PoStnina plaćana v gotovini.
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca.
POŠTAR
Letna naročnina . . Din 24— Polletna naročnina.	„	I2-—
Posamezna številka „	150
STROKOVNI LIST POŠTNIH NAMEŠČENCEV.
Štev. 10.
V Ljubljani, dne 20. maja 1929.
I. leto.
Z občnega zbora maturant' skega društva.
(Konec.)
Tako K. Lalić kakor tudi glavna skupščina sta bila mnenja, da je treba pričeti $ sondiranjem terena najprvo v Ljubljani, kjer so nasprotstva baje največja. Naročilo se je odboru podružnice, da naj po možnosti skliče neobvezen sestanek zastopnikov vseli organizacij. In prvič po daljši dobi so prišli v večjem številu dne 3 nov. 1928 delegati posameznih organizacij na skupen sestanek, ki se je vršil pri »Ančniku« v Šiški. Kaj naj rečemo o sestanku? Dobra stran je bila samo ta, da so Posamezniki pokazali dobro voljo in da so pripravljeni z neobveznimi pogajanji premostiti prepad, ki posamezne organizacije loči. Mnogo se je govorilo, nihče se pa ni upal načeti glavnega vprašanja: »Kaj nas loči?« Ker niso prišli zastopniki do nikakega pravega sklepa, se je na predlog podpredsednika podružnice sklenilo, da naj se vrši nov sestanek, na katerem naj se obravnava edina točka: diference, ki nas ločijo. Sestanek se je vršil že 13. novembra 1928. Udeležili so se ga po eden ali dva delegata posameznih organizacij in pa zastopnik mariborske sekcije OPO. Prišlo je skoro do razkola že na tem drugem sestanku, ko je namreč prečita! predsednik OPO članek »Kaj loči slovenske poštarje«, ki ga je hotel objaviti v Poštnem Glasniku. O članku se je razvila dolga debata in vsi zbrani so piscu enodušno svetovali, naj prehude osti odlomi in nekatera mesta sploh izpusti. Pisec je na tem sestanku sicer obljubil, da je pripravljen članek omiliti, ker so vsi prisotni mnenja, da sedaj ni primeren čas za tako vsebino članka, ko se pripravljajo dela za zbližanje, ni pa tega izpolnil.
Zabeležiti pa vendar moramo uspeh tega sestanka, kar naj bi bil prvi korak za zbližanje. Sprejel se je namreč predlog, da so organizacije pripravljene podpirati zahteve vsake Posamezne organizacije, ako bi prišla s takimi zahtevami, ki bi bile samo hnančnc-materiatne narave in v skladu z zakoni. Kako naj bi se to tehnično izvedlo, naj bi se razmotrivalo na tretjem sestanku, ki naj bi se vršil že meseca decembra 1928.
Do tega sestanka pa ni prišlo. Največ je namreč zakrivil zgoraj omenjeni članek, ki je par dni po sestanku izšel in ki na koncu povdarja, da je edino program OPO v korist vsem p. t. nameščencem in da bodo vse druge organizacije, ki niso v OPO, propadle. Z vsebino članka se še vedno ne strinjamo, ker smo mnenja, da heterogena organizacija nc more imeti Pravih notranjih vezi, ki bi mogla članstvo raznih naziranj in teženj trajno vezati. V takih organizacijah ne more posamezna •skupina s'polnim poudarkom ščititi svojih pravic, in če se imenuje taka organizacija OPO ali Z. j. u. lake organizacije so ustvarjene samo in edinole za skupne interese, za specialne zahteve se pa morajo skupine takih organizacij same boriti, kakor to vidimo v Z. j. u., kjer so organizirane vse mogoče organizacije, ki pa se bore za zboljšanje svojega položaja same in hrez podpore Z. j. u.
Zato zidajmo na sedanjih temeljih močne, enotne, homogene organizacije, blažimo spore, bodimo strpljivi in uvidljivi ter Pripravljajmo tako pot za ožjo skupnost, ki bo omogočala v Posameznih primerih skupno delo za zboljšanje moralnega in
materialnega položaja našega stanu, ki naj pridobi na ugledu, ki mu po svoji odgovorni in naporni službi tudi gre in ki ga je pred prevratom tudi imel. Ne smemo se pa vdajati nikakemu optimizmu, ker nas je ta do sedaj le varal in nam je bil samo v škodo.
Povedati moramo pa še to, da je podružnica našega društva vezana na sklep upravnega odbora, ki je stavil za zbližanje pogoj, da se mora maturantski program v okviru zakona najprej izvesti in da se morajo pravice zakonito zajamčiti. Če se to izvrši, kar po 6. januarju t. 1. lahko pričakujemo, potem pa ne bo zaprek za edinstveno organizacijo, katero vsi željno pričakujejo. Mislim pa seveda na edinstveno organizacijo brez vsake majorizacije!
Preden končam, moram še v interesu pripravnikov na kratko poročati, da je poštna direkcija kakor tudi ministrstvo naše predloge v zadevah pripravnikov v polni meri uvaževalo in jim tudi ugodilo. Tudi v zadevah raznih premestitev nam je šla direkcija na roko, za kar ji na tem mestu izrekamo prisrčno zahvalo. Prosimo pa jo, da bi tudi v bodoče naše utemeljene prošnje podpirala in po možnosti nudila članstvu vsaj to, kar mu po zakonu gre.



posameznikov in ščititi interese članstva. Ako mu ni vse uspelo, ni njegova krivda, pač pa še neurejene razmere, v katerih smo živeli.
Na koncu opozarjamo vse člane, da se vrše redne odbo-rove seje vsak prvi četrtek v mesecu v hotelu »Slon«. Teh sej se naj udeležujejo člani v polnem številu in naj na njih s predlogi m nasveti odbor podpirajo in naj tako pomagajo reševati stanovska kakor tudi organizatorična vprašanja v prid sebi :n tovarišem ostalih organizacij.
I orej vsi na redne mesečne o d borove seje!
Z.
Nasveti
Prijatelj piše: Ko sem čital v »Poštarju« članek o poštnih pristojbinah, so mi prihajale v spomin vse sitnosti in težave, ki smo jih prenašali poštarji po vojni, in sicer zaradi neprestanih sprememb raznih pristojbin. Spomnil sem se pa tudi na pogoste pritožbe in na zabavljanje, ki sem ga moral često poslušati v službi in v družbi s strani trgovcev, obrtnikov in i tujcev, češ, da je naša pošta sicer skoraj dobesedno prevzela avstrijsko nemški pravilnik za notranjo službo, da pa je v drugih pogledih ozkosrčna in da zavzema neko zastarelo stališče, ki ovira z drugimi zaprekami vred trgovski, obrtni in tujski razvoj. Res je, da se je od tedaj že marsikaj obrnilo na boljše, res je pa tudi, da je še veliko slabega, kar čaka na izboljšanje.
Vzemimo za primer naše dopisnice. Te so bile spočetka tako slabe, da nisi mogel nanje pisati s peresom, majhne so pa še vedno tako kakor pred 60 leti, ko si smel nanje napisati samo 10 besed. Dopisnic s plačanim odgovorom pa sploh ne dobiš, vsaj v kulturni Sloveniji že leto dni ne.
Ko so se leta 1926. dovolile za mednarodni promet dopisnice v razsegu 15X10'5 cm, jih je uvedla mala Avstrija tudi v svoj notranji promet, dopisnice uradne izdaje pa celo
okrasila z lepimi pokrajinskimi slikami, tako da nadomeščajo razglednice. Baje namerava tudi naša poštna uprava iznenaditi občinstvo s sličnimi dopisnicami, kar bi bilo domačinom in tujcem gotovo všeč, domovini v ponos, upravi pa v korist.
Za privatne razglednice in dopisnice, namenjene v inozemstvo, naj bi se uvedla znamka v vrednosti I Din 50 p, ki jo pogrešamo tudi v našem notranjem prometu pri pismih, tiskovinah itd. Kdor ima dnevno večjo pošto, se gotovo jezi, kadar mora trgati znamke z različnih pol in ko mora nalep-Ijati na pošiljke po dve znamki, namesto po eno. S tem bi bilo ustreženo občinstvu, kateremu ugaja vse, kar je bolj primerno in manj zamudno, pa tudi poštni upravi, ki bi veliko prihranila na papirju in lepilu.	I. K.
Deset zapovedi za predstojnike, kakršni bi morali biti.
Evo vam deset zapovedi za predstojnike comme-il-faut, kakor je obešeno v kanceliji nekega ameriškega podjetja: 1. Dobro delo poglej prav tako kakor hitro vidiš slabo delo. Pokaži svojemu sodelavcu, da znaš ravno tako hvaliti kakor obsojati. — 2. Poslušaj vedno tudi drugo plat zvona. Ne obsojaj nikogar, ako mu nisi dal prej prilike za zagovor. — 3. Glej na svojo zmožnost in uporabljivost. Bodi prijazen s svojimi sodelavci in postavi vsakega tja, kjer bo svoje delo vršil najbolje. — 4. Zabran ju j žalitve! Previdno odgajaj ljudi. Dober predstojnik se pozna že po svojem osebju. — 5. Bodi pravičen! Ne imej nobenih ljubljencev, a tudi ne takih, ki bi jih sovražil. Predstojnik, sosebno velikega urada, mora dnevno večkrat razsojati, zato mora biti pravičen. — 6. Premaguj in zadržuj jezo. Jeza je draga reč in bi je človek ne smel nepremišljeno rabiti. Hrani močni svoj glas za popolnoma izjemne primere. — 7. Ce je treba komu očitati napako, ki jo je napravil, pojdi pozneje k njemu in ga prav prijateljsko pouči. Pomni, da so tvoji sodelavci tudi samo ljudje. Vsakdo, ki dela, se lahko zmoti. Samo tisti, ki ne dela, se ne more motiti. — 8. Ne jemlji nikdar nikomur poguma. Nikdar ne kaži zmot. Predstojnik mora biti vzor vztrajnosti in ne sme nikdar kloniti z duhom. — Obetaj malo, ali kar obljubiš, izpolni! Predstojnik mora biti sploh previden v obljubah in ne sme nikdar pozabiti, da zahteva njegov urad ugled in resnico. — 10. Imej svoj delež tudi na graji. In to je od vsega najtežje. Predstojnik, kateri deli s svojimi sodelavci hvalo in grajo, je izsledil tajnost, kako je treba ravnati z ljudmi.
Službena obleka.
se bo v bodoče izdelovala na področju vsake posamezne direkcije. To se namreč vidi iz ministrske naredbe, s katero se odreja, da naj ljubljanska poštna direkcija sama razpiše dražbo za oddajo dela letne in zimske obleke. S tem je ustreženo želji uslužbencev, ki so toliko let moledovali, naj se obleka izdeluje po direkcijskih okrožjih in da naj za to skrbi vsaka direkcija sama, ki pač najbolje pozna težnje svojih uslužbencev.
Ni pa uspelo, da bi se obleka izdelovala po merah. Izdelovati se mora namreč še vedno šablonsko po številkah, ker je taka izdelava cenejša. Vendar se pa bo lahko tistim, ki bodo zahtevali izdelavo obleke po meri, ustreglo na ta način, da bodo doplačali razliko med ceno za šablonsko izdelavo in med ceno za izdelavo po meri. Kako velika bo ta razlika, bomo sporočili ob pravem času, in sicer takoj, ko bomo vedeli, komu bo poverjeno izdelovanje oblek.
Velik uspeh je pa že to, da bodo obleko izdelovali tukajšnji krojači, ki slove kot prvi mojstri. Tudi če bo obleka izdelana šablonsko, bo gotovo večina zadovoljna, ker bo izdelava res prvovrstna. Da pa bo lahko vsakdo sam vedel in kontroliral, kakšna šablonska obleka mu gre, zato hočemo na kratko označiti mere za šablonsko izdelavo bluze.
Pri šablonski izdelavi bluz pridejo v poštev mere za: dolžino bluze, obseg prs, polovico hrbtne širine, dolžino rokava od šiva in obseg ovratnika. V tem vrstnem redu veljajo torej tele mere:
za štev. 1: 80, 112, 23, 65, 44 za štev. 2 : 78, 106, 21, 62, 42 za štev. 3 : 74, 100, 20, 60, 40 za štev. 4: 70, 96, 18, 58, 38.
Pri hlačah pa pride v poštev le zunanja dolžina in obseg pasu, in sicer za:
št. 1: 116, 110; št. 2: 110, 104; št. 3: 106, 100 in št. 4: 102, 98.
Obleka za ambulantno osebje.
Zagrebška direkcija je prejela nalog, naj razpiše za dobavo delovnih halj za arnbulančno osebje tretjo dražbo, ki se bo vršila dne 29. maja t. 1. če bodo ponudbe dobaviteljev ugodne, lahko upamo, da bo arnbulančno osebje že na jesen prejelo delovno obleko, ki si jo je tako zelo želelo in tako težko in dolgo pričakovalo.
Društvene vesti.,
Iz zapisnika dveh odborovih sej Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev.
Na odborovi seji z dne 27. marca t. 1., ki je bila hkrati prva seja po občnem zboru, se je predsednik zahvalil za popolno udeležbo odbornikov, v čemer je videl neko garancijo, da se novoizvoljeni odbor zaveda svoje naloge in da hoče posvetiti vse svoje moči za dobrobit vseh in vsakega posameznega člana.
Nato je opozarjal predsednik odbornike na disciplino in red in priporočal, naj bodo njih predlogi vselej tehtni in umestni, tako da se ne bo tratil čas za stvari, ki se z dobro premišljenim predlogom lahko hitro in temeljito rešijo. Pripomnil je še, naj bodo sklepi odbora vedno taki, da bodo v korist celega društva in pa tajni, ako bi ne sodili v javnost.
Izvajanja predsednika so vsi navzoči odobravali in celo pristavili, da se ne smemo strašiti tudi žrtev, ako bi bilo to v prid izboljšanja stanovskih zadev.
Po prečitanju in odobritvi zapisnika z dne 11. marca t. 1. se je razvila obširna diskusija o raznih važnih stanovskih zadevah, kakor o imenovanju dnevničarjev in pa še o raznih drugih važnih stvareh, ki jih bo treba v najkrajšem času obdelati v olajšanje težke in naporne službe članstva.
Iz zapisnika odborove seje dne 27. aprila t. 1.:	Ker je
predsednik konstatira! popolno sklepčnost, je otvoril 'sejo ob 19. uri, nakar je tajnik prečital zapisnik odborove seje z dne 27. marca t. 1., ki se je odobril in pa overil po tovariših Merviču in Laniju. Nato je prečital tajnik došle dopise, ki so se začeli takoj reševati.
Predsednik je poročal, da je v zadevi imenovanja dnevničarjev in glede redukcije dobil na kompetentnem mestu zagotovilo, da v naših vrstah redukcije več ne bo, in da bodo dnevničarji v najkrajšem času imenovani. Po možnosti kredita se bodo tudi tisti dnevničarji in zvaničniki, ki opravljajo uradniško službo, izločili iz našega staleža, tako da bo ostal naš stan v teku enega do dveh let sam zase in svojo stroko. V najkrajšem času bo iz našega staleža imenovanih 35 uradniških moči, ki spadajo v uradniške kategorije, kar je vsekako prvi znak, da se je začelo delati na tem, da se naš stalež osamosvoji.
Besedo je dobil nato tovariš Sovdat, ki je opozarjal predsednika na premestitev tovariša Kosa z Iga v Hrastnik in prosil naj skuša nameravano premestitev preprečiti glede na težke stanovanjske razmere v Hrastniku in z ozirom na njegovo
številno družino. Tovariš Tesar pa je opozoril predsednika na odtegljaje tistih tovarišev, čijih žene so upokojene delavke tobačne tovarne in za katere bi po njegovem mnenju morali že odtegnjene zneske dobiti nazaj.
Predsednik je pojasnil, da se je v tem pogledu napravilo, kar je bilo pač mogoče, da pa bo društvo tudi zanaprej to zadevo zasledovalo toliko časa, dokler se bo rešila v prid prizadetim tovarišem.
Pri slučajnostih se je razvila obširna debata o raznih stanovskih zadevah, kakor radi obleke in pa dopustov, katerih vsled pomanjkanja osebja letos še nihče dobil ni. Upanje pa je, da se bodo začeli dopusti, kakor hitro pridejo tovariši z dežele, in sicer s tistih uradov, ki so sedaj pogodbeni.
S tem je bila seja zaključena ob 21. uri.
Po tomboli. Krajevna skupina nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani je v nedeljo, dne 5. maja t. 1. pokazala, da je zares sposobna za prireditev v večjem slogu. Za njeno tombolo je bilo razprodanih 26.000 kart, kar dokazuje vso agilnost in požrtvovalnost njenih članov, ki so vsako svojo prosto uro porabili za to, da razpečajo čim več tablic med ljudstvo.
Prireditev sama je bila vzorno aranžirana. Dobitki, zlasti tombole so bile res privlačne. Kdo bi se branil na pr. lepe oprave za spalnico, šivalnega stroja, opreme za nevesto, bicikla. divana, ali pa lepo rejenega pujska itd. itd. In kolikor vemo, tudi nihče tega storil ni, temveč se je vsak, ki je zadel, kolikor mogoče hitro preril do visokega odra, kjer je ždela usoda, vlekla na tisoče oči k sebi, za trenotke zapirala sapo, Pa zopet odpirala grla, da je daleč naokrog vse zagrmelo.
Kakor se pa zdi, so prireditelji potuhtali, kako bi tako veliko množico ljudi obvladali, kako bi preprečili izbruhe jeze, Pomirili od silnega pričakovanja napete živce, ublažili razbur-jenost In tako ohranili vso maso v čim mirnejšem razpoloženju. Preskrbeli so si namreč železničarsko godbo, ki je vse sijajno opravila.
Skratka, tombola se je zelo dobro obnesla. Zadovoljni so nižji poštni uslužbenci z bilanco, zadovoljni tisti, ki so kaj zadeli, pa tudi vsi ostali, ki so se razšli sicer praznih rok, a dobre volje, ki so se je nabrali med animirano prireditvijo.
Nižjim poštnim uslužbencem se najtopleje priporoča, da kupujejo kolesa itd. pri tvrdki »Jugoslovanske Steyr tovarne v Ljubljani«, Frankopanska ul. 21. Svoje prvovrstne izdelke daje tvrdka tudi na obroke, in sicer proti potrdilu, da je kupec v poštni službi. Potrdila o namestitvi pri pošti daje predsednik osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev Martin Gruden.
To in ono.
Uradno poslovanje s priporočenimi poštnimi pošiljkami.
Od I. maja 1928 se na Nemškem ne štejejo priporočena pisma. V karto ne vpiše uradnik števila priporočenih pošiljk, ampak samo svežnje teh pošiljk. Zavarovalnice naznanjajo 12 do 35 krat večje izgube kakor v času pred tem poslovanjem. Nemška poštna uprava sama priznava, da se izgubi priporočenih pošiljk v zadnjem času petkrat več ko pred 1. majem 1928. Izgube priporočenih pisem pa niso tako narasle zaradi nepoštenosti, ampak zbog zmanjšane odgovornosti. V večjo varnost priporočenih pošiljk je izšel uradni razglas, da se v priporočena pisma ne sme devati denar.
Švicarski poštni strokovni tisk se bavi z vprašanjem, da bi naj bila pri brzojavkah za inozemstvo poleg označbe pošte Predpisana tudi označba dežele. Zahtevo utemeljuje z izgubo časa, ki jo povzroča ugotovitev izdajne pošte pri manj znanih krajih v tujih državah. Kolikor je nam znano, je tak način odprave brzojavk v Italiji že v veljavi. Omenjena misel glede odprave bi obveljala, ko bi ne zadela ob tarifne ovire. Označba dežele in države bi brzojavko podražila. Fo je tisto.
Sprivatizh-anje nemških pošt. Načrt nemške poštne uprave, ustanoviti v Berlinu 50 zasebnih poštnih uradov, se bo uresničil v bližnji bodočnosti. Prva, napol zasebna poštna po-
družnica, je začela poslovati v založniškem podjetju v hiši Rudolfa Mosseja. Napravljena je, kar se njene notranjosti tiče, v okusnem slogu, s kakršnim se ponaša vsa tista hiša. Pregrade in telefonske govorilnice so iz hrastovega lesa, stene so popleskane z belo oljnato barvo, spodaj pa s sivo. Štiri sve-tiljke, Zeiss-Icon dajejo jasno, nenadležno svečavo. Zgodilo še je prvič, da si novinarski koncern dela svoj poštni urad. Vzdrževalne stroške in uradniške mezde plačuje tvrdka Rudolf Mosse. V uradu so štiri odprte linice, ki so lične kakor v bančnih zavodih. Tu se oddajajo vse vrste poštnih pošiljk razen paketov. S posebno napravo se odpravljajo sprejeti telegrami na glavni telegrafski urad. Občinstvo ima v porabo tri telefonske govorilnice, od teh sta dve za krajevne govore, tretja pa za medkrajevni telefonski promet. Privatni poštni uradi, ki se v kratkem otvorijo v Berlinu, se bodo od poštnega urada v »Hiši Rudolfa Mosseja« razlikovali v tem, da bodo morali dati v izvrševanje poštne službe na razpolago svoje lastne nameščence, medtem ko ima zgoraj rečeni poštni urad poštno poklicno uradništvo.
Osebne vesti.
Postavljeni: za služitelje sledeči dnevničarji: Janez Ba-kan v Beltincih, Martin Bizjak na Ljubljani 3, Alojzij Jesenšek. Alojzij Sedej, Vinko Zajc in Marija Ahlin na ravnateljstvu, Franc Lešnik. Avguštin Novak, Maks Šnuderl, Anton Teihman, Ivan Koletnik, Alojzij Štraus, Friderik Bolko, Jakob Kastelec, Franjo Babič, Franc Horvat, Josip Šunko, Stanislav Sošič, Franc Vrbnjak in Rudolf Lukežič na Mariboru 2, Franc Prav-dič v Sv. Lenartu v Slov. Goricah, Mihael Rakef, Ivan Štrukelj, Franc Kunstelj in Ignacij Javoršek na Ljubljani 2, Franc Tovornik, Franc Zupanc in Antonija Kmecl v Celju, Ignacij Verbič in Vinko Brglez na Vrhniki, Avgust Vrhovec na Jesenicah na Gor., Antoni Žužek in Karel Hočevar v Velikih Laščah, Franc Čavkin, Anton Hribar, Janez LebariČ, Franc Kocijančič, Stanko Mancini, Stanko Maren, Ivan Dovjak, Ivan Lani, Mihael Grden in Ivan Trampuš na Ljubljani 1, Franc Godec v Konjicah, Rudolf Krajnc v Ptuju, Anton Perkman v Brežicah. Valentin Prestopnik v Mostah, Franc Sodec v Krškem, Franc Žibek, Ivan Paven in Anton Škerget na Mariboru 1, Ivan Mavrič in Josip Prinčič v Starem trgu pri Rakeku, Karel Štavbej v Vojniku, Ivan Vogrinčič in Ivan Kodela v Murski Soboti, Franc Tota v Prelogu, Anton Pernuš v Kranju, Stjepan Mošmonder in Josip Mošmonder v Čakovcu, Franc Arzenšek in Avguštin Kramberger na Mariboru 2, Ivan Goršek v Šoštanju, Josip Goričar v Šmartnem ob Paki, Bernard Koblar v Škofji Loki, Matija Škrobar v Gornji Radgoni, Josip Zupančič v Rušah, Martin Frančič v Kostanjevici na Krki, Ignacij Kravcar v Žužemberku, Josip Šega v Marenbergu, Ivan Kunej v Trbovljah 1, Ciril Marinšek v Rimskih Toplicah, Flizabeta Caf v Ormožu, Josip Potočnik v Rogaški Slatini, Josip Kok v Celju, Karel Železnik v Prevaljah, Alojzij Bleje v Mengšu, Alojzij Bivic v Št. Vidu nad Ljubljano, Frančiška Škerjanc, Franc Mak, Vilibald Majhenič in Konrad iFervega na Mariboru 2, Josip Rožanc v Črnem pri Prevaljah, Janez Prijatelj na Jesenicah na Gor. in Rudolf Batis v Litiji. — Za pogodbena poštarja sta postavljena Ruža Flis v Gornji Lendavi in Angela Pirc v Gorjah pri Bledu.
Premeščeni:	zvan. 2. skup. Franc Kus s Studenca pri
Ljubljani na Ljubljano 1; zvan. 3. skup. Anton Potočnik iz Cankove v Ljutomer; služ. 1. skup. Franc Geršak iz Most na Ljubljano 2; služ. 2. skup. Matija Kovšak iz Celja v Mozirje in Albert Kariž z Ljubljane 2 v Moste.
Prestanek službe: služ. 2 skup. Franc Žerovnik na ravnateljstvu je podal ostavko na poštno službo; pog. pošt. Štefanija Galubič v Legradu in dnev. Albin Inkret v Šmarjah pri Jelšah, Ivan Vučko v Ljutomeru ter Ana Uftianc na Ljbbljani 1 so bili odpuščeni. _____________________________________
Zaradi binkoštnih praznikov se je ta številka nekoliko zakesnlla, kar naj Izvolijo naročniki oprostiti.
„Waffenradt>
„Slovenija"
„Triglav"
kolesa najboljše znamke
Jugoslovanske Steyr tovarne
v Ljubljani, družba z o. z. Frankopanska ul. 21.
Poštnim nameščencem izredno nizka cena!
1—1
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. _______,	1'2—9
THE REX Co.
UtlBUANIl, GRADIŠČE 10. - ZAGREB. SAJMIŠTE 56.
Telefon 268 interurban. Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. 12-4 Pisalni stvoji na obroke.
Olepšaj si dom!
Zalosa pohištva
Ervin Zelenka
Maribor
ulica 10. oktobra 5.
Priporoča svojo bogato zalogo:
spalnic,	žimnic,
jedilnic.	zastorov,
gosposkih sob.	preprog,
k'ubgarnltur,	otroških postelj,
divanov,	odej,
otomanov.	medenih zastornih
palic
ter vsakovrsnlh mizarskih In tapetniških potrebščin!
Solidne cene!
Dobro blago!
Lastne delavnice!
.	12—3
Prispevajte za tiskovni sklad, da bomo list povecoli!
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2.
v
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
Pisalni stroji „Adler“
Kolesa iz prvih tovarn, Dtirkopp, Styria, Waffenrad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj.
9—1
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
L3UDUANA, Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom -Gospodarske zadruge postnih nameščencev.
Cene zmerne! ToNtrežba točna in solidna!
______________24—9
TUJEC EVGEN
Ljubljana, Smoletova ulica štev. 3
se priporoča za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Samoprodaja za SHS barve proti rji „ANTOXID“. 12-9
Laneno olie, firnež, emajlne in ostale lake, oljnate barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEtllG-ZiiliHI, d. z o. z. tovorne olja, firneža. laka in barv
IjubBiana-IMIedvode, lastnik Franjo Medic.
24—7
Podružnica Maribor -- Novi Sad.
/?. <$ E SHflBERNE, LJUBLJANA
6—4
Velika zaloga češkega in angleškega sukna
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Tilen Epich v Ljubljani. — Rokopise je pošiljati uredništvu lista „Poštar" v Ljubljani; reklamacije, oglase itd pa na upravo lista v Ljubljani, Sv Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija11 v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.