dekorativna
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana
leto XVI
3
marec 1979
»Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel 554-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet.
Javna obravnava zaključnega računa
V februarju je potekala javna obravnava zaključnega računa.
Poročilo so obravnavali na konferenci OOS in ga posredovali v javno obravnavo delavcem.
Vsi delavci so poročilo o poslovanju prejeli. Poročilo je bilo pripravljeno kvalitetno in v primerni obliki, da ga je lahko vsak delavec razumel.
Razprave so potem potekale po sindikalnih skupinah.
Ob pregledovanju poslovanja v lanskem letu so ugotovili, da smo kljub temu, da so bile pred nami velike naloge, ki so zahtevale največjo prizadevnost vseh delavcev, dosegli planirane rezultate.
Ugotovili so, da smo z doseženimi rezultati poslovanja v letu 1978 lahko zadovoljni, da smo in bomo poravnali vse naše obveznosti do družbe, delavcev in pa obveznosti iz naslova združevanja sredstev. Produktivnost dela na zaposlenega se je v primerjavi z letom 1977 povečala za 5,8 %. Fizični obseg proizvodnje smo glede na plan dosegli tako v proizvodnih tozdih kot tudi na ravni delovne organizacije. Osebni dohodki so se povečali za 17 %, zaostajajo pa za porastom življenjskih stroškov za 1,7%, dosegajo republiško povprečje zaposlenih v gospodarstvu 98%, so pa za 21 % višji od povpreč-
nih osebnih dohodkov v tekstilni industriji.
V razpravah so poudarili tri probleme, tj. prekomerni bolniški izostanki in fluktuaci-ja, nekvalitetno delo (odstopanje in odpadki) in sredstva, prekomerno vezana v zaloge surovin.
Če bi odpravili vsaj del prekomernih bolniških izostankov, če bi kvaliteto izboljšali in vezali na zaloge surovin manj sredstev, bi bilo v prihodnjem letu poslovanje še boljše.
Delavci so se odločili, da je treba vsem tem pomanjkljivostim posvečati posebno pozornost in so zadali posameznim službam tudi konkretne naloge.
Vsi delavci so ob ugotovitvi, koliko blaga moramo prodati s popustom, poudarili, da mora prav vsak posameznik na svojem delovnem mestu skrbeti za čimbolj še delo, da bo kvaliteta res dobra in bomo tako znižali odstotek slabe kakovosti.
Na zborih delavcev, ki so bili od 22. do 26. 2., ni bilo nobenih dodatnih predlogov in vprašanj, še enkrat pa so poudarili, da moramo predlogom, podanim na sindikalnih skupinah, posvečati vso pozornost vse leto. Zbori delavcev so predlagali DS, da dokončno potrdijo poročilo poslovanja v letu 1978 in predlog razdelitve čistega dohodka ter plan pridobivanja sredstev in virov skup-
ne porabe in plan porabe teh sredstev.
Delavski sveti tozdov so na osnovi temeljitih razprav o poslovanju v letu 1978 ter o rezultatih dela v letu 1978, ki so izkazani v zaključnem računu in na osnovi stališč družbenopolitičnih organizacij ter zborov delavcev sprejeli poslovno poročilo ter potrdili zaključni račun za leto 1978.
Ugotovili so, da so bile v breme dohodka poravnane vse obveznosti po zakonskih predpisih ter po določbah samoupravnih sporazumov in internih aktov. Sprejeli so tudi razdelitev čistega dohodka.
Na zasedanju DS DO, ki je bilo 28. 2., je delegatom spregovoril tov. Nebec, generalni direktor:
»V poročilu o poslovanju v letu 1978 je potekala v naši DO širša razprava, saj so najprej poročilo obravnavali na konferenci osnovnih organizacij sindikata, ki ga je posredovala v javno obravnavo. Nato smo o poročilu razpravljali na političnih aktivih in sindikalnih skupinah tozdov in DSSS. Politični aktiv in na sindikalnih skupinah smo ugotovili, da smo z doseženimi rezultati poslovanja v letu 1978 lahko zadovoljni, da smo in bomo poravnali vse naše obveznosti do družbe, delavcev in pa obveznosti iz naslova združevanja
sredstev. Da smo fizični obseg proizvodnje glede na plan dosegli, da pa se je DO v letu 1978 ukvarjala s tremi problemi, ki so vplivali na rezultate poslovanja, in sicer: visok odstotek bolniških izostankov, kvaliteta gotovih izdelkov in pa velike zaloge surovin, katerim bomo morali v letošnjem letu posvetiti še večjo pozornost. Na zborih delavcev in delavskih svetih tozdov in DSSS smo poslovno poročilo in zaključni račun ter razdelitev čistega dohodka tudi potrdili.
Z doseženimi rezultati smo zadovoljni, saj so ugodni, vendar bi bila razlaga še boljša, ko bi lahko dosežene rezultate primerjali z rezultati preteklih let in pa z rezultati sorodnih delovnih organizacij. Ugotavljamo lahko, da so bile naše odločitve v letu 1977 pravilne, ko je DO prevzela sanacijski program DO Volne Laško, s čimer nam je bila omogočena modernizacija naših proizvodnih obratov, ki smo jo planirali v tem srednjeročnem obdobju. Modernizacija nam je uspela v dveh letih in pridobili smo tudi lastno Predilnico, ki smo si jo že dalj časa želeli. Temeljne organizacije, kakor tudi strokovne službe so z vso angažiranostjo prevzele ta program, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi so da-
(Nadalj. na 2. str.)
(Nadalj. s 1. str.)
j ali vso podporo pri odločitvah in uspeh ni izostal. V tozdu Predilnica Laško smo v letu 1978 planirali izgubo, vendar lahko ugotavljamo, da nam jo je s prizadevnim delom delavcev tozda Predilnica in pravilnim planiranjem, s takojšnjim vključevanjem novih investicij v obratovanje, uspelo izgubo zmanjšati za 24 %.
Tudi naše bodoče odločitve in delo mora biti takšno.
Morali se bomo pravilno odločati, da bomo sredstva vla-
gali v investicije, ki nam bodo največ koristile, planirati za daljše obdobje in ne gledati le na trenutne potrebe.
Pravilno vložena sredstva nam bodo zagotovila tako tehnologijo, da bomo lahko naredili več in bodo izdelki kvalitetnejši, ob manjšem naporu.
Zagotoviti moramo socialno varnost delavcev.
Obdržati moramo sloves delovne organizacije, ki si ga je ustvarila na domačem in tujem tržišču z dolgoletnimi napori, delom in uspehi.
Zahvaljujem se vsem delav-
cem tozdov in DSSS, ki so s svojim delom prispevali k doseganju skupnih ciljev, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam, da so podpirali in sprejemali pravilne odločitve, ki so nam zagotovile uspešno poslovanje. Vsem nam želim, da bi tudi v prihodnje uspešno sodelovali in dosegali nove uspehe.«
Delavski svet je ugodno ocenil poslovanje v letu 1978 in izrekel pohvalo vsem delavcem tozdov in DSSS, ki so s svojim delom prispevali k doseganju skupnih ciljev.
Planirana proizvodnja pohištvenih tkanin v letu 1979 — tekoči metri
Na področju Jugoslavije proizvaja tkanine za blazinjenje 11 proizvajalcev.
Verjetno vas zanima, kdo so ti proizvajalci, kakšne vrste blaga delajo in v kakšnih količinah.
V ta namen vam posredujemo naslednji tabelaričen pregled:
		SKUPAJ	% udeležbe v proizv. poh. tkan. posam. proizvajalcev		% prodaje DOMAČI trg	Prodaja domači trg v 000 tek. metrih
1.	DEKORATIV.	6,840.000		33,9	90	6.156
2. KARPOŠ		3,200.000		15,9	95	3.040
3.	DEKORTEKS	2,500.000		12,4	95	2.375
4.	SOMBOR	1,773.000		8,8	90	1.596
5.	VITEKS	1,150.000		5,7	95	1.093
6.	BILECANKA	1,100.000		5,5	95	1.045
7.	SIMPO	1,000.000		4,9	100	1.000
8.	VIS	900.000		4,4	100	900
9.	RESORT	820.000		4,0	100	820
10.	KRATEKS	500.000		2,5	100	500
11.	NETEKS	400.000		2,0	100	400
	SKUPAJ	20,183.000		100		18.925
				oz. 93,7 % (6,3 % izvoz)		
Delo sindikata v preteklem letu in načrti za prihodnje
Za nami je leto, v katerem so bile volitve v naše samoupravne organe, skratka večji del delegatov v verigi samoupravljanja se je zamenjalo. Reči moram, da je bila to za nas delavce v tej verigi zelo odgovorna naloga, saj smo se zave-
	Pliši		Epingle	List. tkan.	Jacq. tkan. Pletenine Ostalo			Skupaj
	list.	jacq.						
1. DEKORATIV.	3,570.000	370.000	—	2,240.000	320.000	340.000	—	6,840.000
2. KARPOŠ	2,600.000	300.000	200.000	100.000	—	—	—	3,200.000
3. DEKORTEKS	1,000.000	500.000	—	600.000	400.000	—	—	2,500.000
1 SOMBOR	990.000	143.000	—	563.000	77.000	—	—	1,773.000
5. VITEKS	250.000	180.000	120.000	600.000	—	—	—	1,150.000
6. BILECANKA	500.000	150.000	50.000	400.000	—	—	—	1,100.000
7. SIMPO	1,000.000	—	—	—	—	—	—	1,000.000
8. VIS	500.000	—	—	400.000	—	—	—	900.000
9. RESORT	700.000	—	—	120.000	—	—	—	820.000
10. KRATEKS	500.000	—	—	—	—	—	—	500.000
11. NETEKS	—	—	—	—	—	—	400.000	400.000
SKUPAJ	11,610.000	1,643.000	370.000	5,023.000	797.000	340.000	400.000	20,183.000
% udeležbe pos. vrst tkanin v celotni proizvod.	57,5 %	8,1 %	1,8 %	25 %	3,9 %	1,7 %	2%	100 %
dali, da bomo morali k dosedanji praksi v družbenopolitičnem delu še marsikaj dopolniti.
Kot predsednik konference OOZS sem mnenja, da smo se v delo zadovoljivo vpeljali in da se spoprijemljejo z nalogami, ki jih mora reševati sindikat. Obenem pa moram reči, da z našim delom še nisem zadovoljen. Sam program dela v preteklem letu ni bil dobro začrtan, kateri nam naj bi dajal začetni korak. Sindikat je delavska organizacija, zato se mora boriti za še večje odločanje delavca in odpravo formalnosti v samoupravljanju. Mislim, da delavski razred z zvezo komunistov na čelu lahko pričakuje še lepši jutrišnji dan.
Toliko za uvod, sedaj pa bom opisal delo v preteklem letu in o načrtih za prihodnje leto.
Konferenca OOZS je imela v tem letu osem sej, na katerih smo razpravljali o naslednji stvari:
Dobro opravljeno delo
Kontinuirano barvarski stroj Kusters je montiran.
O	delu, problemih in uspehu so pripovedovali delavci tozda C:
Tov. Lojze Kogovšek in Franci Založnik, mehanična delavnica:
Montaža je s prekinitvijo trajala dva meseca od 6. ure do 18. ure. Novembra je bila groba montaža, januarja smo montirali instalacije in avtomatiko. Doma smo naredili parno gretje, vodno je delalo podjetje Instalacija.
Parno instalacijo je delal Polde Novak. Instalacija je do-
V prvih mesecih smo se osredotočili v evidentiranju kandidatov za samoupravne organe ter delegate, ki zastopajo našo delovno organizacijo v občinskem merilu. Nadalje bom naštel samo nekaj glavnih točk, ki smo jih obravnavali:
—	imenovanje komisije za šport in rekreacijo,
—	razprava o smučarski in kegljaški tekstiliadi,
—	pregled uresničevanja zakona o ZD,
—	razdelitev stanovanj in sredstev za adaptacije,
—	nabava kamp prikolic,
—	razprava o srečanju upokojencev v naši DO,
—	določitev koristnikov kamp prikolic in njena namestitev,
—	pregled periodičnega obračuna DO za I. polletje,
—	pregled finančnega stanja sindikata,
—	prehrana v jedilnici,
—	razprava o ustanovitvi pevskega zbora in folklorne skupine,
—	organizacija izleta v Kumrovec,
—	organiziranje dedka Mraza,
—	analiza problemske konference.
Ob besedah, kaj bo sindikat delal v letu 1979, smo se sestali predsedniki IO OOZS tozdov in sestavili program, kateri je v prid večji produktivnosti in kakovosti dela. Na večjo produktivnost dela pa vpliva mnogo faktorjev. Predlagan program je bil na konferenci v celoti sprejet in je naslednji:
1.	Uresničevanje sklepov, zavzetih na kongresu ZSS in ZSJ
2.	Analiza gospodarjenja v letu 1979 (zaključni račun)
3.	Razprava o srednjeročnem planu DO 80—85
4.	Pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela
5.	Izboljšanje organiziranosti in metod delovanja OOZS
6.	Vključevanje OOZS v krajevno skupnost
7.	Sodelovati s predlogi za večjo produktivnost
8.	Prizadevati se za izboljšanje delovnih pogojev
9.	Skrbeti za rekreacijo delavcev in njihov oddih
10.	Sodelovati pri reševan-nju stanovanjske problematike
1.	Spremljanje nočnega dela in iskati možnosti za njihovo odpravo
12.	Sodelovati s predlogi za zmanjšanje bolniških izostankov
13.	Delovanje sindikalnih delavcev v delavčevi sredini
14.	Sodelovati s predlogi za boljšo informiranost
15.	Sodelovati s predlogi za boljše medsebojne tovariške odnose
16.	Spodbujanje kulturne dejavnosti.
17.	Iskati ukrepe proti alkoholizmu v DO, če to obstoja
18.	Večje sodelovanje z delavsko kontrolo
Poleg dela, ki smo ga zastavili s programom, nam daje naloge še občinski sindikalni svet, zato imam željo, da bi to čim bolje opravljali.
Emil Šinkovec
bro narejena, brez napak in popravkov. Delo je bilo za vse zahtevno; bilo je malo ljudi.
Prvič smo doma argonsko varili nerjaveče cevi. Tako smo si pridobili nove izkušnje.
Imel sem res zadoščenje, ko sem videl, da je dobro zvarjeno. Sodelavec Ivan Čulk je varil v kondenzirani komori pod izredno težkimi pogoji, saj ni imel niti prostora za zaščitno masko.
Ko smo novembra prenašali del strojev, je bilo delo zelo naporno, saj so bili deli stroja zelo težki, mi pa nismo imeli nobenih primernih naprav za dvigovanje.
Delali so vsi delavci tozda
C, razdeljeni v dve skupini. Prvi mesec je bilo zelo dobro sodelovanje, saj je bil mon-
ter firme —- Slovenec; tako smo se laže sporazumevali. To nam je delalo pri drugi montaži malo težav.
Vsa dela so bila za 2 do 3 delavce — nihče ni mogel delati sam.
Alojz Novak — električna delavnica:
Sodelovali smo v glavnem potem, pri končni montaži, pri priključitvi motorjev, montaži stikal, instalacij, polic za kable. Delo je potekalo dobro, s tujimi monterji smo se dobro razumeli in sodelovali.
Nova tehnologija strojev je zelo izpopolnjena glede samih aparatur, pri večjih strojih je že veliko elektronike.
Tudi sami bomo morali porabiti še dosti svojega časa, da bomo kos popravilom, kar se tiče elektronike in da bomo to dobro vzdrževali. Je pa dobro vzdrževanje odvisno tudi od ljudi, ki na tem stroju delajo.
Imeti bomo morali dobre stike, da bo že pri določitvi napake v veliko pomoč njihova pravilna razlaga, kaj je narobe.
Do sedaj še nismo imeli nič hujšega, le manjše okvare — bolj mehanskega izvora.
Tov. Tekavec, direktor tozda »Energetika in vzdrževanje«:
Stroj je konstrukcijsko in tehnološko popolnoma nov in se s sodelavci v izjavah strinjam, da se bomo morali še temeljito usposobiti tako za vzdrževanje stroja kot tudi za upravljanje z njim. Le tako nam bo denar, vložen v ta stroj, res lahko dobra investicija, če bomo od stroja dobili to, kar od njega pričakujemo.
Nova pridobitev — zemeljski plin
Prvega februarja smo v naši kotlarni in v apreturi pričeli uporabljati za ogrevanje in tehnologijo zemeljski plin. Sicer je bila ta sprememba predvidena že za 1. avgust lani, vendar se je zaradi del na glavnih plinskih instalacijah zakasnila.
Vse naprave v apreturi in kotlarni delujejo brezhibno in upamo, da tudi v bodoče ne bomo imeli težav. Več o primerjavi kurjenja na zemeljski plin
in kurjenja na mazut bomo lahko ugotovili kasneje, ko bomo imeli podatke o dejansko porabljenih količinah plina in jih primerjali s porabljenimi količinami mazuta. Vsekakor je prehod s tekočega na plinsko gorivo pomemben tudi zato, ker je Dekorativna s tem vključena v akcijo za izboljšanje okolja, saj smo do nedavnega tudi mi onesnaževali zrak.	Ivan Tekavec
Osebni dohodki:
	Plan	Doseženo	%
Povprečno zaposleni	256	235	91,8
Povprečni OD na zaposlenega na mesec din	3.800	4.100	107,9
Celotni OD (v 000)	17.408	15.880	91,2
Poslovanje v letu 1978
Osnova celotnega ekonomskega in družbenopolitičnega dogajanja v združenem delu je uresničevanje sanacije bivše delovne organizacije VOLNE oziroma TOZD Predilnice, posebej še, ker je bil sanacijski načrt vključen v srednjeročni program razvoja naše delovne organizacije.
Osnova sanacije VOLNE Laško je bila postavljena na dva osnovna elementa:
1.	Opustitev nerentabilne proizvodnje in preusmeritev na visoko specializirano proizvodnjo, to je proizvodnjo vseh vrst prej za reprodukcijske potrebe tkalnice.
2.	Vključevanje v močnejše, tržno usposobljeno in perspektivno proizvodno ekonomsko enoto. To je v našem primeru pripojitev kot TOZD v DO DEKORATIVNA Ljubljana.
Vključitev je bila izvedena s 1. 1. 1978. Investicijsko-sana-cijski program pa je leto 1978 predvidel za izvedbo novih investicij in za prehod iz obstoječe v novo proizvodnjo. Če obravnavamo letni zaključni račun, s katerim polagamo račune našega dela, moramo v prvi vrsti ugotoviti, da lahko dajemo realno oceno našega poslovanja samo s primerjavo z investicijsko sanacijskim programom in izvrševanjem postavljenih nalog. Vsi ostali elementi zaključnega računa v našem primeru niso primerljivi s sorodnimi organizacijami združenega dela niti z grupacijo ali z republiškimi in zveznimi povprečji.
Ocena doseženih rezultatov poslovanja za leto 1978 mora torej izhajati iz doseženih rezultatov na področju:
1.	Investicijskega programa
2.	Prehodnega proizvodnega programa s kadrovsko problematiko.
Investicijski program: oprema gradbenega dela.
Iz samega programa opreme po investicijsko-sanacijskem programu je bila prenešena v kasnejše obdobje oprema za regeneracijo; to so bili rezalni stroji, trgalni stroji in čistilne naprave. Namesto te opreme pa je bila povečana oziroma programirana polavtomatska
mešalnica surovin. S takšno spremembo in s spremembo dobaviteljev strojne opreme ter specifikacijo, je bila prvotna višina naložbenih sredstev znižana od 62 milijonov po prvotnem programu na 55 milijonov tristo tisoč oziroma po dokončnih zaključkih z dobavitelji na 53 milijonov din za celotno naložbo v opremo in zgradbe. S tem, da so bila vsa po planu predvidena gradbena dela opravljena v letu 1978, pa odstopamo pri instaliranju strojile opreme pri sušilnici za vlakna in v mešalnici. V obeh primerih kasnita dobavitelja. Sama montaža dobavljene strojne opreme se je izvršila v rekordnem času in je večji del strojev prišel v poskusno proizvodnjo že v obdobju september — november 1978. Tako je bilo v letu 1978 na novem postrojenju proizvedeno že ca. 100 ton preje.
Gradbena dela so bila pravočasno opravljena tako, da niso motila poteka montaže strojne opreme. Dokončni obračun oz. zadnja situacija še ni obračunana, se pa giblje v okviru planiranega oz. v okviru sklenjene pogodbe z izvajalci.
Prehodni proizvodni program je predvidel proizvodnjo tkanin v količini 138.000 m ali
233.900.000	votkov s tem, da se je tkanje s 1. 7. 1978 ukinilo. Proizvodnja v obstoječi predilnici je bila planirana pri 4 izmenskem delu 233 ton ali 603 baznih ton prej. Vrednost celotne proizvodnje oz. celotnega prihodka je bila planirana na
28.357.000	din in je vsebovala plansko izgubo 9,269.000 din.
270.035 votkov ali 150.141 m ali
660.178 baznih kg preje ali 35.705 celotni prihodek ali 41.760 celotni prihodek ali
7.000	izgube ali znižanje za
Na povečanje celotnega prihodka je predvsem vplivala večja proizvodnja ob istočasnih manjših proizvodnih stroških. Manjši proizvodni stroški in manjši doseženi osebni dohodki od planiranih so pa pogojevali znižanje izgube.
Osebni dohodek je edina kategorija, ki je primerljiva s tekstilno panogo oz. grupacijo volnarjev. Pri teh so znašali v devetih mesecih povprečno doseženi OD na zaposlenega 4.460 din, v istem obdobju, pri nas pa 4.191 din.
Že iz plana za leto 1978 sledi, da z ozirom na planirano izgubo ni delitve čistega dohodka na sklade in tudi ni bilo mogoče pokrivati potreb iz sklada skupne porabe.
Izostanki:
Iz prikaza izostankov lahko ugotovimo, da je največ izgubljenih dni zaradi bolezni do 30 dni. Če primerjamo primere, lahko ugotovimo:
V letu 1977 povpreč. zaposlenih 285
1.	Bolezni	612	primerov
2.	Nega dr. člana 77 primerov
3.	Spremstvo 62 primerov
115,4% (v 000)
114,6 %
109,4 % (v 000) od planir. realiz.
147,0	% (v 000) od planir. celot, prihodka
24,5 %
Bolniška do 30 in nad 30 dni je 7.947 dni brez porodnic, nege in spremstva.
V letu 1978 povpreč. zaposlenih 235
1. Bolezni	330 primerov
3.	Nega dr. člana 60 primerov
3.	Spremstvo 34 primerov Bolniška do 30 in nad 30 dni je 5.591 dni brez porodnic, nege in spremstva.
Bolniški stalež v letu 1978 je nekoliko nižji, saj je povprečje izostankov na delavca 23,79 dni, v letu 1977 pa je bilo povprečje 27,88 dni. Torej odpade na enega delavca poleg rednega dopusta še 23,79 dni bolniškega staleža ali dru-
gače rečeno, bolniški stalež je bil v letu 1978 9,01 %, v letu 1977 pa 10,5 %. Ta bolniški stalež in odstotki so izračunani brez porodnic, nege in spremstva.
Večji odstotek bolniškega staleža je predvsem zaradi tega, ker prevladujejo ženske delavke z vsemi problemi družine. Vzrok bolniškega staleža je predvsem v slabo organiziranih preventivnih ukrepih zdravljenja. Rešitev teh problemov je predvsem v organizirani ambulanti medicine dela. Zna se pa zgoditi, da nam bo v tem primeru odstotek bolniškega staleža nekoliko nara-stel, ker bi bila sistematika pregledov mnogo boljša in s tem tudi zdravstveno stanje delavcev.
Velikokrat se zaradi pomanjkanja sodelovanja z ambulanto medicine dela poveču-
Proizvodni program in celotni prihodek je bil dosežen, kot sledi:
Vzroki izostankov zaradi bolniških
	Dni	%
1. Porodnice	359	5,1
2. Nega družinskega člana	291	4,1
3. Bolezni do 30 dni	3.703	52,1
4. Bolezni nad 30 dni	1.942	27,4
5. Nesreče pri delu do 30 dni	250	3,5
6. Nesreče pri delu nad 30 dni	27	0,4
7. Nesreče izven dela do 30 dni	50	0,7
8. Nesreče izven dela nad 30 dni	475	6,7
Skupaj	7.097	100,0
Delavska kontrola
Pogovor s tov. Konda Stanetom — predsednikom samoupravne delavske kontrole DO DEKORATIVNA
je bolniški stalež. Ni nujno, da je delavec v bolniškem staležu, lahko pa se mu odredi drugo delo, katerega bi lahko opravljal v času zdravljenja.
Potrebno je vztrajati pri Zdravstvenem domu Laško, da se odpre ambulanta medicine dela za boljše sodelovanje med Zdravstvenim domom in kadrovsko službo v TOZD. S tem bomo skrajšali tudi postopke pred invalidsko komisijo.
Največ primerov fluktuacije je v sporazumnih odpovedih. V času sanacije smo še vedno imeli nizke osebne dohodke, zato je naj večja fluktuacija v prvi polovici leta. Pozneje so se osebni dohodki popravili in se je fluktuacija zmanjševala. Večje število delavcev je invalidsko upokojenih, kar pa je predvsem rezultat sprememb v proizvodnji, ker so bile zaradi starosti prekvalifikacije nemogoče in so delavci dobili pravico do pokojnine.
Prvo vprašanje, ki sem mu ga postavil: je bilo: Kakšen je namen samoupravne delavske kontrole?
Samoupravna delavska kontrola je del samoupravljanja delavcev v združenem delu. Osnovna naloga je pravočasno odpravljanje vseh protisamo-upravnih pojavov, to je kršitve zakona o združenem delu, vseh samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Pravne odnose za ustanovitev samoupravne delavske kontrole so nastale z uvedbo zakona o združenem delu. V času mojega mandata se je samoupravna delavsa kontrola DO sestala štirikrat. Ugotovila ni nobenih nepravilnosti. Že na ustanovnem sestanku komisije novega
mandata je bil podan program dela samoupravne delavske kontrole in določeni poslovodni delavci, ki so dolžni poročati o naslednjih stvareh:
—	izvajanje zakona o združenem delu,
—	izvajanje sklepov samoupravnih organov delovne organizacije,
—	poslovanje delovne organizacije,
—	stroški poslovanja,
—	analizi postopkov o kršitvi delovnih obveznosti,
—	izrabi sredstev sklada skupne porabe,
—	varstva pri delu,
—	združevanju dela in sredstev,
—	dolžniško - upniških razmerij,
—	izvajanju samoupravnih aktov
—	in ostali problemi, ki so jih sprožili delavci, pa je potrebno dati ustrezno razlago.
Povprašal sem ga še: Kakšne predloge ima za izboljšanje dela samoupravne delavske kontrole?
Izboljšava pri delu samoupravne delavske kontrole bi bila večja javnost dela. Zelo malo se delavci poslužujejo možnosti, ki jim je dana, da se direktno obračajo na člane samoupravne delavske kontrole ob primerih, ko mislijo, da so oškodovani, oziroma, da dvomijo v nekatere razlage. Širjenje lažnih govoric in obrekovanj ne deluje ugodno na počutje v delovni sredini in ne prispeva k dvigu produktivnosti dela, ki je osnova za uspešno poslovanje delovne organizacije.
Jadran Stevanovič
Fluktuacija v zadnjih mesecih je minimalna, 1 delavec na mesec. To je dokaz, da je večja socialna varnost znižala fluktuacijo. Na zmanjšano fluktuacijo je vplivala tudi razporeditev delavcev na dela in naloge in priprave pravilnika o delitvi OD. Moramo pa ugo-
toviti, da je še vedno ostalo dokaj problemov v zvezi z invalidsko upokojitvijo delavcev.
Primerjava z drugimi TOZD v panogi je praktično nemogoča, saj je bilo naše poslovanje v letu 1978 zelo razno-
Fluktuacija:
M O O.	M O a 3	M O a 3	M cn		O £ E 3	6 "6	03 > 05 *N	4	
3 u cti	r-H* ctf >	r6 >N 3 S-t	m O a	<1	N Cti U a	m	E 03	M O	g" 3
CZ)		Q	D			m	m	Ph	CZ)
5	8	2	15	2	27	i	2	2	49
Osnovni podatki o uspešnosti poslovanja v letu 1978
	Leto 1977	Leto 1978	Indeks
1.	Celotni prihodek (v 000) 2.	Celotni prihodek v prim.	52.205	41.760	80
s planom	133 %	147 %	110
3. Dohodek (v 000)	8.484	18.152	213
4. Dohodek v primer, s planom	110%	132 %	120
5.	Dohodek na delavca 6.	Del. doh. za splošno in skup.	32.382	79.964	247
porabo (izven TOZD) v 000	6.456	5.929	91
7.	Čisti dohodek (v 000) 8.	Čisti dohodek v prim.	17.503	19.244	109
s planom 9. Predlagana razp. čistega doh. — del ČD za oseb. doh.	113%	104 %	92
(v 000) — del ČD za stanov, izgradnjo	16.979	18.319	107
(v 000)	524	925	176
10.	Izguba (v 000) 11.	Izguba v prim. s planom	15.475	7.021 75 %	45
liko. Pol leta smo še delno proizvajali tkanine, v drugi polovici leta pa smo predilniške kapacitete, ki so bile majhne,
sicer izkoriščali maksimalno, velik del delavcev pa je bil angažiran pri montaži in rekonstrukciji nove predilnice.
Kazalci:
	Leto 1977	Leto 1978	%
L Celotni prih. v primer, s planom	133 %	147 %	110
2. Dohodek v primer, s planom	110%	132 %	120
3. ČD v primerjavi s planom	113 %	104 %	92
4. Del ČD za os. doh. v prim. s planom	113 %	105 %	92
5. Celotni prih. v primer, s porabljenimi sred.	119,4%	177,9 %	148
6. Dohodek na delavca	32.380	79.964	247
7. Ustvarjeni ČD na delavca	66.805	84.775	126
8. Osebni dohodki na delavca	64.804	80.700	124
9.	Izguba v primerjavi s planom 10.	Povpreč. upor. posl. sredstva na delavca	196.373	75% 307.561	156
11. Povpreč. upor. osn. sredstva na delavca	68.127	215.310	316
12. Koeficient obrač. obrat, sredstev (cel. prih. v primerjavi s povprečjem upor. obratnih sredstev	1,6 %	2%	125
13. Dohodek v primer, s povpreč. upor. poslovnih sredstev	0,16 %	0,26 %	162
Vilko Skerbinek
Analiza izobraževalnih akcij v letu 1978
Uvod
V delovni organizaciji je vsako leto poleg ostalih planov izdelan tudi plan izobraževalnih akcij. Z njegovo realizacijo se izvaja strokovno, družbenopolitično in splošno izpopolnjevanje delavcev z ozirom na potrebe, ki nastopajo pri strokovnem delu ali pri družbenopolitičnih funkcijah. Izobraževalne akcije se izvajajo v delovni organizaciji ali izven nje, nosilci pa so zunanje izobraževalne organizacije ali delavci, zaposleni v delovni organizaciji.
Analiza izobraževalnih akcij v letu 1978
Spodnja tabela prikazuje realizirane izobraževalne akcije v DO v letu 1978.
Poleg specifičnih seminarjev, ki imajo namen izpopolniti znanje s posameznih področij dela, je sem vključen tudi tečaj nemškega jezika (uspešno so ga zaključili trije slušatelji) in delovodska šola, ki jo je uspešno končalo 12 delavcev.
Družbenopolitični seminarji, organizirani v DO ali izven nje, so imeli namen družbenopolitičnega izobraževanja novo-sprejetih članov OOZK, delegatov in predsednikov samoupravnih in izvršilnih organov v DO. Tovrstnih seminarjev in predavanj se je skupno udeležilo 131 delavcev.
Če primerjamo izvedene akcije s planiranimi, lahko ugotovimo, da je bil plan v veliki meri realiziran. Ostalo je
	Število semi- narjev	Število udele- žencev	Število ur
Strokovni seminarji v DO	20	258	116
Strokovni seminarji izven DO	32	148	1337
Družbenopolitični seminarji v DO	3	114	32
Družbenopolitični seminarji izven DO	2	17	32
Iz tabele je razvidno, da je bilo veliko izobraževalnih akcij organiziranih z namenom izpopolniti strokovno znanje za opravljanje specifičnih del in nalog v posameznih službah in obratih. Seminarji, ki smo jih organizirali v DO in katerih nosilci so bili naši strokovni delavci, so v glavnem zajeli:
—	uvajanje novosprejetih delavcev,
—	izpopolnjevanje znanja pri delu s stroji in delovnimi napravami v posameznih obratih,
—	izpopolnjevanje znanja o ekoloških in drugih pogojih dela,
—	problematiko varstva pri delu.
Teh seminarjev se je udeležilo 258 delavcev.
Naši delavci so sodelovali tudi pri velikem številu strokovnih seminarjev, ki so jih organizirale zunanje izobraževalne organizacije. Teh seminarjev je bilo 33, udeležencev iz DO pa 148.
sicer nekaj akcij, ki smo jih morali zaradi objektivnostnih razlogov prenesti v plan izobraževanja za leto 1979.
Poleg seminarjev, tečajev in predavanj poteka v DO stalno izobraževanje na delovnem mestu. To izobraževanje opravljajo inštruktorke praktičnega dela za vsakega novosprejetega delavca, kar je zelo pomembno za pravilno, varno in samostojno delo.
Seminar iz varstva pri delu
Za uspešno delo je vsekakor pomembno znanje o varstvu pri delu. S tem namenom je bil v DO organiziran poseben seminar. Zaradi pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri poznavanju predpisov iz varstva pri delu, je nastopila potreba po jasni opredelitvi programa izpopolnjevanja delavcev iz varstva pri delu. Program zajema teoretični in praktični del. Izvajalec prvega je referent za varstvo pri delu, praktični del izvajajo obratovodje, tehnologi in inštruktorke. Teoretično izpopolnjevanje vsebuje:
—	seznanjanje delavca s splošnimi podatki iz varstva pri delu,
—• z nevarnostmi, ki pri delu ogrožajo delavca,
—	s splošnimi varnostnimi ukrepi in in normativi.
Ta del programa je bil izvajan v drugi polovici leta in ga je uspešno opravilo 320 delavcev iz tozda Surova tkanina, 28 delavcev iz tozda Gotova tkanina. Izobraževanje ostalih delavcev se prenese v prihodnje leto.
Praktični del izvajajo organizatorji dela v delovnem prostoru, ob stroju, delovnih pripravah.
Praktikanti
Delovna organizacija omogoča učencem srednjih šol opravljanje obvezne proizvodne prakse. Namen proizvodnega dela je v tem, da učenci dobijo vsaj delni vpogled v delovni proces, spoznajo organizacijo dela, samoupravljanje v praksi in se seznanijo z različnim poklici. Izkušnje ob delu pa naj bi pozitivno vplivale na bodočo izbiro poklica in s tem v zvezi študija ter zaposlitve.
Proizvodno prakso so v DO v letu 1978 opravljali dijaki naslednjih šol:
nekaterimi področji poslovanja delovne organizacije.
Delovna organizacija ima že nekaj let dogovor s POS Janeza Levca, da lahko njeni gojenci pri nas opravljajo proizvodno prakso, ki običajno traja 6 mesecev. Učenec se razporedi na ustrezna lažja dela in naloge, ki jih opravljajo pod stalnim nadzorstvom inštruktorke.
V letošnjem letu je bilo v DO zaposlenih 16 učencev omenjene šole.
Praktikanti so razporejeni na dela in naloge, ki ne zahtevajo daljšega predhodnega uvajanja in niso nevarna.
Štipendisti
Plan štipendij za leto 1978: TTŠ
I.	letnik:
3 štipendije (tkalski oddelek)
1	štipendija (test. kem. oddelek)
II.	letnik:
2	štipendiji (tkalski oddelek)
III.	letnik:
1 štipendija (tkalski oddelek)
Kadrovsko štipendijo DEKORATIVNA pa prejmejo:
I. letnik:
Šola	Število prakti- kantov	Število dni
Gimnazija Ivan Cankar	2	14
Gimnazija Šentvid	34	14
Tehnična srednja šola	1	30
Tehniška tekstilna šola	12	14
Šola za oblikovanje	3	14
Skupaj	52	
Delo s praktikanti prevzame organizator izobraževanja. Ob sprejemu jim poda osnovne informacije o delovni organizaciji in njenem predmetu dela, o pravicah in dolžnostih dijaka praktikanta. Po dogovoru z obratovodji razporedi dijake na ustrezna dela in naloge ter ves čas spremlja njihovo uspešnost, zadovoljstvo in probleme, s katerimi se srečujejo. V delo s praktikanti je vključen obvezen ogled proizvodnje po tehnoloških fazah in večkratni načrtni razgovori med praktikanti in strokovnimi delavci, z namenom seznaniti dijake z
3	štipendije ESŠ
1 štipendija TTŠ (tkalski oddelek)
II.	letnik:
1 štipendija TTŠ (tkalski oddelek)
III.	letnik:
3 štipendije TTŠ (tkalski oddelek)
Iz navedenega je razvidno, da smo odobrili izven plana štipendije na ESŠ. To odstopanje od plana lahko utemeljujemo s potrebami, ki nastopajo v gospodarsko finančni službi.
Varstvo pri delu
Skrb DO za varno delo se zrcali v podatkih o nesrečah pri delu. Iz analize telesnih poškodb in zdravstvenih okvar oziroma osnovnih kazalcev stanja varstva pri delu v letu 1978, ugotavljamo kot najbolj značilno:
1.	Pogostost poškodb v DO
je narasla od 5,9 % na 6,6 % vseh zaposlenih. Če pa to primerjamo s povprečjem v ustreznih panogah dejavnosti v SRS (6,6—3,83—5,49) vidimo, da se je v prejšnjem letu po enkrat poškodoval vsak 15. delavec naše DO proti vsakemu 26 poškodovanemu v tekstilni panogi SRS oziroma vsakemu 18 poškodovanemu delavcu SRS. Torej, pri nas se delavci pogosteje ponesrečujejo.
2.	Resnost poškodb je podana s povprečnim časom zdravljenja in znaša za leto 1978 —• 14,5 dni po poškodbi,
kar je ca. 3 dni več kot v letu 1977 ali za 5 dni manj kot je povprečna resnost poškodb v SRS.
Iz tega je razvidno, da so naše lanske poškodbe resnejše narave kot prej, toda še zmeraj precej lažje od republiškega povprečja.
Na podlagi povečanja resnosti in pogostosti nesreč v DO, se postavi vprašanje, kako se v DO upošteva skrb za varno delovno okolje in varne delovne razmere delavcev oziroma, kje so viri in vzroki takemu stanju.
Raziskava in analiza stanja varstva pri delu kaže:
•— da se je v preteklem letu fizični obseg proizvodnje povečal za 7,6 %,
— število zaposlenih je naraslo za 1,6 %, tj. za 20 delavcev,
—	število novosprejetih znaša 5,7 % od zaposlenih v letu 1977,
—- delovni prostori so se povečali za 2460 kvadratnih metrov,
—• številni sodobni stroji so v proizvodnji skoraj v vseh obratih popolnoma ali delno nadomestili zastarelo proizvodno tehniko, kar je povzročalo obsežno spremembo tehnologije.
Najbolj množični viri poškodb so:
—	transportna sredstva in pripomočki — 37 %,
—	delovne priprave in naprave — 32 %,
—	elementi gradbenih objektov — 14,5 %.
— Najpogostejši vzroki poškodb so:
—	nepazljivost — 43 %,
—• nepravilni delovni postopki — 18 %,
—	pomanjkljivo vzdrževanje,
— po tretji osebi ter neuporaba zaščitnih sredstev •— 8 do 10 %.
Če upoštevamo, da DO skrbi za čimboljše izvajanje in pospeševanje varstva pri delu, je treba opozoriti na pomanjkljivosti, ki so iz analize očitne.
1.	Zaradi velike nepazljivosti je treba posvetiti večjo pozornost nadzoru nad izvajanjem dela, vzdrževanjem, uporabi osebnih zaščitnih sredstev in podobno, zlasti pri virih, ki hujše ogrožajo zdravje in življenje delavcev pri delu.
2.	Precejšnje število poškodb pri transportu materiala priča, da ta ne sledi modernizacijo proizvodnje in da se velik del transporta opravi ročno, kar je tudi z ekonomskega vidika neekonomično.
3.	Skrbeti je treba tudi za izboljšanje drugih oblik izvajanja in pospeševanja varstva pri delu.
V. P.
Narodna zaščita
Pripravniki
V preteklem letu smo imeli v DO 10 pripravnikov: 9 s srednješolsko in 1 z visokošolsko izobrazbo.
Razpored praktikantov (srednjih šol in POŠ Janeza Levca) po TOZD:
Na osnovi prikazane analize lahko sodimo, da imamo v delovni organizaciji prisotne sko-raj vse oblike izobraževanja in izpopolnjevanja. Večjo pozor-
Pripravniška doba je potekla dvema pripravnikoma, ki sta uspešno opravila pripravniški izpit. Ostali pa ga bodo opravljali v letu 1979.
Študij ob delu
V letu 1978 je ob delu študiralo 21 delavcev na srednjih, višjih in visokih šolah.
nost bomo posvečali strokovnemu izpopolnjevanju na delu in za delo.
Darja Piletič
Ta oblika usposabljanja je izredno pomembna, saj imajo delovni ljudje in občani v narodni zaščiti po zakonu in drugih predpisih določena pooblastila, ki jih morajo uporabljati zakonito, pravilno in smotrno. Uporaba orožja, legitimiranje neznanih oseb, ki se temu lahko zoperstavijo, njihov osebni pregled, pregled vozila, pridržanje oseb in uporaba prisilnih sredstev so dejanske naloge, ki zahtevajo določeno stopnjo strokovne usposobljenosti. Brez te lahko pride do napačne uporabe pooblastil ali do nevarnosti za življenje delavca in občana, ki v funkciji narodne zaščite takšna pooblastila uporablja, ne nazadnje pa tudi do možnih zlorab ali celo kaznivih dejanj.
Ne smemo namreč prezreti, da imajo delavci in občani v narodni zaščiti v skladu z načrtom za delovanje narodne zaščite odgovorna pooblastila. Zato nosijo vsi nosilci družbene samozaščite veliko družbeno, politično in moralno odgovornost, da ne pride do možnih zlorab naštetih pooblastil. Izhajajoč iz te odgovornosti, morajo zlasti odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ob pomoči strokovnih služb in državnih organov storiti vse, da so delavci za opravljanje nalog narodne zaščite ustrezno usposobljeni.
Sodelovanje s krajevno skupnostjo je zlasti pomembno
pri organiziranju narodne zaščite. Po zakonu ima namreč občan pravico in dolžnost, da opravlja dolžnosti pripadnika narodne zaščite kot krajan v krajevni skupnosti, kjer prebiva, ali kot delovni človek v temeljni organizaciji združenega dela. Ker je opravljanje dolžnosti narodne zaščite obvezno in sankcionirano v primeru odklonitve sodelovanja, občan pa ne more biti hkrati vključen v krajevni skupnosti in v temeljni organizaciji združenega dela, se bosta morala odbora v krajevni skupnosti in temeljni organizaciji sporazumeti, kateri delavci so oproščeni opravljanja nalog narodne zaščite v temeljni organizaciji in jih zaradi tega opravljajo v krajevni skupnosti.
Nekatere temeljne organizacije združenega dela imajo manj delavcev, tako da za zagotovitev varnosti v določenih izrednih razmerah ne bi bilo mogoče obvladovati situacije z razpoložljivim številom ■— pri tem ne gre samo za temeljno organizacijo kot celoto, marveč tudi njene delovne enote in objekte, ki so dislocirani zunaj sedeža temeljne organizacije v različnih krajevnih skupnostih. Zato se morata odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti in temeljni organizaciji dogovoriti o načinu varovanja takih objektov z narodno zaščito.
Vladimir Kočevar
		Število
	praktikantov	
TOZD A		32
TOZD B		28
TOZD C		3
DSSS		5
Skupaj		68 (52 — 16 učencev POŠ J. L.)
Razpored študentov	po TOZD	in smereh študija:
tozd a	TTŠ 2	VŠOD 2 7
tozd b esS	VŠOD 2	VIS. TEH. Š. VIŠ. KEM. Š. _ 1 1 5
TOZD C ™H'SR S'		1
DSSS	^ESS	VŠOD 2	ADM. SR. Š. FNT 3	1	8
Skupaj 21		
Gradnja prizidka apreture
Bližamo se zaključnim delom pri gradnji prizidka apreture. Mirno lahko rečemo, da v vsej gradbeni dejavnosti Dekorativne nobena gradnja ni bila bolj potrebna in težko pričakovana kot ta. Že v letu 1970 je bila nakazana potreba po razširitvi prostorov oplemem-tilnice, tako barvarne kol tudi same apreture. Zaradi zemljiških težav smo mogli realizirati samo prizidek barvarne. V letu 1973 smo pri Skupščini občine Šiška — Skladu za komunalno urejanje zemljišč postavili zahtevo za pridobitev zemljišča, ki je bilo v lasti soseda Šenka. Zadeva se je vlekla, ker sklad oziroma Standard-Invest ni mogel najti ustreznega zemljišča za preselitev obrtne delavnice soseda Šenka ali pa ni dobil dovoljenja inšpekcijskih služb. Skratka, zadeva se ni in ni premaknila z mrtve točke.
Priključitev tozda Predilnica Laško in s tem povezana rekonstrukcija tkalnice plišastih tkanin sta narekovala energično ukrepanje pri razrešitvi problemov s končno obdelavo tkanin. Obstajala je samo ena rešitev: Preselitev soseda Šenka za vsako ceno ter takojšnja gradnja apreture ter nabava novega širinsko raztepalnega stroja Famatex.
V letu 1977 se je s pomočjo izvršnega sveta SOB — Šiška stvar končno premaknila. Sklad je uspel pridobiti nadomestno zemljišče in potrebna soglasja. Potrebna je bila zvrhana mera potrpljenja, nešteto potov in sestankov tako s strani SOB Šiška, sklada za urejanje zemljišč, kakor tudi nas v Dekorativni.
Rešitev problema sicer ni popolna, graditi ne bomo mogli celotnega objekta, stanovanjska hiša bo stala še eno leto, vendar odprla se je možnost zgraditi toliko, da bo možno postaviti že dobavljeni stroj Famatex.
Že v letu 1977 smo naročili lokacijsko dokumentacijo pri LUZ, na katero smo čakali 5 mesecev. Istočasno smo naročili tudi ostalo gradbeno in inštalacijsko tehnično dokumentacijo, ki smo jo prejeli v maju mesecu. Na vsa potrebna soglasja smo čakali 3 mesece.
Vsa soglasja na projekt so izdana za objekt v celoti — v dolžini 70 m in širini 20 m. Izjema je lokacijska odločba, ki jo je izdal komunalni oddelek SOB Šiška in se glasi samo za prvo fazo gradnje v dolžini 55. Še pred porušen jem stanovanjske hiše bo potrebno pridobiti lokacijsko odločbo tudi za drugo fazo gradnje, kakor tudi novo gradbeno dovoljenje za graditev druge faze.
Pri načrtovanju smo se odločili za montažni tip hale, ki jo je možno postaviti v 1 mesecu. Ker smo si tako vrsto gradnje ogledali pri Slovenija ceste in ugotovili, da je primerna tudi za nas, smo se dogovorili in že predčasno naročili izdelavo betonskih elementov, ki bi morali biti gotovi do konca oktobra lanskega leta.
Na osnovi izdane lokacijske odločbe in izdelane tehnične dokumentacije smo že v maju 1978 razpisali ponudbe za gradbena dela. Na naše vabilo se je odzvalo šest podjetij: Slovenija ceste, Gradbinec Kranj, Grad-
beno podjetje Tržič, SGP Gon-ča, Tehnika in Stavbenik Koper. Kot najugodnejšega izvajalca smo izbrali podjetje Stavbenik Koper.
Na SOB Šiška smo pridobili odločbo za pripravljalna dela, ker še nismo mogli preiti h gradbenim delom, zaradi posega državnega pravobranilca, ki je zabranil odkup posestva Šenk, ker je menil, da je Komunalna skupnost previsoko ocenila posest Šenka. Dela so zaradi tega zaostala za 3 tedne. Ko je bil dosežen sporazum med pravobranilstvom in komunalno skupnostjo, so se dela pri rušenju lahko nadaljevala.
Skratka, pri tem objektu se je vlekla že od prve ure pa vse do danes nepretrgana veriga težav in ovir.
Ko smo na osnovi predračuna sklenili pogodbo za izvajanje del v znesku 10,363.736 dinarjev, je bil že mesec oktober in zavedali smo se, da le z veliko sreče lahko dosežemo realizacijo gradnje prve faze v 100 gradbenih dneh oziroma do konca marca 1979.
Izvajalec del je dobro zastavil, vendar so se težave nadaljevale. Gradbeno podjetje Slovenija ceste je zakasnilo pri dobavi montažnih elementov, kakor tudi pri sami montaži za 20 dni, čeprav smo celotno konstrukcijo iz previdnosti naročili že maja 1978. Od začetka montaže so se dela zavlekla za celih 30 gradbenih dni.
Sedaj v hali polagajo tlake in montirajo električno razsvetljavo. V notranjosti stavbe bo potrebno izvesti še notranjo
- - -
zasteklitev objekta ter položiti plastični tlak ter prebeliti stene.
Kakor sedaj potekajo dela, kaže, da bo v aprilu možno začeti montažo stroja Famatex in istočasno objekt priključiti na
obstoječe električno omrežje. Ostala bodo še zunanja dela, to je položitev kanalizacije, izdelava fasade ter ureditev okolice, kar je vezano deloma tudi na vremenske razmere.
Naša nadaljnja skrb in obveznost do ljudske obrambe pa je graditev II. faze prizidka apreture z zakloniščem za 200 oseb. Po pogodbi, ki je bila sklenjena med bivšim lastnikom Šenk s Komunalno skupnostjo SOB Šiška, je bivši lastnik upravičen bivati v stanovanjski hiši do 15. oktobra t. 1. Če pa hočemo čimpreje nadaljevati z gradnjo, ki naj bi bila gotova v enem letu, je nujno čimprej najti ustrezno rešitev za preselitev Šenkovih še pred pogodbenim rokom. Uporabno dovoljenje za obratovanje bomo dobili šele, ko bo gotovo zaklonišče, za katerega pa so dobavni roki opreme več kot eno leto.
Anton Jesse
Krajevna skupnost Dravlje — razdelitev
V naši krajevni skupnosti je zelo naraslo število prebivalcev in je zato na tako velikem območju in pri takem številu prebivalcev težko skrbeti za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov vseh delovnih ljudi in občanov, kar je osnovna naloga krajevne skupnosti. Po drugi strani pa so ti interesi za različna območja različni. Zaradi tega je še v lanskem letu bil podan predlog, da naj bi se območje krajevne skupnosti razdelilo na dve oziroma tri KS, in sicer:
I.	KS na območju Draveljske gmajne.
II.	KS na območju sosesk VII/1, VII/2, VII/3.
III.	KS na območju SŠ 8-1, 8-2, 8-3.
Tako bi meja prve potekala po sedanji meji s KS Koseze in Podutikom in Novi Vodnikovi cesti; meja druge občinske meje z Bežigradom, preko železniške proge po Stegenski in Kavadarski do Vodnikove, nato po Novi Vodnikovi do Nove Draveljske in po njej do Celovške ter po Servisni preko nje in ob meji z občino Bežigrad. Tretja pa bi zajemala ostali del sedanjega območja KS, to je med Novo Vodnikovo, mejo KS Šentvid, mejo z občino Bežigrad, Servisno cesto in Novo Draveljsko.
Osnovni namen razdelitve sedanje oziroma ustanovitve novih treh krajevnih skupnosti je v tem, da bi občani in delovni ljudje lažje demokratično in
predvsem uspešneje opredeljevali in zadovoljevali svoje skupne interese in potrebe (stanovanjske, komunalne, izobraževalne, kulturne, telesno-kulturne, socialne, varstvene, itd.), kot pa so to lahko uresničevali v dosedanji veliki KS.
Temu ustrezno naj bi se v
bodočih krajevnih skupnostih tudi samoupravno in družbenopolitično organizirali. Vsaka bodoča krajevna skupnost bo to lahko storila ustrezno svojim potrebam ter kadrovskim, finančnim in materialnim možnostim. Potrebno je takoj poudariti bistveno: čim bolj bodo
ljudje zainteresirani sami za rešitev svojih problemov, tem bolj bodo uspešni.
Število prebivalcev je trenutno okrog 8000, volilcev pa okrog 5000, kar je občutno preveč za uspešno delovanje krajevne samouprave in za reševanje aktualnih problemov v družbenopolitični skupnosti. Z novo organizacijo pa bomo dosegli cilj, da se pobude in akcije za zadovoljitev potreb in občanov odvijajo v najprimernejši organizaciji in vsebinski obliki.

P...,...
A
gb * j
' •-"rusaaSria
Stanovanjska
problematika
Kot je vsem znano, namenimo v naši delovni organizaciji velika sredstva za reševale stanovanjskih problemov delavcev, ki stanujejo v neprimernih stanovanjskih razmerah.
Kljub vsem sredstvom, ki jih namenimo za nakup družbenih stanovanj oziroma za kreditiranje, pa moramo reči, da sama delovna organizacija nikoIi ne bo mogla rešiti vseh Problemov v zvezi s stanovali svojih delavcev.
Vsi vemo, da je prošenj za
dodelitev družbenih stanovanj, kakor za dodelitev kreditov iz leta v leto več, razpoložljivih sredstev pa je relativno vedno manj, ker se gradnja tako hitro draži, prav tako pa so vsako leto dražja družbena stanovanja.
Zaradi tega bo v bodoče potrebno vedno več razmišljati o lastnem varčevanju v banki, tako da bi si vsak posameznik združeno s sredstvi, ki bi mu jih dala delovna organizacija pomagal do potrebnega stanovanja.
S tem seveda še ni rečeno, da družbenih stanovanj ne bomo več kupovali, vendar pa bo potrebno reševanje problemov usmeriti tako, da bo vsak zainteresirani prispeval po svojih zmožnostih, ki jih lahko oplemeniti z namenskim varčevanjem.
Morda bi ob tej priliki nakazal misel o ustanovitvi stanovanjske zadruge, ki jo lahko občani po načelih vzajemnosti in enakopravnosti in v skladu z Zakonom o stanovanjskih zadrugah ustvarijo, oziroma združujejo svoje delo in sredstva. Družbenopolitične skupnosti pomagajo občanom, združenim v zadrugi z ukrepi, ki jih sprejemajo v okviru svoje zemljiške, urbanistične, komunalne in davčne politike, zlasti pri oddajanju stavbnega zemljišča
za gradnjo. Prav tako se za gradnjo v stanovanjski zadrugi dajejo posojila pod ugodnejšimi pogoji. Velike prednosti zadruge so prav gotovo nabava materiala pod ugodnejšimi pogoji, kakor tudi sama organiziranost gradnje, še posebno, če je to na skupnem kompleksu.
Nakazani problemi in rešitve naj nam bodo v spodbudo, da vsi skupaj razmišljamo in se trudimo po svojih sposobnostih in možnostih, da na čim ugodnejši način rešimo kar največ stanovanjskih problemov naših delavcev. Priznati moramo, da ne bi bilo smotrno, če bi vsi pričakovali rešitev izključno samo od delovne organizacije oziroma od sredstev, ki jih združujemo v ta namen.
Bogo Modic
Periodični pregledi
Dolžan sem odgovoriti na več vprašanj, kaj so periodični pregledi in čemu služijo.
Periodični pregledi so le eden od elementov zdravstvenega varstva pri delu, ki dopolnjujejo sliko zdravja in obolenj v določenem podjetju. Ti pregledi odkrivajo obolevnost ljudi v kolektivu, predvsem pa razkrivajo obolenja, ki nastopajo zaradi škodljivih faktorjev dela in neposrednega delovnega okolja. Vsi cilji zdravstvene in tehnične zaščite delavca imajo namen ohraniti in zboljšati telesno in duševno zdravje delavcev, kar je velikega pomena za posameznika in družbo, v kateri delavec živi. Zmanjšanje obolenj, invalidnosti, podaljšanje življenjske dobe in zmanjšanje smrtnosti ni samo humana akcija, ampak je tudi velikega ekonomskega pomena.
Delavci so grupa prebivalstva, ki proizvajajo življenjska sredstva in višek vrednosti svojega dela vlagajo za obstanek celotne družbe. S porastom vitalnosti delavcev so manjši stroški zdravljenja in povečan je celokupni dohodek. S porastom telesnega in duševnega zdravja delavca, s porastom njegove moči je nujno povečana tudi produktivnost dela.
Mednarodna organizacija dela, katere član je Jugoslavija že od njenega nastanka, ima v osnovah svojega dela naloge za zdravstveno zaščito delavcev:
— Vzdrževati in dvigati do najvišje stopnje človekovo telesno, duševno in socialno blagostanje delavcev v vseh poklicih;
—	gojiti preventivo pred obolenji, ki bi lahko nastopila zaradi neurejenega delovnega okolja;
—	izbrati tako delo delavcu, ki bo v skladu z njegovimi fiziološkimi in psihološkimi sposobnostmi;
—	prilagoditi delo človeku in človeka svojemu poklicu.
Zaščita zdravja delavcev je pri nas podvržena kontroli nad zdravjem, delom in nad merami za napredek zdravja na delovnih mestih, splošnim ukrepom nad zdravjem prebivalstva in nad najbolj izpostavljenimi skupinami ljudi pri delu, kot so učenci v gospodarstvu, mladina do osemnajstega leta, žene, noseče žene, invalidi in stari delavci.
Za čimbolj enotni pristop k varstvu zdravja delavcev skrbi
posameznika. Poklicna bolezen je priznana takrat, ko so po-Zakon o delovnih odmorih, preventivni sanitarni nadzor, inšpekcija dela in varstveni organi, določeni v samoupravnih aktih delavske skupnosti. Kontrolo nad zdravjem delavcev izvajajo pri nas po zakonu tudi institucije za medicino dela.
Dispanzer za medicino dela opravlja naslednje preglede:
-— prve preglede za nastop službe,
•— periodične preglede,
—	specialne preglede,
—	sistematske preglede,
—	vozniške preglede za vse kategorije vozil,
—	pregled športnikov.
Pregled navajam iz razloga,
ker mnogi zamenjajo bistveno vsebino posameznega pregleda. Zamenjave nastajajo med periodičnimi in sistematskimi pregledi, ter med sistematskimi in prvimi pregledi.
Prvi pregledi za nastop službe so nujni. Človek je navidez popolnoma zdrav, ni pa siguren v akcijah, ki jih zahteva njegov poklic; npr. tesar, ki mu je odpovedal čut za ravnotežje na višini, ne more biti tesar.
Periodični ali občasni zdravstveni pregledi so po zakonu obvezni. V kratkem povedano, pri teh pregledih ugotavljamo okvaro zdravja, ki jo je delo prizadejalo človeku. Pregled je za vsako skupino drugačen. Npr.: pri pregledu delavcev kolektiva obseg pregleda ni enak. Pri skupini delavcev, ki dela z organskimi topili, iščemo resorbcijo organskih topil v telesu; pri delavcih, ki delajo v atmosferi svinca, živega srebra, z drugimi organskimi in anorganskimi strupi, iščemo strupene snovi z drugimi reakcijami. Zopet drugačen je postopek pregleda delavca v zaprašeni atmosferi; v tem primeru zopet ločimo anorganski in organski prah. Anorganski prah kremena in drugih spojev povzroči težka pljučna obolenja, medtem ko organski prah (tekstilni prah) ni tako nevaren, ker ne napade specifičnega pljučnega tkiva, pač pa lahko povzroča bronhitise, če je nad maksimalno dovoljenimi koncentracijami in alergijo pri tistih, ki so alergični na tovrstni prah.
Skratka, pri periodičnih pregledih iščemo prvenstveno poklicna obolenja. Povedati moram, da kriterij za poklicno bolezen ne more biti domneva
dani znaki — simptomi določene poklicne bolezni, drugič, ko najdemo v telesu škodljivo snov, ki je povzročila poklicno bolezen in tretjič, če se škodljiva snov nahaja tudi na delovnem mestu. Primer: snažilka je zbolela za težko alergijo; krivila je detergente v podjetju. Izkazalo se je, da je že deset let uporabljala iste znamke detergentov. Pri pregledu na domu je bilo najti nove detergente s kromovimi spoji, na katere je reagirala s hudo alergijo. Pri poškodbah sluha se oziramo na krivuljo avdiograma, ki je tipična za akutno travmo, kot je prah, eksplozija ... Vsaka izguba sluha ni posledica ropota.
So prirojene naglušnosti in pridobljene zaradi vnetij posameznih delov ušes, zaradi starostne skleroze bobničev in notranjega ušesa. Običajno je najti kombinirane naglušnosti. Podobnih primerov je skoraj toliko, kolikor je različnih delovnih mest — vsako delovno mesto zahteva svojevrstno obdelavo delavca.
Poklicna obolenja so prvi cilj periodičnega pregleda. Z avtomatizacijo in povečanjem zaščitnih ukrepov pravih poklicnih obolenj skoraj ni, če izvzamemo sluno travmo zaradi ropota.
Drugi vidik periodičnega pregleda so neprava poklicna obolenja. Vira poškodbe ni možno najti, zato obolenja ne štejemo med poklicna obolenja. Npr. pri bolečinah v križu ne vemo, kje je nastala okvara — na delovnem mestu ali izven delovnega mesta. Verjetno sta sodelovala faktorja delovnega mesta in okolja. Jasno nam je, da bo več obolenj na delovnem mestu, kjer je pretežno stoječe delo. Obolenja se izražajo največ v raznih okvarah in v motnjah cirkulacije ožilja.
Pri periodičnih pregledih si beležimo tudi druga akutna in kronična obolenja, ki nam govore o obolevnosti in staležu v podjetju, v večji obremenitvi kolektiva in v toliko manjši produkciji. V našem delu je važna tudi oznaka obolenj, ki sodi v pristojnost splošnega zdravnika. Čim več podatkov o bolezni ali zdravju dobimo, tem lažje se odločimo za predlog spremembe delovnega mesta oziroma invalidski postopek. Jasno sliko teh obolenj nam pogosto maličijo psihosomatske reakcije, zaradi katerih osnovna obolenja dobivajo drug izraz. Te reakcije so odraz mentalno nehigienskih pogojev domačega okolja, zaradi katerih izginja vedrina in zdrav odnos do dela.
Kot zadnji vidik periodičnega pregleda je stanje osebne higiene posameznega delavca, ki je odsev njegovih socialnih in ekonomskih možnosti ter osebne zavesti, kulture in možnosti, ki jih ima posameznik doma in v podjetju. Čim več je škodljivosti na delovnem mestu in čim bolj nevarne so zdravju, tem pogostejši morajo biti pregledi delavcev. Obdobja za periodične preglede za posamezne poklice so določena v republiškem zakonu..
Bolehnim delavcem zdravnik dispanzerja določi periodični pregled v krajšem časovnem razdobju.
Pri tem, ko so periodični pregledi delavcev podjetja za posamezno skupino različni (varilci, tkalke, barvarji...), so sistematski pregledi za vse delavce tovarne enaki, tako za upravne delavce kot za tiste v produkciji. Sistematski pregled lahko naroči podjetje ali pa zdravstvena ustanova. Primer: bolniški stalež v nekem podjetju je že nekaj let znašal 4 do 4,5 %. Nenadoma se je stalež povečal na 20 %. Ko so bili izločeni kot vzrok staleža vsi organizacijski in tehnični faktorji, je bilo treba iskati epidemiološki faktor — bacil, ki je povzročil bolezen. Bolezen je bilo treba iskati pri vseh članih delovnega kolektiva. Pri določeni skupini delavcev iščemo patogene faktorje za vse člane skupine, kot so stanje srca in ožilja ter holesterol in lipoide.
Poleg periodičnih pregledov sem navedel" druge preglede tudi iz razloga, da je bolj razviden pomen periodičnih pregledov, ki so specifični za delavca, za delovno mesto in za neposredno delovno okolje.
Dr. Franc Pogačar
ZAHVALA
Ko se poslavljam od kolektiva in odhajam v invalidsko upokojitev, bi se rad še enkrat zahvalil vsem sodelavcem za dobre želje. Posebno pa hvala za lepo darilo sodelavcem tozda C, barvarne in sodelavkam na statvah.
Zahvala tudi tov. Tekavcu in tov. Kogovšku za lepe poslovilne besede.
Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delavnih uspehov.
Jože Lang
Spet pojemo
Oktobra lani smo ustanovili pevski zbor. Prva vaja je bila 10. oktobra; prvi nastop ženskega zbora je bil že na komemoraciji 31. oktobra pred spominsko ploščo padlim, prvi nastop mešanega zbora pa že 28. novembra na proslavi ob dnevu republike. Oba nastopa sta naletela med sodelavci na navdušen odmev. Pevci se sestajajo vsak torek in redno vadijo.
Naslednji nastop bodo imeli na proslavi za praznik dela, pred 1. majem.
SLAVKA VIDENIC, ki je organizirala zbor, poiskala pevovodjo in poskrbela še za sto drugih malenkosti, za katere ne ve nihče, pa so bile vendar potrebne, da se je zbor ustanovil, pripoveduje o delu, težavah in napredku zbora takole:
»V Dekorativni je pred leti živela kultura in med ljudmi je bil pristnejši odnos, večja toplina in povezanost.
Ljudje so govorili kdaj tudi o čem lepem, o slovenski pesmi, recitaciji, o glasbi... Vsi smo seveda skrbeli za proizvodnjo, vsak je delal po svojih močeh, vendar smo si našli čas tudi za druge stvari. Res takrat nismo imeli avta, televizije itd. in smo s srcem delali za skupnost. Oba obrata sta imela razvito kulturo; pa niso bili takrat nič manjši problemi z varstvom otrok ...
Ko sta se obrata združila, je to zahtevalo veliko dela, treba je bilo dvigniti produktivnost, itd., šli smo v štiri izmene. Za nekaj časa se je ohranil še moški zbor, ki ga je vodil tov. Bricelj, še je živela skupina tamburašev. Vendar so se tamburaši kmalu razšli, zbor je zamrl, ko so naši stari pevci odšli, mladih pa ni bilo.
Na višku kulturnega življenja v Dekorativni smo hodili
gostovat (Dom počitka, Tek-stilana, Kočevje, Dom invalidov v Ponikvah, občinska tekmovanja ...).
S tem smo doživljali veliko osebnega zadovoljstva, ker smo lahko dajali prijetna doživetja tudi drugim, saj je npr. gostovanje pri invalidih za nas vse nepozabno in tako malo je bilo treba, pa smo resnično osrečili ljudi, ki niso imeli pravih možnosti za vključevanje v svet.
Ko je prenehala kulturna dejavnost, smo nekateri in tudi tisti, ki niso nikoli sodelovali — pogrešali nekaj, kar lahko da samo pesem in glasba.
Vsako leto imamo pri nas lep običaj, da povabimo upokojence na srečanje, da se pozabavajo, obudijo spomine in pokramljajo med seboj. To priložnost smo lani izkoristili tisti, ki smo bili najbolj željni kulturnega delovanja in smo samoiniciativno pripravili zabaven programček.
Imeli smo nekaj vaj med odmorom, po delu, oblekli smo, kar nam je ravno prišlo pod roke — in stopili na oder.
Upokojencem smo tako pričarali vzdušje, ki so ga oni v Dekorativni poznali. Zaposlenim pa je ta skromni program vzbudil spomine na čas, ko smo bili povezani v kulturnih dejavnostih, »eden za vse, vsi za enega«.
Tako se je porodila misel, da bi resnično oživili to stran življenja v DO Dekorativni.
Prvi korak je bil težak. Dobesedno hodila sem od človeka do človeka, saj se je na pozive v Dnevnih informacijah, plakate itd. odzvalo zelo malo ljudi. Bilo je, kot da zbiram ljudi za neresno stvar, niso pa niti najbolj verjeli, da nam bo uspelo zbrati dovolj pevcev.
Naletela sem na različne odzive — tudi na neprijetne. Nekateri pač še ne vedo, da zapeti skupaj s sodelavci lepo slovensko pesem ne samo, da ni nič smešnega ali sramotnega, ampak, da je to ljudem še kako potrebno.
Sedaj je v pevskem zboru 30 pevcev; 18 žensk in 12 moških.
V	načrtu smo imeli mešani, ženski in moški zbor. Ker pa je moških žal premalo, imamo samo mešani in ženski zbor.
Žal pa se nam je pridružilo presenetljivo malo mladink in mladincev — 2 fanta!
V	Dekorativni je 400 mladincev in mladink! Kje so, kaj delajo?
Vse mlade vabimo, še vedno je čas, da se nam pridružijo; prepričana sem, da bo ob petju vsak našel zase kaj lepega, saj pesem bogati človekovo notranjost. Pa ne le mladince, vse, ki jih petje veseli, vabimo, da se nam pridružijo.
Kajti povezanost, ki nastaja ob petju, se pozna tudi na delovnem mestu. Kaj bi bilo lepše kot to, da bi bili vsi delavci med seboj povezani s pravim tovarištvom in prijateljstvom?
In petje ljudi prav gotovo tako povezuje.
Republiška problemska konferenca »Delavka v ZD«
Lani so v občini Šiška v petih delovnih organizacijah organizirali problemske konference o delavki v združenem delu.
Po končanih konferencah je bila organizirana tematska konferenca v občinskem merilu. Take konference so organizirale tudi druge občine. 6. marca letos je bila tematska konferenca v republiškem merilu.
Dotaknili so se vseh problemov, ki so povezani z vključevanjem ženske v delo in družbenopolitično dejavnost.
'Na konferenci je bila izvoljena komisija za sklepe. Sestala se bo v najkrajšem času in na osnovi poročil, ki smo jih že prejeli in na osnovi zelo bogate razprave na sami konferenci oblikovala sklepe, jih posredovala v potrditev republiški konferenci SZDL, ki bo opredelila, kaj sodi v dolgoročni oz. kratkoročni plan in kaj je treba takoj reševati v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Sklepi bodo objavljeni v posebni prilogi Delavske enotnosti in Naše žene.
Ni slučajno, da je bila konferenca tik pred dnevom žensk-delavk. Družbene smernice in cilj vseh osveščenih žensk namreč je, da bi začeli dan žensk vrednotiti pravilno, da bi ga praznovali delovno in reševali probleme, ki nastajajo na delovnem mestu in v širši družbeni skupnosti.
Enakopravna bo namreč ženska takrat, ko se bosta ona kot njen sodelavec zavedala problemov, vedela, da so skupni za vse in ne le »ženski«, enakopravna bo, ko se je moški ne bodo spomnili ob 8. marcu s šopkom rož, ampak vsak dan, na vsakem koraku, ob delu in doma.
Marija Murn
ZA APRIL
Od 1. do 2. Vreme iz zadnjih dni marca se bo še nadaljevalo. Temperature zmerne. Nekoliko bolj vetrovno bo. Južna Evropa bo pod visokim zračnim tlakom, predeli z depresijo.
Od 3. do 6. Z dotokom hladnejšega zraka iz Atlantika se bo s severnih strani pričelo vetrovno, deževno vreme, ki bo prešlo v sneženje v višjih legah. V vseh predelih — neprijetno aprilsko vreme.
Od 6. do 10. Nagnjenje za kratkotrajno ustalitev vremena s sončnimi dnevi in porast j o temperature.
Od 11. do 15. Močan prodor hladnega zraka z možnimi viharji. Ob polni luni pride do močnih nalivov. Padec temperature pod ničlo.
Od 16. do 24. Po umirjanju zopet sončno vreme z dvigom temperature v celinskem predelu.
Od 25. do 30. Prodor milih zračnih mas iz Atlantika, ki bo povzročal polagoma pooblačitve in izdatno deževje. Po 29. izboljšanje vremena — sončno.
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD Surova tkanina:
Simič Saj a — tkalnica Zvizdalo Smilja — tkalnica Dragojevič Borko — tkalnica
Poženel Gabrijela — pripravljalnica
Mir j anič Aco — barvarna preje
Nuždič Rajko — barvarna preje
Gerečnik Zdenko — skladišče surovin
TOZD Gotova tkanina:
Ivanovič Vojislav — skladišče gotovega blaga Živkovič Radomir — šivalnica
Iliševič Ostoja -— šivalnica Kovač Željko — skladišče gotovega blaga Dejanovič Zdravko — skladišče gotovega blaga Vadas Marija — šivalnica Loboda Doroteja — šivalnica
Marinčič Janez — šivalnica
DSSS:
Božič Marjana ■— kuhinja
TOZD Predilnica Laško:
Baran Bernarda — predilnica II
Drolec Zdenka — predilnica II
Ocepek Stanislava — predilnica II
Ojsteršek Jožica — predilnica II
Obrez Antonija ■— predilnica II
Pusar Marina — predilnica II
Marčič Zlata — predilnica II Lapornik Danica — predilnica II
Nikolič Vera —■ predilnica II Vetrih Ivana — predilnica II Kenda Anica — predilnica I Žuža Jela — predilnica I Dundjer Nada — predilnica I
Zavšek Alojz — predilnica II Klenovšek Eva — predilnica I
Srebot Marija — predilnica I Senica Silvester — predilnica II
Aladič Jelica — predilnica I Bezgovšek Ivan — predilnica II
Padežnik Ivan — predilnica II
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD Surova tkanina:
Lipovac Jelena — izjava delavca
Štiftar Stane — izjava delavca
Šubic Barbara — izjava delavca
Oven Marinka — upokojitev
Bertoncelj Peter — izjava delavca
Kurtovič Novak —■ izjava delavca
Ficko Ana — izjava delavca Kačanski Marija — upokojitev
TOZD Gotova tkanina:
Jenko Miha — izjava delavca
Ružnič Irena — izjava delavca
Cunjak Milan ■— izjava delavca
Rotar Ema — izjava delavca Lukič Milorad —■ izjava delavca
Šahbaz Nisveta — kršitev del. obvez.
Po 15 let:
Gosar Anton, Grabner Marica, Vovk Silvo, Koblič Barbara
Po 20 let:
Jusič Bara, Skeledžija Olga, Kristan Hilda, Kragelj Franc, Lozar Edi, Lovrec Magdalena, Sirnik Marija, Klun Vera, Mesarko Jožica, Nadarevič Ramiz, Škulj Štefka, Lah Zora
Po 25 let:
Kucler Ana, Klemenčič Ol-
ga, Jerman Oton, Kuzmič Štefanija, Stiplovšek Ivan
Po 30 let:
Albreht Marija
ZAHVALA
Za izrečeno sožalje in sočustvovanje ob izgubi brata se vsem iskreno zahvaljujem.
Tončka Jančar
TOZD Energetika in vzdrževanje:
Slobko Anton — invalidska upokojitev
Piši j ar Karol — izjava delavca
Ambrožič Lojze — izjava delavca
TOZD Predilnica Laško:
Kobal Janez — sporazumno Harčinovič Sulejman — premeščen v DSSS Deželak Albina — sporazumno
Videc Frančiška ■— upokojitev
POROKE:
Poročil se je Bojič Borislav iz tozda A
ROJSTVA:
Janežič Martina — sin Urbančič Zdravko — hči Deželak Ana ml. — sin
DELOVNI JUBILEJI V MARCU:
Po 10 let:
Ivanuša Maks, Skorja Jožefa
KONCERT
Čeprav je minilo že nekaj časa, ko je bil v našem podjetju organiziran koncert, na katerem so sodelovali Študentski oktet in Franko Martin in je o tem kulturnem dogodku bilo govora v prejšnji številki Glasnika, smo se danes odločili, da postavimo nekaj vprašanj udeležencem tega koncerta. Vprašali smo jih, kako so bili zadovoljni na sploh, in ali se takšnih srečanj še želijo.
MARIJA VRBANČIČ
Brez zadrege je dejala: Zelo rada imam -petje in ta večer mi je bil zelo všeč. Mislim, da bi bilo prav, da bi imeli možnost večkrat si ogledati tako kvaliteten koncert. Verjetno bi bila udeležba še mnogo večja, da ni nenadoma umrl tov. Edvard Kardelj in tako ljudje niso bili popolnoma prepričani, pa čeprav to ni zabavna prireditev, ali koncert sploh bo.
DESIMIR JOVANOVIČ
Dobil sem vabilo in smatral sem, da je prav, da pridem na koncert. Tudi v domačem kraju sem večkrat obiskal kulturne prireditve, zato mi tudi tukaj ni bilo žal, da sem prišel, pa čeprav ne obvladam v popolnosti slovenskega jezika. Se se bom odzval na takšne ali drugačne prireditve.
MARINKA BRICELJ
Pojem že od petega leta naprej in mi petje pomeni mnogo v mojem življenju. Zato zelo rada prisluhnem petju, sploh pa, če je to kvalitetno. Študentski oktet, ki se je predstavil v našem podjetju, je bil za mene pravo doživetje in nimam besed, kako bi izrazila zadovoljstvo.
Tudi jaz pojem v našem zboru, trudimo se, da bi bili še boljši in nam takšen koncert daje poguma, da vztraja-
mo in našo lepo slovensko pesem ohranimo poznejšim rodovom.
Iztok Kavčič
Ob 8. marcu so po delovnih organizacijah različno praznovali.
Pri nas smo imeli navaden delovni dan. Stroji so kot vse dni tekli neprekinjeno. Delavkam so na delovnih mestih sodelavci segli v roke, prejele pa so tudi čestitke za praznik.
Vendar je bilo v jedilnic ta dan drugače kot običajno. Drobna pozornost našim ženskam delavkam: tokrat so jedle ob belo pogrnjenih mizah, na katerih niso niti šopki manjkali.
To prijetno presenečenje je bilo pripravljeno z vso skrbnostjo; delavke v kuhinji so se res potrudile in zaslužijo vso pohvalo.
Tako je bilo ustvarjeno prijetno vzdušje, čeprav nismo dve uri prej ustavil strojev in četudi niso delavke dobile nobenih daril.
Zadovoljni smehljaji žensk pa so pokazali, da si večina res želi za ta praznik le prisrčno, iskreno čestitko in drobno pozornost.
Letošnja širša družbena akcija naj ta dan dobi spet pravo vsebino praznika borbenih žensk pa nam daje potrditev, da ravnamo prav in da se bodo morali tudi v drugih DO zamisliti, kaj pravzaprav pomenijo prost dan, večerja in darila ob 8. marcu.
Plešemo narodne plese
Mnogi izmed nas smo že dolgo časa občutili potrebo, da bi tudi v naši DO morale zaživeti kulturne dejavnosti, kot so: zborovsko petje, folklora, pa morda tudi dramski krožek in podobno. Minilo je že vrsto let, ko je bilo vse to na mrtvi točki, kar pa je vse prej kot pohvalno, kajti tudi kulturo prištevamo med temeljne družbenopolitične dejavnosti.
Na proslavi, namenjeni dnevu republike, so lahko mnogi opazili, da je med ostalim tudi folklora ponovno zaživela. Bilo nam je v vzpodbudo spoznanje, da smo z našim skromnim programom razveselili naše sodelavce. Odločili smo se, da bomo to zvrst ljudskega izročila gojili dalje, kajti prav je, da tudi za ljudsko pesem, glasbo in ples najdemo prostor v dodatnem življenju, da vsa ta izročila ohranjamo in da njihovih vrednot ne zapravljamo.
Naša folklorna skupina šteje trenutno 23 članov. Ker večina teh deklet in fantov dela v proizvodnji, nekateri pa še celo v izmenah, je zelo pohvalno, da redno obiskujejo vaje in da so se z vso resnostjo lotili dela. Vsi se namreč zavedamo, da le volja in pa intenzivno delo vodita do uspehov. Dogovorili smo se, da bomo nastopali tudi pred zunanjim občinstvom, kolikor se nam bodo nudile ugodne možnosti, zgto moramo pripraviti kar se da kvaliteten program, s katerim bomo lahko zastopali našo DO.
Izkoristiti želim to priložnost, zato pozivam vse tiste, ki igrajo kak inštrument (klarinet, violino, harmoniko) ali pa radi plešejo, naj se nam čim-prej pridružijo, da bomo s skupnimi močmi ustvarili čimbolj pester repertoar.
Angelca Rebernak
Ples nas združuje in ustvarja prijetno vzdušje in zadovoljstvo tudi na delovnem mestu
® PA7 e: k
ZeZo mi je žal, da mi prejšnji mesec ni uspelo pravočasno priti do tiskarne, vendar je okolica naše tovarne tako grozna, da sem obtičal v blatu in preden sem si potem očistil vseh šest nog, sem zamudil tudi začetek dela. Potem sem mahnil kar naravnost čez gradbišče in sem delal družbo vsem zamudnikom, ki se vsako jutro tam čez švercajo v službo, potem pa se smejejo tistim naivnežem, ki jih vratar zapiše v knjigo.
Treba se je pač znajti!
Sicer pa moje zamude niso nič hudega, saj tudi kadar ne zamudim, začnem delati šele krepko čez šest. Pa tudi s tem nikomur ne škodim, kaj pa, če bi bil v bolniški, potem bi se res imel kdo kaj jeziti! Kot sem zvedel, imamo toliko bolniških izostankov, da bi si tisti denar lahko razdelili še za eno plačo in vprašam vas: kdo mi je požrl tisto plačo?
Je pa najbrž res hudo biti ZARES bolan, ko potem tudi nate pade slaba luč zaradi vseh bleferjev, ki so si vzeli bolniško za svoj hobi. Bi pa tudi jaz rad spoznal tistega zdravnika, ki ti za zdravljenje predpiše tri dni smučanja!
No, pa saj sem že prej rekel, da se vsak pač znajde kakor ve in zna, da je zanj najbolje, tako kot vsi tisti motorizirani sodelavci, ki so se že tako navadili parkirati na zelenicah, da bi prav trpeli, če bi zelenice spremenili v parkirišča.
Sicer je pa kar prav, da bodo še naprej parkirali nemoteno na travi ■— drugače se lahko kakšna sodelavka še spomni in si nabere regrat — to bi bilo pa že neupravičeno bogatenje na račun nas vseh.
Nekaj sem tudi slišal o vzdrževanju reda in čistoče. V naši tovarni imamo vrsto delavcev in delavk, ki skrbijo, da je naše delovno okolje lepše in prijetneje. Mnogo dela imajo zaradi nas. Vprašam vas, če včasih namenoma ne poskrbimo, da imajo ti sodelavci več dela. Odvržemo kos papirja, ogorek cigarete, cunjo in ne vem, kaj še vse, kamor pač pade. Pa obstajajo tudi koši in posode za smeti. Rad bi vedel, če tudi doma delamo tako.
Bližajo se prvi pomladni dnevi. Sneg je izginil in postopoma smo videli marsikaj, kar je ostalo še od lanskega leta. Pa ni tako malo, saj bo kmalu zrasla trava in spet bo vse lepo zeleno. Marsikdo bo vprašal, zakaj ja pajku tako všeč lepo okolje. Takemu bi odgovoril, da sem se predolgo plazil po temačnih kotih in sedaj hočem videti vse lepo.
Moram pa priznati, da me že silno daje spomladanska utrujenost, zato grem lepo počivat v kakšen kot.
Vaš pajek
Tudi šala mora biti — takle Pust je obiskal naše sodelavce
Odkar so zaprli Celovško cesto, hodimo drugje in marsikdo morda ne vidi, kako se gradbišče spreminja. Cesto bodo odprli ob občinskem prazniku
Krvodajalci
Letošnja krvodajalska akcija je potekala za našo delovno organizacijo 3. 3. 1979, na prosto delovno soboto. Za akcijo se je prijavilo kar lepo število delavcev, vendar sz je odvzema krvi udeležilo znatno manjše število krvodajalcev, to je od skupnega števila samo 57 krvodajalcev. S to udeležbo smo dosegli šele eno tretjino našega plana. Vzroki za tako majhen odziv so mnogoteri, predvsem pa čas prehladov in prosta sobota. Da smo krvodajalsko akcijo organizirali na prosto soboto, je bila odločitev iz razloga, da so že itak izostanki v naši proizvodnji tako visoki, da povzročajo prekomerne zastoje. Če bi v to vključili še krvodajalsko akcijo, bi bil izpad lahko tako visok, da bi vplival na doseganje naših planov.
Krvodajalska akcija se bo v tem letu še ponovila, predvidoma v jesenskem roku. Prepričani smo, da se bodo naslednji akciji odzvali vsi krvodajalci, z zavestjo, da je to človekoljubno dejanje, namenjeno sočloveku v njegovih najtežjih trenutkih življenja.
Vsak zdrav človek, predvsem pa številni šoferji, bi morali čutiti dolžnost, da bi vsaj enkrat v življenju darovali to dragoceno zdravilo za rešitev življenj, saj nikdar ne vemo, kdaj bomo tega dragocenega zdravnika potrebni.
Vsem sedanjim krvodajalcem iskrena hvala za to veliko dejanje in poziv, da se v naslednji akciji aktivno vključijo med krvodajalce in aktiviste.
Marija Tanko