Cisti o utliGlf&tvu, šoll, promveti ln JUU —1 Bana je v ptujskem okraju pozdravljala med drugimi tudi šoKka mladina. G. ban je v Cirkovcih tudi nagovoril šolsko mladino in jo pozival, naj uboga starše iri učitelje. V Hajdini je pozdravil g. bana šolski upravitelj Petje, kot moža, ki je znal za svoj narod trpeti, ki je znal za njegov dobrobit vedno in povsod zastaviti vSe svoje sile, četudi mu to ni hodilo vedno prav in je mo«ral prevzeti nase vse breme svojih političnih nasprotnikov. (»Slovenec«, 29. IV.) —1 Počitniški tečaj za učitelje. Za ročna dela bo tečaj v Zagrebu od 3. do 30. VII. in na Korčuli od 20. VII. do 15. VIII. (»Glas naroda«, 29. IV.) —1 Na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani je vpisovanje v letni semestbr zaključeno. Vpisanih je 1593 slušateljtev. —1 Ukhutev manjšinskih šol v Nemčiji. Z zatvoritvijo zasebnih šol v; Nemčiji bodo najbolj pnzadete katoliške verske šole in šole narodnih manjšin, med temi bo^za.p^tih 59 poljskih in 19 lužiško-srbskih šol. (»SlbvenSki narad«,30. IV.) 'v; —1 V komisijo za manjšinsko šolstvo, ki ,dploča o sprejemu učencev v manjšin^ke razrede sta imenovana od <banske uprave ggdr. Brandstatter in Felber iz Ma^fbora. ¦•>— (»Deutschc Zeitung«, 30. IV.) —1 Ljubljanski muzej je od 3. maja dalje odprt vsako nedeljo od 10. do 12. ure za splošen brezplačen poset. —1 Žalec dobi novo šolo, vendar se stvar na višjih. mestih zavlačuje in se izgublja za gradbena dela ugoden čas. (»Nova idbba« od 1. V.) —1 O ljubljanski univerzi ima 4. številka »Sodobnosti« zanimiv članek. Na univerzi je otrok "dfžavnih in priv. uiradnikov 80%, od vseh di-ujilh stanbv pa le 20%. — Na tehniki je slika sledeča: Otrok kmetov 9,7%, otrok delavcev 2,9%, otrok drž. uradnikbv 58,9%, otrok zasebnih uradnikov 28,5%. Na vsej univerzi študira od 280.000 družin kmetov in delavcev 400 študentov. in od ostalih 60.000 družin drugih stanovpa 13D6. —1 V San Felice v Mehiki je množica ka- . tpličanov, ki so prihajali iz cierkve, riapadla skufpino šolskih otrok svobodrle šole, !ki so mesto v cerkev šli na ižlet. Pri tem je bilo 16 ptrok ubitih in 25 ranjenih. (»»Delavslka "politika«, l'V.) ' ' ' - - •¦'•¦<1 —1 O premestitvi Vide Pečnikove iz Studencev v Maribor, Ivana Hrovata iz Ihana v i&jško, in ,{yiar.ije Cepi^der jzj?tuja y.|yiaxjbor in o 'razrešeniri upraviteljifi Jankoviča v VojnJku, Hoglerja v M&zeljti in KefAlarika v Pobrežju piše »Slovenec« od 3. V. —1 Dva izseljeniška učitelja. Učitelj Jan kpvič je premeščen iz Ambrusa v Metz, učitelj šlibar iz Litije v Gladbeck. »Slovenec« pd 3. V. dpdaja pri premestitvi Jankpviča še tale kpmentar: S tem je končana dolgoletna borba za tega pdličnega prijatelja in kulturnega delavca med našimi izseljenci v Franciji, ki se pod prejšnjimi režimi ni premaknila z me&ta in je učitelj Jankpvič za pridnp in ppžrtvpvalnp delo za naše izseljence stradal. —1 Proti nerednemu izplačevanju pokojnin in prpti groznemu birpkratizmu v tem ppgledu pTinaša »Slovenec« od 3. V. daljši članek. —1 »Krščanska šola«, ki ima 70 ppdružnic je zbprpvala dne 3. V. V svojih resplucijah zahteva: V šolah bpdi verouk osrednja mpč za vzgojo znaičajev. Katpliške učence naj ppučujejo le katoliški učitelji! Zasebne šple sp pptrebne in upravičene. Šplnine naj se pdpravijp. Prepreči naj se unifikacija in monopolizacija učbenikpv. (»Ppnedeljski Slovenec« od 4. V.) —i »Narodna prosveta« od 3. V. priob čuje naslednje članke: »Učitelji in politika«, »Šplski nadzprniki in šolsko nadzprpvanje«, »O angleškem šolstvu« ter pplemikp p ppskusni špli v Beogradu. —1 »Deutsche Zeitung« pd 3. V. piše, da se je začel »Učiteljski tovariš« zanimati za Kpčevje kpt še nikdar. Omenja tudi zadfevni članek v zadnji številki lista, ki govori o narpdnp-političnem pplpžaju Kočev.ja. —1 Za jetiko umre v Jugpslaviji letnp 40.000 ljudi. v Slpveniji 1500. Z odprtp jetikp pgrpža zdravje ptrpik v naši banovini letnp 5000 bolnikpv. Protituberkulpzna z-veza v Ljubljani ppzivlja vse na ustvaritev fonda, ki bi pmogočal ustanavljanje protituberkuloznih dispanzerjev, ki naj omogpčijp tudi najrevnejšemu brezplačnp preiskavp in zdravljenje. Dispanzerji naj širijo splpšnp zdravstvenp prosvetp in naj pazijp ppsebnp na šplskp mladinp, da se med njp pmeji jetika. (»Maribprski večernik«, 2. V.) —1 Mariborskega pedagoškega tedna se je udeleževalp pp 300 staršev dnevno, skupnp tedaj 1500 udeležencev. Starši sp prihajali k predavanjem celp iz daljne pkplice. Predavanja se ponovijo najbrže tudi v Celju in v Ptuju. Misli se tudi na izdajp rpditeljskovzgpjnega lista. (»Maribprski večernik«, 2. V.) —1 Teden snage priredi »Sokol« na predlpg zdravniškega pdscka na vsem ppdročju saveza SKJ, in sicer od 24. maja dalje. Tp naj bi bil prvi ppčetek dela za izbpljšanje higienskih razmer pri nas. (»Sokplski glasnik« Od 1. V.) —1 Slovenski in splošni alkoholizem pa književniki se je glasil naslpv predavanja, ki ga je imel 28. IV. t. 1. v Ljubljani naš stari upokpjeni tpvariš Rudolf Horvat, predsednik društva »Treznpst«. O predavanju so porpčali trije ljubljanski dnevniki in sicer — kar je posebno značilnp za nas — vsak z drugačnim naslpvpm kakpr se je v resnici glasil. »Jutro« je priobčilp že na dan predavanja daljše poroeilo ppd naslpvpm: »Dokler je pil, je bil zdrav in čil« ... »Slov. Narpd« pmenja med drugim tple: »Priznati je treba, da mpra imeti pri nas predavafelj, kr hpče javno zagpvarjati treznost, precej ppguma, kajti naši pivci sp v resnici velesila, ker sp v dpbršni meri istpvetni z javnim mnenjem.« Najbplj izčrpnp pa je bilp ppročilp »Glasa narpda« z naslpvpm: O naši rak-rani. Naš »ppnps« in srampta. —1 Zaščita otrok. Sirptišnici sta v državi 102, od teh je 18 državnih in banpvinskih in 24 privatnih. V vseh je 4800 ptrok. Dečje kolonije: 1. 1934. je bilo 18 koloni.j z 900 ptroki. Šolskih kuhinj 187, kjer dpbiva hranp 12.000 ptrpk, med temi jih je samo v naši banpvini 34. V počrtniških kolonijah je bilo v zadnjih letih približnp 10.000 ptrok. Otroških poliklinik je 68. Sanatorijev je 6, okrevališč 17 s skupnp 1100 ppsteljami, dalje so še 3 zračne šole za tuberkulpzne ptrpke, 6 gozdnih šol in 6 šol za rekonvalescente. Šolskih ppliklinik je 115. (Pp »Zenskem svetu« št. 5.) —1 Proti igralnim aparatom, ki jih imajp v nekaterih ljubljanskih lpkalih in ki budijp igralskp strast pri mladini, piše »Pphod« pd 1. V. Tu se pbrača tudi na prosvetnp pblast, češ, zakaj prosvetna pblast ne ukrene ničesar proti tej igri in ne ppkaže mladini vse umazanosti te igre, s katerp neka tvrdka izkprišča lahkpmisclnpst ljudstva. —1 Glede »Sokola« je sprejela krščanska šola na svojem zborpvanju naslednjp resplucijp: SKJ še vednp vztraja pri Tyrševih, pd katpl. episkopata Jugpslavije obspjenih vzgpjnih principih. Samp v tp telesno in vzgpjnp organizacijp smejp vstppati učenci in dijaki, ki se v nekaterih primerih naravnost silijp k vstopu. Krščanski starši zahtevamo torej, da se zakpn p SKJ spremeni in da postane Spkol zopet svobodnp društvp. (»Slpvenec« pd 5. V. 1936.) —1 Predavanje o poklicni ppsvetovalnici1, ki ga je imel na univerzi prpf. cand. Vladimir Schmid, prinaša v ekscerptu »Glas naroda« od 5. V. —1 Ob 15. občnem zboru »Pedagoške centrale« prinaša »Maribprski vočernik« od 4. V. ppročilo, ki daje lep vppgled v delp društva. —1 Nemški pouk na Južnem Tirolskem. Pred letom sp dobili Nemci zagptpvilp, da bpdp Italijani, dovolili ppvspd, kjer bp dpvplj priglašcncev, 3 uri tedensko ppuka v nemščini. Prijavilp se je 28.000 Ptrok, ki so želeli vsaj te ure ppuka v materinskem jeziku, ali dovolili so ga le v 2 šplah za 500 otrpk. — Zanimivo je, da sta bili zppet 2 učiteljici aretirani in zaprti, ker sta ppučevali doma nemške otrpke nemškp abecedo. (»Maribprer Zeitung« 5. V.) —1 Društvo Schulverein — Siidmark, štajerskp pkrpžje, je imelo te dni občni zbpr. Iz pprpčil izvemp, da ima tp društvp, ki deluje v jezikpvnp mešanih krajih pb naši meji, 255 podružnic, več knjižnic z 80.000 knjigami, več tispč otrpk pbdaruje za bpžič in daje stipendije dijakpm iz pbmejnih krajev. V lanskem letu je izdalp društvp za pbrambne namene tričetrt milijpna dinarjev. (»Maribprski večernik« 4. V.)