Siava hrompirln. Izredno zanimivo bi menda bilo, ugoviti, a čim se je Evropa prav za prav v prvi vrsti hranila, ko še ni poznala krompirja. Ta rastlina raste v svoji domovini, v južnoameriških Andah, še danes divje, ir jo je Anglež F. Drake prinesel s seboj v Evropo, oziroma v Anglijo, šele v zadnji tretjini 16. stoletja. Spočetka so jo cenili kot aamo okrasno rastlino, pozneje kot krmo za prašiče. Šele 1. 1770 jo omenjajo kot človeško živilo. To živilo ni kar si bodi, pa čeprav dobimo celo med strokovnjaki ljudi, ki ga ne cenijo posebno. Beljakovina je n. pr. v krompirju v dosti ugodnejši sestavi nego v večini žitaric, in vrhu tega jih krompir prekaša po količini vitaminov. Posebno dosti ima vitamina B in C, ki sta zelo važna za zgradnjo človeškega teleaa. O prvem vitaminu vemo, da pre^rečuje hudo bolezen beri-beri, ki nastopa posebno v tropskem pasu z omrtvičenji, dihalnimi težavami in vodenicami. Vitamin C, ki je zelo odporen napram dmskemu mrazu, preprečuje spet skorbut. Naziranje, da pospešuje krompir rahiJs, j? brez podlage. Prebivalci otoka Triatan 6% Cunha, ki ge dviga samoten v sredini južnega Atlantika. še preživljajo skoraj izključno a krompirjem, a so vetidar med najbolj zdravimi ljudmi na vsem svetu.