvijo. Churchill bi tako utegnil nenadoma izgubiti podporo opozicije v zunanji politiki, kar mu nikakor ne bi bilo priletno. Položaj torej narekuje konservativcem previdnost
# # s;<
V Moskvi so očitno zavohali, da na zahodu soglasje glede Nemčije nikakor ni popolno. Zato se je položaj v Berlinu, ki se je že nekoliko pomiril, nenadoma spet zaostril, obenem pa je bil imenovan za veleposlanika v Londonu sam Gromiko, za Višinskim glavni predstavnik sovjetske diploma, cije, dosedanji veleposlanik v Londonu Zarubin pa bo odšel v Washington. Ta okrepitev sovjetskih diplomatskih predstavništev na zahodu, zlasti v Londonu, daje slutiti novo kremeljsko diplomatsko ofenzivo, ki bo j>o vsej priliki poskušala izkoriščati razpoke nem svetu.
BREZUSPEŠNA plenarna seja v pan mun jomu ; Nameravana zastrupitev
Petdeset zavezniških bombnikov nad severnokorejskim letališčem
WASHINGTON, 14. — Zvedelo se je, da je državni de-partman poklical predstavnike Švedske, Švice, Indije, Paki: stana in Indonezije na posvetovanje glede predloga, naj bi poslali nevtralne vojaške opazovalce na Korejo, da ugotovijo položaj v taborišču ujetnikov na otoku Kojedo.
PAN MUN JOM, 14. — Tudi danes brezuspešna plenarna seja. ki je trajala 27 minut. Delegacija OZN je ponovila, da je njen zadnji predlog nespremenljiv in da ne bo Jiik-dar pristala na kakršno koli modifikacijo.	* H
Severnokorejci so svoje strani ponovili zahtevo, naj bi bilo vrnjenih vseh 170 tisoč ujetnikov v zavezniških rokah. Prihodnja seja bo jutri.
Na bojišču se nadaljujejo živahni spopadi. Poročilo zavezniške pete zračne sile javlja, da je nad 50 bombnikov bombardiralo danes severnokorejsko letališče kakih 7 km severno od Piongjanga. Letališče je bilo dolgo časa neuporabno in so ga ravno v zadnjem č»su obnovili.
Na otoku Kojedo so zavezni. ške oblasti posebej izolirale 102 voditelja upirajočih se u-jetnikov. 22-letni mladenič je danes pobegnil iz sektorja 606 in se zatekel k zaveznikom, izjavil je, da ga je preteklo noč «ljudsko sodišče« v sektorju obsodilo na smrt z obešenjem. Da bi^ mu omogočili priti iz taborišča, so zavezniški vojaki nametali čez žico nekaj bomb za solzenje. S tem pa se je okoristilo je nadaljnjih 273 zapornikov in se odtegnilo nasilju, ki vlada v tem sektorju.
Na otoku je danes prišlo do nadaljnjih dveh incidentov. V enega izmed sektorjev so vrgli vojaki več bomb za solzenje, ker ujetniki ne spoštujejo ukazov in prepevajo v zboru od 20. zvečer do 6. ure zjutraj. V nekem drugem sektorju so zopet posredovale ameriške čete, ker se nočejo zaporniki podvreči popisovanju. Do vgeh teh incidentov je prišlo v novih ogradah, kamor so premestili ujetnike iz zloglasnih sektorjev 76 in 77. Skupno je bilo pri selitvi ujetnikov doslej 40 mrtvih.
Angleški Rdeči križ je javij, da so zavezniški in severnokorejski delegati sprejeli predlog, na podlagi katerega naj bi"po
zaključenem premirju predstavniki Mednarodnega Rdeče, ga križa z obeh strani prisosto-vali izmenjavi ujetnikov. Načrt
predvideva tri skupine, ki bodo delovale v ujetniških taboriščih na obeh straneh in skrbele, da bo repatriacija potekla v splošno zadovoljstvo.
V Tokiu razpravljajo odkrito o severnokorejskih silah, ki so baje dosegle je milijon mož m so razvrščene delno v Severni Koreji, delno pa v Mandžuriji. Na samem bojišču stoje zavezniki pred okrepljenimi kitajskimi silami, ki razpolagajo z močnim topništvom in z nad 1800 letali, po večini na reakcijski pogon. Premoč inrajo; trenutno zavezniki le ge na; morju. Čeprav general Van Fleet zatrjuje, da bi napad naj sprotnikov ne mogel predreti zavezniške obrambne črte, ao poveljniki na bojišču zaskrbljeni, ker so bile njihove čete zamenjane z novimi, medtem ko imajo nasprotniki vojaštvo, preizkušeno v prednjih borbah proti nacionalittični Kitajski in v sami korejski vojni. Med častniki glavnega poveljstva prevladuje mnenje, da bi Kitajci že v treh dneh po ukazu lahko sprožili veliko ofenzivo. Pri tem dodajajo, da razpolagajo Kitajci z velikimi zalogami municije, kar naj bi dokazovala obsežna uporaba topništva v zadnjih dneh.
Minister za informacije je danes potrdil, da bo južnoko-rejski radio še nadalje bojkotiral prenos ameriških oddaj.
Po inšpekciji na bojišču je angleški obrambni minister lord Alexander izjavil, da bi zahod- | kitajsko-korejske jete v primeru napada na britanske črte r. c. | lahko nekoliko napredovale,
vendar z velikanskimi izgubami. «Sicer pa», je dodal Ale-xander, «kdo ve. ali nasprotnika sploh skrbijo izgube«. A-lexander dvomi, da so zavezniki-trenutpo tako močni, da bi mogli doseči reko Jalu. ki predstavlja severno mejo Koreje.
--------
Iranski petrolej
ŽENEVA, 14. — Predsednik švicarske družbe «Budenberg», Jean Arnet, ki si je izposodila ladjo »Rose Marie* za prevoz Iranskega petroleja v italijanske rafinerije, izraža začudenje nad tem, da jim dela Anglo - Iranian Oil Company težave. Arnet pravi, da so velike ameriške družbe že sklenile pogodbe z Iranom za pet milijonov ton surovega petroleja, ki ga je treba
pričeti izvažati v enem mesecu. Družba «Budenberg» pa je prevzela prevoz. Arnet trdi, da velja lahko prepoved za rafiniran petrolej, nikakor pa ne za plinsko olje. Ob zaključku je poudaril, da je bilo 2800 ton že izvoženih v Južno Ameriko, me da bi se nad tem kdo pritožil.
Iz Buenos Airesa poročajo, da se tudi Argentina zanima za perzijski petrolej. Argentinski diplomatski predstavnik pri teheranski vladi je v zvezi s tem stopil v stik s perzijsko vlado.
BRISBANE, 14. — Avstralski parnik «Kanimbla» se je zataknil na čereh kakih 55 milj severno od Brisbane. S parnika so javili da zajemajo vodo. Na krovu je 360 potnikov. Iz Brisbane so poslali na pomoč ponesrečenemu parniku dva Vlačilca.
tuniškega beja?
TUNIS, 14. — Po še nepotrjenih vesteh so včeraj popoldne zalotili človeka, ki je v kuhinji bejeve palače stresal strup v neko posodo. Isti viri javljajo, da se je atentatorju poserčilo pobegniti.
Z druge strani pa poročajo, da so bejevi stražniki snoči aretirali v bližini palače nekega Tunizijca in našli pri njem zavitek z belim prahom. Povabljeni kemik, ki naj bi pregledal prah, je baje padel v nezavest, potem ko ga je okusil. Zdravniki so se trudili z njim celo uro. preden so ga spravili k zavesti.
Tuniško sodišče je danes obsodilo več atentatorjev na kazni od pet do deset let. V neki frapcoski šoli je snoči eksplodirala bomba ;n povzročila občutno škodo. Žrtev ni bilo.
PARIZ, 14. — Iz Francije poročajo o silovitih nevihtah, ki so povzročile milijonsko škodo in nekaj žrtev.
LONDON, 14. — V Rokavskem prelivu je trčila angleška ladja «Baron Douglas* v jugoslovansko ladjo »Korenita«. Medtem ko je bila »Korenica* laže poškodovana na boku, je britanska ladja zajela vodo in se začela potapljati. Na mesto nesreče sta prišli dve ladji In vlačilec.
Z vseh vetrov
O Po tridnevnem izbirnem tekmovanju na strelišču v Stražunakem gozdu, so določili najboljše strelce: Deloren. za, Jeliča, Vuka in Klancirja, ki bodo na svetovnem prvenstvu v Oslu in na olimpiadi v Helsinkih zastopali Jugoslavijo v streljanju s precizno puško. Sestav reprezentance mora potrditi še Strel, ska zveza Jugoslavije. Strelca Kranjc, in Badovinac sta v tej disciplini izpadla. Na dosedanjem treningu je dosegel najboljši rezultat v tej disciplini Delcrenzo s 541 krogi, kar je zg 8 krogov boljše od državnega rekorda in 15 krogov manj od svetovnega rekorda. V streljanju z norveško puško je dosegel najboljši rezultat Prauhart Stevan s 510 krogi, a v streljanju z norveško precizno puško Zlatko Maček s 1082 krogi.
ZAČELA SE JE KOLESARSKA DIRKA „P0 SV1CI"
KETELEER ZMAGAL NA PRVI ETAPI
BAZEL, 14. — 75 dirkačev je startalo danes zjutraj n# prvo etapo kolesarske dirke »Po Švici*. Proga je vodila iz Zueri-cha v Bazel. Na vzponu na Staffelegg je vrstni red bil naslednji: 1. ZuretU z U triki. naskoka pred Lambertinijem in 22 sek. pred Sclvaerjem, Kuhlerjem in drugimi. V spustu so mnogi vozači zopet dohiteli skupino, ki je vozila na čelu. Takoj nato sta zbežala Clerici in Gold schmidt. 15 km pred ciljem Je Keteleer začel zasledovati dvojico. Njemu se je pridružil tudi Italijan Con-terno. Keteleer je prehitel oba nasprotnika In sam privozil rta cilj v Bazlu. Vrstni red etape Zuerich - Basel, dolge 249 km:
Zmaga angleškega para
nad dvojico Cuceili - M. Del Bello
BOLOGNA, 14. — Angleški par Mottram • Paash je premagal italijansko dvojico M. Del Bello - Cuceili s 6-3, 6-1, 6-8 in 6-2. Oba Italijana sta potrdila, da n« spadata več v Davis cup moštvo. Izgubila sta proti povprečnima Angležema. Najboljši med, četvorico je bil drugi angleški igralec Paish, dočim so ostoli trije grešili več, kot je to dovoljeno igralcem njihovega slovesa. Po tretjem niza je bilo pričakovati spremembe. Vendar sta oba Italijana v četrtem nizu zopet zapadla v osnovne napake, kar je Paish izkoristil in priboril Veliki Britaniji prvo točko. Stanje P° drugem dnevu: 2-1 v korist Ka-fje.
Francija-Argentina 2-1
PARIZ, 14. — Francija vodi po drugem dnevu četrtfinalnega dvoboja proti Argentini z 2-1. Abdesselam in Remv sta povsem nepričakovano porazila Moreo in Rus»»lla z rezultatom d-2, 6-4, 6,4 ob nepopisnem navdušenju prisotnih gledalcev.
Oba Argentinca sta bila igrala slabo, posebno Morea. Jutri bodo nastopili: Remy proti Moreji im Destremeau proti Russellu.
Belgija-Švedska 2-0
BRUSELJ, 14. — Po prvem dnevu četrtfinala za Davisov pokal vodi Belgija z 2-0 proti Švedski. To je doslej največje presenečenje letošnjega tekmovanja. Washer . Johansson 1-6, 8-6, 7-5, 6-4, Brichamt - Da-vidsson 6.4, 8-6, 7-5.
1. Keteleer (BeL) z 6.46:35; 2. Contemo (It) 6.47:48; 3. Gold-schmidt (Luks.) isti čas; 4. Close (BeL) 6.47:49; 5 Clerici (It.) 6.49:01; 6. Kubler (Svioa) 6.49:15, z isti časom večja skupina.
Triestina v borbi
za življenje in smrt
Včeraj zvečer so prispeli v Trst igralci Milana, ki bodo na tekmi proti Triestini nastopili v tej postavi: Buffon; Silvestri, Zagatti; Annovazzi, Togncn, Menegotti; Burmi, Grerr, N&r. dahi, Liedholm, F.rigmni.
Od Tržačanov ne bo igral Re. dolfi, katerega mesto bo zavzel Valenti. Zaradi slabe igre v Bergamu Ciccarellija ne bo V enajsterici. Levo zvezo bo igrdl Dorigo. Verjetna postava Trie-stine: Nuciari; Bellom, Valene ti; Petagna, Mariuzza, Gianni-ni; Boscčlo, Curti, Ispiro, Do. rlgo in De Vito.
Dvoboj Nemčija-Danska
prekinjen zaradi dežja
KOPENHAGEN, 14. — Dež je danes dvakrat prekinil igro dlvojic za Davisov pokal med
Dansko in Nemčijo. V prvem nizu sta zmagala Nemca Hc"r. inann, in Goepfert nad Nielse-nom in, Ulrichom z 9*7. V drugem selu sta para prekinila pri stanju 14-14. Ker je v tem trenutku začelo deževati močneje, so dvoboj odložili.
Avtomobilisti na cesti Trst 'Opčine
Danes zjutraj bo na progi Trst • Opčine tradicionalna av. tomobilska dirka. Udeležba letos ne bo tako kvalitetna kot je bila na prejšnjih tekmo vr-njh, kljub temu pa bo borba na težki progi zanimiva. Nastopijo vozači hiš Ferrari, Lan. cia, Fiat, Alfa Romeo. Cisitalia in drugih manj važnih. Posebno znanih tekmovalcev ne bo, največ zaupanja vzbuja C&r-nacchia iz Milam. Rekord proge, ki ga je postavil lansko leto Umberto Marzotto, najbrž ne bo izboljšan.
NEW YORK, 14. — Po 85 potezah sta se velemojstra Re-
shevskg (ZDA) in Gligorii (Jugoslavija) sporazumela v še. sti partiji njunega dvoboja na remi. Ob prekinitvi je Gligorii stal nekoliko bolje, vendar te. ga ni mogel izkoristiti. Trenutno stanje: 4-2 v korist Američana.
KINO
V TKITE
Ro*tttti. 19.30: »Ultimatum zemlji«.
Excelsior. 16.00: »Duša In obraz*.
Nazionale. 15.15: «Garu - Garii«.
Ferlič*. 15.30: »Rdeča svetloba«.
Filodramrnatlce. 14.30: »Rim ob U. uri*.
Arcobateno. 15.00: »Napadalci«.
Astra Rojan. 15.00: »Mož z Za-pada«.
Alabarda. 14.00: «Princ-tat».
Armonla 14.30: «Zaročenka na nakazilo«,
Ariston. 16.00: »Na nekem otoku s teboj«.
Aurora. 15.00: »Kraljica morskih roparjev*.
Garibaldi. 14.30; »Roparji iz Kansasa«.
Ideale. 14.30: »Srečal sem ljubezen«.
Impero. 15.00: «Moj dom.«.
Itaiia 15.00: »se enkrat se poročiva, ljubček«.
Kino ob morju. 15.00: »Plevel«.
Moderno. 15.00: »Častihlepna«.
Savom. 14.00: »Legenda o ognjenem lokostrelcu«.
Viale. 14.30: »Začarana ladja«.
Vlttorto Veneto. 14.00: »Rajska ptica«, L. Jourdan.
Azzurro 14.00:	«Princ	in siro-
mak«.
Belvedere. 16.00: »Morski orli«.
Marconi. 14.30: »Ljubezen me u-
gonablja«.
Mamimo. 15.00: »Mehikanec«.
Novo cine. 16.00: «Laguna smrti«.
Odeon. 14.00: »Stromftoli«.
Radio. 14.30: «Sijajna negotovost«.
Venezia. 15.00: »Ugrabitelji«.
Vittoria. 16.00: »Mrzlica zaradi želje«.
Poletni kino Rojan. 20.45: »Nedokončani ples«.
RADIO
J U« OSLOVAS KHK ČOKE TKITA
254,6 m ali 1178 kc NEDELJA, 15. junija 1852.
7.45 Jutranja glasba. 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 9.00 Sneguljčica in pogovor s pionirji.
9.45 Otroške skladbe za klavir, izvaja pianist Gojmir Demšar.
13.00 Melodije za dobro voljo!
13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 14.30 Slov. narodne iz Benečije. 18.10 Jurina in Franina. 18.25 Iz. hrvatske glasbene lirike — poje Otta Ondina. 19.15 Poročila. 21.10 Športna poročila. 22.15 Plesna glasba. 23.30 zadnja poročila.
TBST U.
306,1 m ali 980 kc-sek
8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahk* melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 10.00 Prenos maše -iz cerkve sv. Justa. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.15 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 15.00 Popoldanski koncert. 16.00 Slovenski motivi. 16.20 Sinding: Suita za violino in orkester. 16.32 Stari in modern pltsi. 17.00 Priljubljene melodije.
19.45 Poročila. 20.00 Znani pevci.
20.30 Športna kronika. 20.35 Pestra glasba. 21.00 Saint Saens: Koncert za klavir št. 2. 21.24 Veseli ritmi. 21.45 Rahmaninove skladbe. 22.00 Izbrana lirika. 22.11 Delibes: Lakme - 1. dejanje. 23.00 Valčki in tangi. 23.15 Poročila.
TRST I.
8.45 Veseli motivi. 9.00 Odlomki iz oper. 13.30 Orkester. 14.00 Operetna glasba. 15 00 Ljudsko
gledališče. 17.00 Orkester. 17.30 Prenos nogometne' tekme. 18.30 Simfonični koncert. 22 30 Športna nedelja. 23.30 Plesna glasba.
8 1 O V E 5 I J A
327,1 rn 202,1 m 212,4 m
9.00 Po naš! lepi deželi - Jaka Slokan: Prekmurje. 10.00 Popularen dopoldanski koncert. 12.15 Slovenske narodne pesmi. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba.
13.00 Pogovor s poslušalci. 13.10 Želeli ste - poslušajte. 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 15.40 Poje mladinski pevski zbOr »Učiteljišče«. 16.00 Ivan Cankar: Aleš Iz Rezora (Siužna igra). 17.0® Promenadni koncert. 18.15 Slovenske narodne. 18.40 igrajo
godbe na pihala. 19.00 Poročila. 19.10 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. 20,00 Giuseppe Verdi: Traviata, opera v 4. dej. 22.00 Poročila.
Opozarjamo vas na sledeče	ru	A	IN I
oddaje: Jug. cone Trsta: 9.45:	IJ	II	1-11
Otroške skladbe za klavir, izva-	|\	I
ia pianist Gojmir Demšar. 18.25:
Iz hrvatske glasbene lirike - poje Otta Onoffl Trst II.: 21.00: Saint Saens: Koncert za klavnib — Trst I.: 18.30: Simfonični koncert. — ajv* 15.40: Poje mladinski pevski zbor «UciteiJ«“' 20.00: G. Verdi: «Traviata», opere v 4 dej.
.11. GOSLO V A\IKK COSi E TKITA
254,6 m alt 1178 kc PONEDELJEK, 16. junija 1932.
5.30 Poročila. 5.45 Jutranja glasba. 6.45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 7.15 Jutranja glasba. 13.30 PorOčila. 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Lahka glasba. 14.15 Ob Soči in Žili. 14.25 Domači zvoki.
18.15 Igra zabavni orkester Radia Zagreb. 19.15 Poročila. 21.00 Anton Funtek: »Tekma«, 22.00 Koncert simfonične solistične glasbe.
23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila.
1KST II.
254,6 m ali 1178 kc
7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Operne arije in dueti. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Slavne uverture. 14.00 Poročila. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Schuman: Simfonija št. 4. 18.41 Glasba iz baletov. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.15 Wieniawski: Koncert za violino št. 2, 19.35 Folklorni plesi. 19.45 Poročila. 20.00 Večerni koncert. 20.30 Športna kronika. 20.40 Priljubljene melodije. 21.00 Književnost in umetnost. 21.45 Lahke melodije. 22.00 Delibes: Lakme - 2. dejanje. 23.15 Poročila.
T HRT I.
7.45 Jutranja glasba, 11.00 Koncert. 13.30 Glasbene biografije.
14.15 Tretja stran. 17.30 Plesna čajanka. 19.50 Športne vesti. 20.16 Aktualnosti. 21.00 Koncert operetne glasbe. 22.45 Orkester. 23.30 Plesna glasba.
ii,ove.\ija
327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
12.00 Slovenski zbori in samospevi. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Operni koncert. 14.00 Pregled knjižnega trga.
14.10 Od melodije do melodije. 18.30 Lahka glasba. 18.40 Narodne pesmi v priredbi Emiila Adamiča. 19.15 Koncert saksofonista Srečka Dražila. 19.30 Poročila. 19.40 Zabavna glasba. 20.20 Simfonični koncert. 22.00 Poročila.
Filatelisti!
Kdor pošlje 100 do 200 znamk cone A in B STO, prejme v zameno protivrednost v švicar-sih nežigosanih znamkah sedanje veljave.
Naslov:
H. URECH - ZUERICH 55. Kirchbuehhveg 7 - ŠVICA
JUtouUiatfi!
V hladnem gorskem zraku, ali ob modrem Jadranu Vam bo čitanje ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA« samo v oddih. — Naročite se na list za kakršnokoli dobo in za katerikoli kraj, tudi za inozemstvo.
15-dnevna naročnina 180 lir.
UPRAVA LISTA Tel. 7338
ZDRAVNIK ordinira v UL S. Cilino 107.
Dr. N. GIGLIA
zdravnik kirurg ZOBOZDRAVNIK
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 15. do 20. ure.
TRST - Ul. Torrebianca št. 43
(vogal Ul. Carducci)
Mizarji podjetniki
kmetovalci:
D«slc*
me. nudi najugodr#*
KialeSoP
KUPIMO za tovorni
Ks 105 *>
po možnosti Bussinž M,, ali bencin. Ponudbe tt sko podjetj® i
< EKONOM' Ljubljana, Tifov«
Jiamel ejjfjft;
(EX bC®**
vati na dolv> n h a hlate l'lie -Mijatelje ‘n *** I
SKEDENJ „j ULICA SONCINI =*'
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
i\oša zavarovalnica
"imriojs«
ustanovljena J. 1828 je ena prvih svetovnih 4^-
GLAVNI ZASTOPNIK A. RAVNIK - TRST, UL. COMMERCIALE ST.3
1SCEMO ZASTOPNIKE
!’Barvarnica llico“
-i
sprejema vsako barvarsko delo. Čiščenje na suho. Pranje z vodo. Posebno 4^'^. na suho krzna, zaves, preprog, itd. Opozarja vas, da boste dobro ohrardli " garderobo po primernih cenah, ako telefonirate na štev. 21-147.
32'
PODRUŽNICE: TRST, Ul. F. Severo 99, telefon 31-249. — OPČINE, Ul. Naz;ona!e CENTRALA; Tvornica v HANAH 70 (Trst), telefon 21-147.	„	ji.
MILJE, Korzo Puccini, telefon 22-659. — TRZIC, Drevored
&lett%o%adio
RADIJSKI APARATI, KLtKTHIČlVI ivii***'-*ft]B IBSTENCI - RADIJSKE lil ELEKTBJ"Ju UAPELJAVE, SANITETNE POTKEBSC'1'
Pitiflfi/H itn
MA TRGU V AARRJEŽ
HIltllLUKI HA TEKOČI KI.IH
ttutcmtjuh**
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ’	'	*	m1:
Clictileb
TDickmb
7.
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
v, ^‘a 3e ^o3ga dvorana z rdeče oblazinjenimi sedeži in vo. s enimi sve-ami v steklenih svečnikih na stenah. Godci so bili na vzvišeni tribuni in četvorko sta plesali vsakokrat dva ali tri vrste. Dve igralni mizi sta bili v sosedni sobici in dva para starih dam s primernim številom debelih gospodov sta igrala whist.	v	” *
Pravkar je bila končana četvorka, plesalci so »e i^jraha-Jall, gospod Tupman in njegov prijatelj sta se pottavlla v kot, da bi mogla opazovati flružbo
«Očarljive ženske*, je rekel gospod Tupman.
«Po’akajte še malo*, mu je šepetal spremljevalec,,»takoj bo direndaj — odličnikov Se ni tu — čuden kraj — prvi razred ne pozna drugega, drugi ne tretjega, tretji ne najnižjega — direktor arzenala ne pozna nobenega človeka«.
«Kdo je tisti mladi plavolasi človek z malimi očmi »v fantastični obleki?* je vprašal gospod Tupman.
«Pst! Prosim — mladi mož — male oči — tiho vendar — praporščak v sedemindevetdesetem, polku spoštovani WUmot Snipe — ugledna rodbina — zelo ugledna*.
Zdaj je zaklical vratar s stentorsklm glasom v dvorano: »Sir Thomas Clubber, lady Clubber im miss Clubber!*.
Po vsej dvorani je završalo, ko je vstopil visok mož v modrem suknjiču In z bliščecimi gumbi, visoka dama v modri atlasov! obleki in dve mladi dami v fantastičnih oblekah iste barve.
»Direktor — glava arzenala — zelo odličen mož*, je šepetal tujec gospodu Tupmanu, ko je prireditveni odbor peljal gospoda Clubberja in njegovo rodbino na zgornji konec dvorane. Gospod Wilmot Snipe in drugi distingvirani gospodje so se prerivali, da bi se poklonili Clubberjevim. Gospod Thomas Clubber je gledal z majestetičnim pogledom ib svoje čme ovratnice po zbrani družbi.
»Gospod Smlthie, gospa Smithle in gospodični Smithie!*.
«Kdo je gospod Smithie?* je vprašal gospod Tracy Tupman.
»Uradnik v arzenalu*, je odgovoru njegov spremljevalec.
Gospod Smithie se je globoko priklonil pred gospodom Thomasom Clubberjem in gospod Thomas Clubber se je zviška zahvalil. Lady Clubber je ogledovala z lomjonom gospo Smithie in samozavestno zirla na drugo damo, katere soprog ni bil uradnik arzenala.
«Polkovnik Bulder, gospa in gospodična Bulderjevil*.
«Komamdant garnizije*, je odgovoril tujec na vprašujoči pogled gospoda Tupmana.
Gospodično Bulderjevo so iskreno pozdravile gospodične Clubberjeve: gospa polkovnica Bulder jeva in lady Clubber sta si z največjo nežnostjo stisnili roko; polkovnik Bulder in gospod Thomas Clubber sta drug drugemu ponudila dozo njuhal-nega tobaka in sta bila kakor dva Aleksandra Selkirka “). »Vladarja, kakor daleč sega njuno oko*.
Mestna aristokracija — Bulderjevl. Clubberjevl in Snipe-sovi — so na ta način varovali svoje dostojanstvo na zgornjem
*) Selkirk, angleški mornar, vzor za roman Robinson Crusoe.
koncu dvorane, drugi razredi družbe pa so njihov dobri zgled posnemali v sredi in na spodnjem koncu dvorane. Manj aristokratski oficirji sedemindevetdesetega polka so se pridružili rodbinam podrejenih uradnikov. Gospe advokatov in vinskih trgovcev so stale na čelu tretjega razreda (gospa pivovarnarje-va je šla za nekaj minut k Bulderjevim) in gospa Tomlinson, poštarica, je bila menda po tihem dogovoru izvoljena za poglavarko trgovskih rodbin.
Ena najuglednejših in najpriljubljenejšlh oseb njenega krožka Je bil majhen, trebušast mož, s precejšnjo, od črnih, sršastih las obdano plešo — doktor Slammer, zdravnik sedemindevetdesetega polka. Doktor je njuhal s slehernim, kramljal s slehernim, se smejal, plesal in se šalil, igral whist, delal, kar je kdo hotel, bil povsod In nikjer ter je kazal nenehoma najnežnejšo in najvdanejšo pozornost majhni starejši vdovi, katere bogata obleka in nakit sta pričala, da bi bila zelo zaželen pridatek k njegovim omejenim dohodkom.
Pogledi gospoda Tupmana in njegovega spremljevalca so nekaj časa zasledovali doktorja in vdovo, potem pa Je tujec prekinil molk.
■^Nečloveško mnogo denarja — možitve željna starka — naduti doktor — ni slaba ideja — dobra šala*.
Gospod Tupman ga je pogledal vprašujoče.
«Hočem plesati z vdovo*, je rekel skrivnostni tujec.
«Pa kdo je to?» je vprašal gospod Tupman.
»Ne morem povedati — še nikoli je nisem videl — doktorja moram izpodriniti: — zato naprej!* je odgovoril, sel preko dvorane, se postavil h kaminu in začel gledati na malo staro damo s pogledi spoštljivega, a milotožnega občudovanja. Gospod Tupman se je ozrl z nemim začudenjem za njim. Napredoval je naglo; vdova je spustila svojo pahljačo na tla — pobral jo je ter ji vrnil — smehljaj — priklon dame — nekaj
a
i V
obveznih besed. Tujec je šel drzno k enemu izmed se vrnil z njim ter nastopil po kratki pantomlmičhi P z gospo Budgerjevo v četvorki.	r #
Začudenje gospoda Tupmana, nad tujčevim vedehjč t neskončno prekosilo začudenje doktorjevo. Tujec Je J)’I* ■, in vdovi Je to godilo; ni se menila več za doktorjeve sti; njegova razgorčenost ni napravila na nlegovega ^(f nega tekmeca niti najmanjšega vtisa. Doktor	g
ostrmel. On, doktor Slammer, polkovni zdravnik s® ^ jp (j, vetdesetega polka, v trenutku popolnoma zatemm^oli^ podrinjen po človeku, ki ga ni nihče poznal, nih e ^ V | del! To ni bilo mogoče, to ni moglo biti — in vcn JLt tako! Al; naj veruje svojim očem? Mel si jih je ih ^8 tja — ni bilo nič drugače — neznanec je Preds^Ldoih « svojega prijatelja. Gospa Budger je plesala z gosP0 m
manom, poskakovala nenavadno živahno in en®r® J® spod Tracy Tupman se je kretal pri plesu. neuP°*
lf»
vorka poskušnja občutkov, za katero je potrebna -	j
odločnost.	Kajj0r	4	J
Tiho in potrpežljivo je prenašal doktor vse to.	vl0»
nato sledeče koketiranje in prezentiranje kuh£	Puv,1£1'
sladkarij; ko pa je tujec izginil, da bi sprer™3 ® ne jevo k njenemu vozu, je šinil kakor puščica iz P ^ vejik8p^ jeza, ki jo je doslej premagoval, mu je vzkipe a silo in ubogi doktor se je potil od jeze.
Tujec se je ravno vračal z gopodom	je	iei°Z
rim Je tiho in smeje se govoril. Malega dok	le%piec **
njegovi krvi, zakaj bilo je jasno, da'je njegov
P'
Tupmah^jjaio^
in se mu zdaj posmehoval.
stolpca
(NadalieV
Cno*l0d>
III nad. — Telefon Stev.
30 • 12 In od 15 . 18 - Tel.
Za FLRJ: za vsak mrr< Širine 1 Koper. Ul. Battisti 30la-I. Tel 70
--      — -- _ - - ■ ■ ■■
NAROČNINA: Cona A: me»eCna 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: izvod *n’‘jejnsK<*a, Poštni tekoči ratun *a STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega^^ ^gO-Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 2009 tekoči račun ort Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega ___________