LISTEK. Vojne pridige v postn 1. 1916. 3 doroVecJem kn gk. I.a^anftrskfga rriinsmta r dne 2P. marca 1916. IV. Cetrta postna nedelja. Evangelii sv. Janeza 6, 1—15. Tisti das je šel Jezus črez galileJHko morje, ki je tibevijsko. In Sla je za njim velika množica, ker so vldeli čudeže, ki jlh je delal nad bolnik1!. Jezus je torej šel na goro in je tain sedel b STojimi učenci. Bila je pa blizu volika noč, judovski praznik. Ko je torej Jezus o<Ji povzdignil in je videl, da je dUao velika »anožica pri.šla k njemu, je rekel Filipu: Odkod bo2no kupili kruha, da bi ti jedli? To je pa rekel, ker ga je izkuSal; vedel je namreč, kaj je Htoril. Filip mii je odgovoril: Za dvesto denarjev kruha jim ni dovolj, da bi vsak dobil kaj malega. Reč« mu eden njegovih uCencev, Andrej, brat Simona Petra: VDadentf je tukaj, ki ima pet jeCmcnovih kruhov m <ive ribi; ali kaj ie t<> med tolike? Jezus pa je rekel: Recite Ijudem sestil Bilo je pa tamkai vellko trave. Sedli so torej, okoli pet tisofl mož pc. fttevilu. Tedaj je Jezus vzel kruhe in ko se je zahraii], jlh je jazdelil med nedefe; ravno tako tudi rib, kolikor so hoteli. Ko so se pa nasitili, reče Hvojim uftencem: Poborite kosce, H so ostali, da koncb ne vzamojol Pobrali so torej ln aapobiUi dvanajst koSaric s koscl, ki ~o ostah od potih je&renovih kriihov tistim, kateri ao jedli. T^Jai so ljudje, ka so Tid«H dndež, kl ga je bil Jezus siorll, rekli: On je resnično prerok, ki mora na svet prit(. Ko je torej1 Jezus spoznal, da hofiejo pritf in ga po slli vzeli, da bi ga postavill za ^raJja, j« zop«t ibežal na goro, on sam. Branitelji domovine! Oesa si najbolj želit« na bojišču! Gotovo skorajšnjega povratka v domovino k svojcem. Tnda naša sveta pravica še ni odločilno zmagala, sovražniki se še ji nočejo ukioniti. Treba šo potrpeti in čakati. Ali še dolgo ali le malo časa? Kedo ve? Le vsevedni Bog. On dopušča v svojem neskončnem usmiljenju grozno vojsko, da bi ga narodi zopet apoznali, mu poravnalr storjene krivice in se poboljšali. Spra.va z Bogora nara je najbolj potrebna, oiia bo podlaga spravi med narodi. K tej spravi z Bogom nas priganja sveti postni Cas. In sveta katoliška oerkev kliče vsem, tudi Vam, mili junaki slovenski: Spravite se z Bogom! Opravite sveto velikonočnn spoved in prejmite vredno sveto velikonočno obhajilo 1. DanaSnji evangelij nara poroča, kaJco je množrca ljudi šla za Jezusom. Ljudje so ga videli, kako je čudežno ozdravijal bolnike. Ozdravljal jih je telesnih pa tudi dušnih bolezni. In tako je Jezais delal vsa fri leta, ko je učil, Kdo naj prešteje vse bolnike, ki jih je božji zdravnik zopet ozjdravil! Pa še več. Po svojem vstajenju postavi zakra.ment sv. pokore, v katerem nadaljuje ves čas obstanka sv. katoliške cerkve fiudovito clelo ozdravljenja bolnikov, to je grešnikov. Snj pri sveti spovedi nikdo drugi ne odpušča grehov kot Jezus sam po svojera vianem namestniicu, katoliSkem duhovniku. PresreCni so bili bobiiki ozdravljeni od Jezusa, presrefien pa ie tudi vsak grešnik, ki si v dobri sv. spovedi ofiisti dušo in po milosti Jezusovi zopet ozklravi od starrh bolezni. Slovenski vojak, ali misliš večkrat na to, kaka dobrota je dobra sv. spoved? Ali nemir srca, dtiša v smrtnem grehu ni nekaj strašnega? Ali se ti ni dozdevalo po dolfti sv. spovedi, kot bi se ti odvalil težek kamen s srea? Prav je zar to rekel gostilničar, ko je po opravljeni spovedi zopet zajahal svojega konja, da pobiti domov: nTako, raoj konjiček, sedaj boš pa nesel par centov manj teže." Ti si junak na bojnetri polju. Z vsakim orožjem znaš prav ravnati. Zato si doživel že toliko zmag. 0 bodi še junak pri sv. spovedi! Ko se ti ponudi prilika za njo, jo dobrtf opravi. Priporoči se sv. Duhu, da fi pomaga spoznati vse grebe. Na to izprašaj svo-* jo vest. Vedeti moraš, kdaj si ojjravil zadtijo spoved in če si opravil naloženo pokoro. Potern se vprašaj, katere smrtne grehe si storil, kolikokrat si n. pr. zaničljivo govoril o veri in o svetih rečeh ali pritrjeval takim govorom, koli|kokrat si tfil hudo jezen in si zelo preklinjal, bil močno nepokoren predstojnikom, kolikokrat in koliko tovarišev si pohujšal z nespodobnim govorjenjem ali ga z dopadenjem poslušal, kolikokrat si na dan ali na teden rad imel nečiste misli in želje ali se celo pregrešil s kakim nečistim dejanjem sam s seboj ali s kom drugim. Vedeti moraš, kolikokrat si bil pijan in ali si komu storil kako veliko kri\-ico. Ce si dobro izprašal vest, ti mora biti jasno:; Te-le smrtne grehe sem storil in tolikokrat. Ce smrtnih arehov nimaš, boš pa našel dovolj malih grehov. Pomni, kar sedaj pride, Sedaj v duhu poglef na podobo Križanega in reci sain pn sebi: Torej sem tudi jaz tebe, o jezus, s svojimi grehi bičal, s trnjem kronal, ti težkli križ nakladal in te na križ pribijal! Potem pa pobožno, tako da boš čutil veliko žalost v svojem srcu, obudi kes in moli: 0 moj Bog, vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal, ker sem tebe, vso svetost in neskončno dobroto, katero iz cele^ ga srca Ijubim, z njimi razžajil. Trdno sklenem s tvojo milostjo svoje življenje poboljšajti in vse, tudi smrt rajši pretrpeti, kakor tebe svojega Boga še kdaj s kakim grehom razžaliti. To dvoje mora obsegati molitev kesanja: prvift žalost nad grehi kot božjimi žalitvami in drugič trdni sklep, da se hočeš res poboljšati. Da ti bode res težko pri srcu, kes večkrat moli prav zbraino, predno prideš na vrsto, zakaj kdor nima nobene dušne žalosti nad storjenimi grebi, njemu grehi ne bodo odpugčeni. Vest izprašaj na sličen način vsak ve6er, pa ob*udi kes in boš vedno pripravljen na smrt. Kadar ni mogoče opraviti spovedi, nam že popolno kesanje dobi odpuščenje grehov. Junak skesanega srca se ne pogubi. Sedaj pristopi k spovedi. NaJ te ne moti,- 6e ni spovednice in se moraš kje pod milim nebom spovedovati. Ko praviš svoje grehe, si misli, da jih praviš Jezusu samemu. Reci: Moja zadnja spoved je bila dne ... Na to povej vse smrtne grehe po številu. Nikdnr ne reci: Večkrat sem bil pijan, dostikrat sem hudo preklinjal. To ni število. Temveč reci na pr.: trikrat- sem bil pijan, vsak teden sem enkrat hudo preldinjal itd. Ce nimaš smrtnih grehov, hvala Bogu, pa se spovej sa| nekaterih malih grehov. Bodi odkritosrčen pri1 spovedi. Ni6 ne zakrivaj, ni6 ne ''.&molči. Sploh se ne boj iti k spovedi, 6e je le priložnost. Vsak dan te lahko Bog poklifte pred svoj sodni stol, zato moraš biti vedno pripravljen. Bolnega generala, ki 40 let ni bil pri spovedi, je nagovorila strežnica usmiljenka, naj bi opravil dolgo sroved, ker je spovednik v kapelici na razpolago. General gre in ko zagleda spovednico, se ustra^r in zbeži iz kapelice. Pa ravno mu pride nasproti usmiljenka in ga milo pa resno pokara: ,,Vi. Id se t najhujSem boju niste bali krogelj, pa se Wo- jite spovednice!" General se povrne v kapelico in ko opravi sv. spoved, objame spoviednika, tako je bil srečen. Po spovedi poslušaj Jezusa, ki ti govori na srce: ,,Glej, ozdravljen si, nikar več ne greši, da se t'1 ne prigodi kaj hujšega" (Jan. 5, 14). Opravi takoj naloženo pokoro. 2. V evangeliju današnje nedelje Jezus ni lo nebeški zdravnik, temveč tudi dobri pastir, ki svoje ovčioe — 5000 jib je bilo — čudovito nasiti s 5 kruhi in 2 ribama. Se čudovitejše nasituje Jezus v sv. obhajilu naše duše, ko se nam sam daje v hrano za večno življenje. In te lirane nujno potrebuje naSa. duSa, da ne oslabi in si ohrani nadnaravno življenje. Zato mora ob velikonočnem času pod smrtnim grehom vsak kristjan prejeti sv. obhajilo. Slovienski junak, kaj ne, tujdi ti boš porabil priliko, 6e se bo le ponudila, da prejmeš sv. velikonočno obhajilo. Saj ni večjega veselja, kot združiti se z Jezusom ])osebno še na bojnem polju. Ne čudimo se torej, če piše slovenski vojak z laškjega bojišča: ,,Tukaj smo bili tako srečni, da smo se smeli udeležitr &v. maše*in prejeli smo tudi sv. zakramente. Nepopisrio veselje je takrat zaigralo v raojem srcu. Zajel sem \z tega novo moč in nov pogum." Umljivo nam je sedaj veliko veselje, ki so ga vojaki slavnega 87. pp. razodevali v svojih pismih, ko so poročali, kako so v Karpatih prejeli za lansko veliko noč sv. zakramente, kako je znjimi sam poveljnik Hossner pristopil k mizi Gospodovi. Sprejmi sv. obhajilo s Cisto vestjo in s pobožhim srcem, Lahko ti j« sv. jx>potnica. Misli si, kako dober je Jezus, kako te ljuM, da ho6e celo v svojeni srcu prebivati, Bodi mu tudi ti dober in ga prejmi z najveCjim hr«p«nenjem. Po sv. obhajilu ga prisrfcno zahvali in ga prosi potrebnih milosti. Daj mu celo svoje srce, daxuj mu svoje tr|dne sklepe 1n obljulJi mu veftno zvestobo. Ti z Jezusom in Jezus s teboj. Slovenski junak, tako obhajaj Teliko no6. Sv. zakramenti ti bodo dali moči, da boš lepo živel, se junaško vojskoval, vero ohranil in če bi Bog tako sklenil, tudi srečno umrl ali pa se zdrav porrnil v domovino. Ce bo prilika na bojišču, ae zamudi je. Pokaži, da si vernega slovenskega narodaTeren sin. Co ne bo prilike. pa potrpi, se vsak dan kesaj gre- hov, pa prejmi gotovo sv. zakramente, kakor hitro U  bo mogoče. Ako si v garniziji v ozadju ali prideš na  doj)iist, prejmi sv. zakraraente, kolikorkrat bo le mo-  gof;e, v JMnišnici pa se navadi na vsakdanje sv. ob- bajilo, da te netfeški zdravnik tem prej oizdravi. Možje in mladenifii naši, ki nam branite domv vedite, da vsa domovina gleda na-vas. Žene, otroci, starši, bratje in sestre, neveste trepetajo vsak dan za vaše telesno živlienje, pa v strahu so tudi za vaše dušno življenje, ker v voiski je veliko nevarnosti. Težko fiakamo vašega povratka. Kakšno fto to vesalje 1 Toda spremenilo bi se v neskončno žalost, fte bi se reklo: Veren je ocTšel, neveren se rrača, Cist ]e odhajal, pokvarjen in okužen prihaja nazaj. Naša domovina potrebuje po vojski vernih, poštenih in zdravih mož in mladeničev. Zato pa, junaki slovenski, snidite se gotovo za veliko noč z ljubim Jezusora pri sv. spovedi, združite se z njim v vrednem sv. otthalilu. On bo vaša moč, vaša zmaga, vaše varstvo, vaša sreča. ,,Vse premorem v niem, ki me močnega dela"» pravi sv. Pavel (Filip. 4, 13). Ne pozabite nikdar besed Jezusa Kristusa, Jd pravi: ,,Kdor je moje meso in pije mojo kri, hna ¦"/©Cno življenje in jaz ga bom obudil poslednji daD* (Jan. 6, 55). " Fc. Sal. Ctomllfieb. 1