Živa Gruden: V Špetru bi lahko v prihodnjem šolskem letu imeli celo dva prva razreda /i2 Predsednik SDGZ Niko Tenze za nadaljevanje po poti prenove organizacije, ki jo vodi /4 Pokrajina Trst in Občina Zgonik za dvojezične smerokaze rs ¿4 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 10. FEBRUARJA 2009 Št. 34 (19.433) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Žalostna zgodba v Italiji brez srca SandorTence Po 17 letih nepovratne kome sta Eluana Englaro in njena družina dotrpeli. Žalostna zgodba bi si zaslužila molk in spoštovanje, dejansko pa je povzročila toliko polemik, razhajanj in bolečine. Tragična zgodba, ki bi morala ostati zasebna, se je spremenila v javno predstavo, kar se ne bi smelo nikoli dogoditi. Za to nosimo precej odgovornosti novinarji, velike odgovornosti pa imajo tudi politiki in še marsikdo. V normalnih razmerah bi bil to, kot rečeno, čas za molk, vemo pa, da žal ne bo tako in da bo politična polemika prevladala nad vsem ostalim. Šakalstvo se je začelo sinoči, takoj zatem, ko je iz Vidma prišla tragična novica. Med prvimi žrtvami te obrekovalne kampanje je predsednik Dežele FJK Tondo, ki se je v tej zgodbi izkazal s pokončno držo v skladu s svojimi etičnimi prepričanji. O Eluani in njeni žalostni zgodbi vemo dejansko že vse ali skoraj vse. Poznamo posledice njene prometne nesreče, pogumno borbo očeta Beppina, sodne razsodbe in politične zaplete zadnjih dni. Parlament je imel dovolj časa na razpolago za odobritev pravičnega zakona o biološki oporoki, namesto tega pa je v zadnjem trenutku hitel z odobritvijo površnega zakona, ki je bil izključno naravnan na tragično Eluanino usodo. Politika in politiki so spet izgubili veliko priložnost. Ta žalostna zgodba, ki je zrcalo cinične in v bistvu vse bolj negotove in vase zazrte Italije, pušča za seboj ruševine in poražence. Uboga Eluana, ki ji je bilo vsaj pri-zanešeno, da ni videla in slišala, kaj se je dogajalo okrog nje. primer englaro - V videmski bolnišnici La Quiete je izdihnila ob 20.10 Eluana sinoči umrla Žalovanje in polemike Vlada in Vatikan govorita o »umoru« - Leva sredina brani Napolitana čedad - Ob dnevu slovenske kulture Praznično v Benečiji Osrednja prireditev Slovencev v Italiji, posvečena 100-letnici GM, je najprej zaživela v Čedadu ČEDAD - Množično, slovesno, praznično: osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture Slovencev v Italiji je letos prvič zaživela v Benečiji, s čimer so slovenske organi- zacije želele jasno izraziti podporo hotenjem Slovencem videmske pokrajine. Sicer pa je letošnja prireditev, ki jo bodo drevi ponovili v Trstu, v četrtek pa v Gorici, stole- tnici Glasbene matice, zato ima glasba večjo težo kot sicer. Številne zbrane je v gledališču RistorI nagovoril Miran Košuta. Na 3. strani VIDEM, RIM - Eluana Englaro je umrla. Njeno srce je prenehalo utripati sinoči ob 20.10 v videmski bolnišnici La Quiete, kjer so jo v soboto odklopili od naprav, ki so jo ohranjale pri življenju. Polemike, ki so pospremile zadnji del njenega življenja, niso utihnile niti ob njeni smrti. Mnogi predstavniki vladne večine in katoliške cerkve povedali, da smo bili priče »umoru«, ter se obregnili ob tiste, ki so pri njem sodelovali. Leva sredina in mnogi predstavniki kulturnega življenja pa so se postavili v bran predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, ki v petek ni hotel podpisati vladnega odloka proti prekinitvi umetnega hranjenja. Na 28. strani Deželna vlada FJK odobrila načrt o racionalizaciji šol Na 2. strani Odbornica Švara o proračunu Občine Devin-Nabrežina Na 6. strani Smrt delavca zaradi pomanjkljive varnosti Na 23. strani V Novi Gorice hude socialne stiske še ni, a jo vsi pričakujejo Na 23. strani Ob stoletnici rojstva Mušičevo leto Na 25. strani strasbourg - Sepp Kusstatscher Južni Tirolec najbolj marljiv evroposlanec STRASBOURG - Južni Tirolec iz vrst zelenih Sepp Kusstatscher je najbolj marljiv evropski poslanec iz Italije. 62-letni profesor iz Villan-dersa pri Bocnu je bil od volitev leta 2004 navzoč kar na 272 na skupno 274 plenarnih zasedanj evropskega parlamenta. To je nedvomno pravi rekord, ki priča o veliki resnosti južnotirolskega politika, ki dobro pozna tudi stvarnost naše manjšine. Sodeč po podatkih, ki jih objavlja tednik Espresso, se je v Stras-bourgu dobro obnesel tudi Michl Ebner, poslanec Južnotirolske ljudske stranke, ki je na volitvah doživel tudi podporo Slovenske skupnosti. Ebner je bil navzoč na skoraj 80 od-stokov sej evropskega poslanca. V Strasbourgu se je najslabše izkazal nekdanji italijanski zunanji minister Gianni De Michelis iz vrst socialistične stranke. Udeležil se je le polovice sej evropskega skupščine. Bivši ministrski predsednik Romano Prodi je nezanimanje glavnine evropskih poslancev iz Italija za delo v Strasbourgu označil kot pravo sramoto. Evroposlanci iz Italije so bili doslej tudi najbolje plačani člani evroparlamenta. Na 27. strani slovenija DZ ratificiral vstop Hrvaške v zvezo Nato LJUBLJANA - Slovenski državni zbor je včeraj s potrebno dvotretjinsko večino podprl ratifikacijo protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Za je glasovalo 75 poslancev, proti pa jih je bilo 11. Vstopa Hrvaške niso podprli le v poslanskih skupinah SLS in SNS. Pred tem so potrdili tudi vstop Albanije v Nato, pri čemer so ratifikacijo podprli soglasno. Zaradi ratifikacije hrvaškega vstopa v Nato se v krogih SLS že govori o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma, ki pa po mnenju predsednika DZ Pavleta Gantarja nima veliko možnosti, da bi uspel. Na 27. strani štmaver - Vse tri dni dober obisk Vaško praznovanje spravili pod streho IL Wf ' . t i VbJI T W9 Will t* m- 4 1 p1 flJMH ^ _ ¥ 1 < - í i 1 1 f 2 Torek, 10. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI fjk - Deželna vlada odobrila načrt o racionalizaciji šolske mreže Zelena luč dežele za ustanovitev večstopenjskih šol v Trstu in Gorici Načrt bo zdaj romal v Rim - V Trstu predvideni dve slovenski večstopenjski šoli, v Gorici pa ena V Špetru (na sliki) in Doberdobu že delujeta večstopenjski šoli, zdaj pa jih napovedujejo še v Trstu in Gorici TRST - Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je na svoji zadnji četrtkovi seji odobrila načrt o racionalizaciji šolske mreže v FJK za prihodnje šolsko leto 2009/2010 na podlagi predlogov, ki jih je prejela od štirih pokrajin. Tako je tudi dežela potrdila predlog, da se ustanovijo tri večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom. V Trstu bosta tako nastali dve taki šoli: ena bo pri Sv. Ivanu, kjer bo prišlo do združitve tamkajšnjega didaktičnega ravnateljstva z Nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda, druga pa pri Sv. Jakobu, kjer se bo didaktično ravnateljstvo združilo z NSŠ Ivana Cankarja. V Gorici pa se bo didaktično ravnateljstvo v Ul. Brolo združilo z NSŠ Ivana Trinka. Če odmislimo slovenske šole, pa je v Trstu predvidena združitev italijanskih višjih srednjih šol Carli in Da Vinci-San-drinelli, v Gorici pa nižjih srednjih šol As-coli in Locchi. Tudi v pokrajinah Videm in Pordenon bo prišlo do združitve nekaterih šol, v vseh štirih pokrajinah dežele pa je predvidena ustanovitev centrov za izobraževanje odraslih. Deželni načrt o racionalizaciji šolske mreže bo zdaj romal na mi- nistrstvo za šolstvo v Rim. Za deželnega odbornika za šolstvo in kulturo Roberta Mo-linara je doslej opravljeno delo prvi korak, ki omogoča ohranjanje sedanje ravni šolskih storitev v FJK, saj gredo sprejete odločitve v smer kakovostne preureditve šol. Molinaro je izrazil priznanje deželnemu šolskemu ravnatelju Ugu Panetti, čigar razpoložljivost in sodelovanje sta omogočili določitev enotnih kriterijev. Zaradi odloga sprememb na področju višjih srednjih šol na šolsko leto 2010/2011 po Molina-rovih besedah ni prišlo do popolnega obravnavanja te stopnje, tako da bo o tem vprašanju ponovno tekla beseda v prihodnjih mesecih. Kot znano, so predloge o racionalizaciji šolske mreže deželni upravi posredovale posamezne pokrajine. V primeru slovenskih šol v Trstu in Gorici sta tamkajšnji pokrajini upoštevali mnenje Deželne komisije za slovenske šole, ki se je pred nedavnim pozitivno izrekla o ustanavljanju večstopenjskih šol. Drugače dve taki šoli že delujeta: gre za šolo v Doberdobu in za dvojezični šolski center v Špetru. slovenske šole v italiji - Pogovor z ravnateljico dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živo Gruden »Prihodnje leto morda dva prva razreda» Večstopenjska šola omogoča bolj smotrno razporeditev kadrov in sredstev - Povezava osnovne in nižje srednje šole omogoča tudi lažji prehod na višjo stopnjo ŠPETER - Dvojezična šola v Špetru bo septembra slavila petindvajsetletnico ustanovitve. Leta 1984 je namreč prvih deset otrok začelo obiskovati privatni dvojezični vrtec, tri leta kasneje je začela delovati še osnovna šola. Vrtec in osnovno šolo so na podlagi zaščitnega zakona leta 2001 podržavili, s šolskim letom 2007/2008 pa so lahko v Benečiji končno odprli tudi dvojezično nižjo srednjo šolo. Dvojezični šolski center je tako postal večstopenjska šola, ravnateljica celotnega centra pa je še vedno slavistka Živa Gruden, ki je na tem mestu že od vsega začetka, potem ko je prej poučevala na šolah na Tržaškem in na raznih tečajih v Benečiji. Z ravnateljico špetrskega dvojezičnega šolskega centra smo se pogovorili o vpisovanju za naslednje šolsko leto, delovanju dvojezične šole in o njeni izkušnji na večstopenjski šoli. Kako se pripravljate na naslednje šolsko leto oziroma kako skušate starše prepričati, naj svoje otroke vpišejo prav v dvojezično šolo? Decembra smo imeli dan odprtih vrat, ki je za nas obenem priložnost, da staršem učencev pokažemo, kaj delamo na šoli, obenem pa način, da privabimo še nove učence. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni. Zadnje čase pa smo priredili več informativnih srečanj, na katerih smo staršem prikazali svojo ponudbo, in sicer tako, kot je bila doslej. Povedali smo jim namreč, da bi lahko prišlo zaradi šolske reforme do sprememb. Vprašanje je, če bomo lahko ohranili model, po katerem imajo otroci zjutraj pouk v enem jeziku, popoldne pa v drugem. To bo odvisno od tega, če bo naša šola res imela na razpolago po dva učitelja na razred. Če tega ne bo, bo za nas res težko sestavi- Sodelovanje špetrske šole z Nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda iz Trsta V okviru vzgojno-izobraževalne ponudbe špetrske dvojezične nižje srednje šole velja posebej omeniti tudi sodelovanje z NSŠ sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu. Z njim sta omenjeni šoli začeli v lanskem šolskem letu, ko so v Špetru ustanovili dvojezično nižjo srednjo šolo. Nekaj tržaški dijakov ima tako možnost, da teden dni preživi na dvojezični šoli in pri beneški družini, Benečani pa se kasneje prav tako za teden dni preselijo k dijakom, ki so jih prej gostili. Tako imajo možnost, da vidijo, kako poteka pouk na enojezični slovenski šoli. Lani sta se izmenjave udeležila po dva dijaka z vsake šole, letos pa šest. Pobuda je nedvomno pozitivna, saj obenem tudi pripomore k zbližanju znotraj slovenske manjšine v Italiji, dijakom pa, da spoznajo povsem drugačno okolje. Živa Gruden ti primeren urnik. Tudi odprava so-prisotnosti bi nas prisilila, da nekoliko drugače razporedimo svoje dejavnosti. Starši imajo letos možnost, da izbirajo med različnimi opcijami glede števila šolskih ur na teden. Katerega svetujete vi? Za našo šolo je izvedljiv le poln urnik s 40 urami na teden, v katere je vključeno tudi kosilo. Drugače našega programa, ki predvideva didaktične dejavnosti tako zjutraj kot popoldne, sploh ni mogoče speljati. Sicer smo dolžni nuditi vse štiri opcije tedenskega urnika, staršem pa svetujemo polnega. Če bi izbirali različne variante, bi se med drugim pojavile težave še pri prevozih v šolo in iz nje. Šolarjem nudimo namreč prevoz s šolskim avtobusom, saj veliko otrok prihaja tudi iz okoliških občin in iz Čedada. Poleg tega pa populacija ni taka, da bi lahko ustanovili več oddelkov, enega s polnim urnikom in enega s krajšim. Naj še dodam, da smo prejšnji teden na operativnem sestanku med drugim zvedeli, da z najkrajšim urnikom, tistim, ki predvideva 24 ur na teden, sploh ne bi dosegli predpisanega minimalnega števila ur za šolsko leto , tako da je že v samem zakonu prisotna nedoslednost. Kako je doslej potekalo vpisovanje? Za zdaj smo zelo zadovoljni. Pritegnili smo tudi zanimanje staršev, ki so imeli svoje otroke v italijanskih vrtcih. Zato računamo, da nam bo za naslednje šolsko leto uspelo sestaviti celo dva prva razreda. Otroci, ki niso obiskovali dvojezičnega vrtca, bodo imeli verjetno na začetku precej težav s slovenščino. Bodo imeli prirejen program? Ne, nisem zagovornica predloga o premostitvenih razredih. Mislim, da ti le otežijo integracijo. Otroci bodo bolj uspešno dojemali slovenščino ob delu v razredu in tako, da slišijo svoje vrstnike, ki uporabljajo zanje nov jezik. Kako bo pa z vrtcem? Tu večjih sprememb ne bi smelo biti. Spet pa bo možen predčasni vpis, na kar smo mi že navajeni, saj smo bili vedno prepričani, da je boljše, da začnejo otroci obiskovati vrtec že z začetkom šolskega leta, pa čeprav takrat še niso dopolnili treh let. Takih otrok vsekakor ni veliko. Kaj se obeta na nižji srednji šoli? Tu bodo spremembe v predmetniku. Odpadejo namreč izbirne dejavnosti. Vsi bodo šolo obiskovali 34 ur na teden, kar pomeni, da bomo morali imeti štirikrat tedensko popoldanski pouk (doslej so lahko starši izbirali med tremi, štirimi ali petimi popoldnevi op. p.), verjetno pa bo treba dodati tudi nekaj sobot. Pri nas ob sobotah namreč običajno nimamo pouka, ker se tudi dijaki vozijo s šolskim avtobusom in zato skušamo urnik nižje srednje šole prilagoditi urniku osnovne šole. Skrčen bo tudi pouk slovenščine in italijanščine, obvezen pa bo drugi tuji jezik. Pri nas ponujamo nemščino, starši pa se lahko odločijo tudi za potenciran pouk angleščine, vendar ta izbira po mojem ni priporočljiva. Tudi v zvezi s tem smo vsekakor že imeli nekaj sestankov s starši. Precej nedorečenega in nejasnega je tudi v zvezi s seznamom učnega osebja. Mi imamo glede tega še dodaten problem, ker se štejejo samo učne ure, odmor za kosilo pa je izvzet, tako da mora stroške za to kriti šola sama ali pa preko drugih agencij, kar pa je zelo težko. Naslednje leto pa bi morali imeti na šoli tri katedre. Trije profesorji bi morali tako dobiti vsaj delovno pogodbo za 12 mesecev, če že ne stalnega mesta, kar bi bil vendarle korak naprej. Ostali bodo še naprej dobili terminsko pogodbo do konca šolskega leta, saj med drugim ni na razpolago niti toliko ur na teden, da bi lahko dobili stalno mesto. Na osnovni šoli se učenci vse predmete učijo tako v slovenščini kot v italijanščini. Kako pa je učni program strukturiran na nižji srednji šoli? V slovenščini imajo dijaki, poleg jezika seveda, zgodovino, zemljepis, tehnologijo, glasbeno vzgojo, verouk in telovadbo. V italijanščini pa poteka pouk matematike, naravoslovja, likovne vzgoje in italijanskega jezika. Profesorja angleščine in nemščine pa predavata pač po angleško oziroma nemško. Je pri vas ob prehodu z ene stopnje šolanja na drugo kaj osipa? Ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo ne, prej bi rekla, da se število učencev takrat poveča. Osip pa je ob prehodu z osnovne na nižjo srednjo šolo. Ta predstavlja novost, tako da je pravzaprav razumljivo, da imajo starši določene pomisleke. Naša nižja srednja šola se mora še uveljaviti. Nekateri pa svoje otroke vpišejo na italijanske nižje srednje šole, ki so bližje domu in lahko do njih pridejo tudi peš. To velja predvsem za otroke iz Čedada. So pa tudi taki, ki se bojijo, da ne bi mogli slediti svojim otrokom pri učenju tistih predmetov, ki se poučujejo v slovenščini. Te težave skušamo odpraviti s pomočjo Inštituta za slo- vensko kulturo, ki prireja ob sobotah posvetovalnico za učence. Tu nudijo otrokom pomoč pri učenju, knjige, informativni material in dostop do interneta. Pobuda je zelo uspešna in vem, da kar nekaj naših dijakov obiskuje posvetovalnico. Ob koncu naslednjega šolskega leta bodo prvi dijaki opravljali malo maturo na dvojezični nižji srednji šoli. Kako se na to pripravljate? Letos si bom ogledala, kako potekajo zaključni izpiti v Gorici. Nova mala matura daje precejšnjo težo vsedržavnemu preizkusu znanja, ki pa jo bo treba prilagoditi slovenskim razmeram, kar po mojem ne bo najbolj enostavno. Bomo videli, kako bo. Poleg tega smo dijakom začeli že letos predstavljati možnosti za nadaljevanje šolanja, tudi izven naše pokrajine. Tako imamo srečanja z mladimi, ki so šolanje v različnih krajih nadaljevali v slovenščini, do konca šolskega leta pa jih bomo peljali na ogled slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici, mogoče pa še v Tolminu in Celovcu. Naslednje leto pa jim bomo pokazali še italijanske šole v okolici Špetra. V zadnjem obdobju se precej govori o tem, da bodo tudi v Trstu in Gorici uvedli večstopenjske šole. Bi lahko vi kaj povedali o špe-trski? Za nas je bila ustanovitev večstopenjske šole pridobitev, ker je šlo za nadgradnjo vrtca in osnovne šole. Pri nas sicer sploh ne bi bilo mogoče, da bi nižja srednja šola delovala ločeno, saj je že osnovna šola, kar se tiče števila učencev pod normo. Poleg tega pa ima taka povezava med osnovno in nižjo srednjo šolo številne prednosti. Kadre se da bolj smotrno uporabiti. Ponudbo osnovne šole lahko mi zdaj obogatimo z določenimi figurami s srednje, še posebno kar zadeva pouk glasbene, likovne ali telesne vzgoje in dodatnih dejavnosti ter projektov. Obenem prirejamo vsako leto več skupnih pobud za vse učence dvojezičnega centra. Ena od teh so delavnice. Zadnje smo priredili ob letošnjem dnevu spomina. Poleg tega deli država finančna sredstva na podlagi števila učencev in profesorjev, v večji enoti pa se da sredstva bolj primerno razporediti. Na skupnih sestankih profesorjev in učiteljev si lahko zastavimo enotne smernice in cilje. S sodelovanjem med profesorji in učitelji lahko omilimo preskok z osnovne na nižjo srednjo šolo, ki je za zdaj še zelo velik. Pouk je povsem drugače strukturiran, isto pa velja tudi za učbenike. Če sta osnovna in nižja srednja šola del ene same enote, pa lahko tudi otrokom pri prehodu na višjo stopnjo boljše sledimo in pomagamo. Če sem povsem odkrita, se mi zdi delitev osnovne in nižje srednje šole absurd in je tudi neevropska. Druge države imajo veliko bolj povezane stopnje obveznega šolanja. Sicer je prišlo pred leti s takratnim ministrom za šolstvo Berlinguerjem do poskusa, da bi ti dve stopnji spravili skupaj, a smo žal še vedno ostali pri delitvi. T. G. / KULTURA Torek, 10. februarja 2009 3 čedad - Osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture Množično in slovesno ob Prešernu in v poklon »stoletne« Glasbene matice Po nedeljski »premieri« bo prireditev drevi v tržaškem, v četrtek pa v goriškem Kulturnem domu r\ Jt % l ' i A i * 4 1 ^ . A ■R i jp JRB< m. ČEDAD - Ob prisotnosti političnih in kulturnih osebnosti v pokrajinskem, deželnem, narodnem in mednarodnem merilu, s sporedom v poklon slovenskim ustvarjalcem, slavnostnim govorom, množično in pozorno publiko, je tudi letos zaživela osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture, pri kateri sodelujejo vse glavne kulturne in gospodarske ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Toda tokrat ni bilo »kot vedno«, saj se je proslava prvič, pomenljivo odvijala v Čedadu kot znak podpore in spoštovanja do tistih »nezakonskih otrok«, kot jih je definirala Bruna Dorbolo, ki še čakajo na polnopravni »vstop v slovensko družino«. Slovenci iz naše dežele so razumeli sporočilo tega dejanja in so se množično udeležili praznika, ki je imel še dodatno vrednost, saj je potekal v po-klon stoletnici tržaške Glasbene matice, iz katere se je slovenska prisotnost na glasbenem področju razvila in širila na deželnem teritoriju. Glasbena matica je ime, ki ga vsak neposredno povezuje z dolgoletno glasbeno šolo in ustanovo, režiser Gregor Geč pa je dobil navdih v samem pomenu besede, ki je postal koncept celotne proslave: projekcija panja v ozadju in roj čebel, ki visijo nad prizoriščem sta tako ves čas simbolizirala delavnost in prizadevnost glasbenikov, ki so ustanovili in vodili šolo skozi temne in srečne trenutke stoletne zgodovine. Drugi povezovalni in konceptualno glavni element proslave je bil metronom, ki je na odru in v rokah izvajalcev tiktakal kot simbol minevanja časa. Na teh elementih je temeljila odrska postavitev scenarija prof. Tatjane Rojc, ki je spletla niti spominov Ubalda Vrabca, poezij Srečka Kosovela, pisem njegove sestre Karmele, nujno omejenega izbora zgodovinskih podatkov in dokumentov, da bi govorila obenem o stoletni zgodovini celotne slovenske skupnosti, v kateri je Glasbena matica stalno prisotna kot žarišče glasbene kulture, a tudi globoke narodne zavesti. Zato se je pripoved dlje ustavila pri spominih na Narodni dom, na vztrajno in pogumno dejavnost profesorjev šole v fašistični dobi, na zaslužno delo protagonistov povojnega preporoda in profesionalizacije. Različne govorice dajejo tekstu zdaj strokovno, zdaj inštitucionalno ali celo bolj osebno noto, kot je na primer ne ravno naklonjen »ženski pogled« Karmele Kosovel na Kogoja. Vsi teksti so bili zaupani profesionalnosti igralcev Danijela Malalana in Maje Gal Štromar. Video projekcije Antonia Giacomina so nadgradile pripoved z utrinki iz preteklosti, fotografijami in posnetki, ki se na platnu prelivajo s simbolično podobo panja; ustanovni statut, koncertni listi, članske izkaznice, Narodni dom a tudi meščanska stavba v ulici Ruggero Manna, ki je bila toliko let sedež šole, predvsem pa obrazi profesorjev in učencev, ki gledajo iz preteklosti črnobelih slik kot spomeniki skupne zgodovine. Tretji in neobhodni element v tem praznovanju je bila seveda glasba. S skladbami Grbca, Kogoja in Osterca, predvsem pa z izvirnimi skladbami, ki jih je Aleksander Ipavec napisal za to priložnost, so nastopili člani godalnega kvarteta Glasbene matice, harfistka Tadeja Kralj, prvi absolvent šole, violinist Žarko Hrvatič, harmonikarji Manuel Figheli, Alek- Govoru in nastopom je v nedeljo v čedajskem Ristoriju pozorno sledilo številno občinstvo nm sander Ipavec in Martina Rossi, člani mešanega zbora Gallus v prenovljeni zasedbi in z novim zborovodjo Markom Sancinom. Glasbena matica je ustanova, ki ima globoke, tridesetletne korenine v Benečiji, kjer je postala pomemben dejavnik za krepitev slovenske zavesti mladine teh dolin, ki v zadnjih letih obilno popla-čuje dolgoletni trud z znatnim razvojem dejavnosti in širše priznanimi dosežki. Šoli je v poseben ponos harmonikarski orkester iz Špetra, ki je bil med glavnimi protagonisti proslave in se je tudi tokrat postavil v ospredje z mladostno energijo pri prepričljivi izvedbi priredbe živahne skladbe »Piškice«. Kot predstavnik mladih slovenskih rodov Benečije je izjemoma v Čedadu nastopil tudi otroški zbor Glasbene matice in dvojezične šole iz Špetra Mali lujerji, ki ga vodi Davide Clodig. Povezati vse omenjene elemente v homogeno celoto ni bilo enostavno, a Geč se je že spopadel s tovrstnimi izzivi in je tudi tokrat našel ključ koherentnega in strnjenega »dialoga«. V ta namen je »razbil« enotnost posameznih točk in jih obenem povezal s premikanjem igralcev med govorom in glasbo, sočasnostjo glasbe in besede, s smiselnim zaporedjem skladb in recitacije. Gledalci so doživeli celoto kot gledališko naravnani dogodek po elegantno zasnovanem in izpeljanem načrtu, v katerem glasba ni imela koncertne relevance, a je čustveno delovala, kot da bi na odru simbolizirala navzočnost slavljenke v njej najbolj prepoznavnem in zaznamujočem načinu izražanja. Prvi poklon Glasbeni matici v jubilejnem letu je prevzel gledalce, a niti avtorji in izvajalci predstave niso ostali ravnodušni pred pomenom dogodka. Osebna navezanost in spomini na otroška leta so obarvali pristop slavnostnega govornika, prof. Mirana Košute, ki je stopil na oder s srčno bližino klarinetista in nekdanjega učenca šole. Številke, ki pričajo o bogati dejavnosti in o razvoju šole so v njegovih besedah predstavljale postopne dosežke na strmi poti, za katere so mnogi, zaslužni glasbeniki žrtvovali veliko. V tej »stotaktni simfoniji« je ustanova kljubovala in kljubuje kakofoniji nasilja, tožb in »sadističnega izživljanja nad šibkejšimi« ter je s svojo vztrajnostjo in profesionalnostjo postala eden od glavnih dejavnikov kulturnega razpona Slovencev in nepogrešljiv vogelni kamen slovenske kulture v Italiji. Glasbena matica je v zadnjih letih postala tudi svetel vzor »multikulturnega sozvočja jezikov« v glasbi, saj se v njenih učilnicah izobražujejo tudi italijansko govoreči učenci. Žal pa so tudi spodbudni primeri širitve kulture so- žitja podvrženi splošni krizi, ki pogojuje nemoteno nadaljevanje dejavnosti kulturnih ustanov. V trenutku krčenja sredstev in izostritve institucionalnih odnosov se bodo morali Slovenci odpovedati vrtičkarski mentaliteti, da bi združeni uveljavili vrednote svobode in demokracije z močjo kulture in tudi glasbe, ki jih povezuje. Košuta je v svojem govoru uporabil razkošno besedišče in skoraj pesniško (ali muzikali-čno) uravnovešen način izražanja ter ga priložnostno obogatil še z glasbenimi prispodobami, da je izvrstna oblika še dodatno oplemenitila tehtne in občutene vsebine. Govornik je začel in zaključil s Kogojevimi besedami o glasbi, ki nas zaznamuje kot zrcalo narave in »usmerja človeka v globine njegove duše«. Proslava se je zaključila z bolečim in polemičnim vprašanjem, in sicer branjem 15. člena zaščitnega zakona, po katerem naj bi leta 2001 nastala slovenska, avtonomna sekcija državnega konservatorija Tartini. Z žgočo in disonan-čno noto so se neizpolnjeni odloki člena spremenili v kakofonski kanon, ki ga je premagala le mirna, ubrana, apolinična lepota Mozartove glasbe. Klavir, ki je bil do tedaj prisoten samo na platnu in v naslovu iz Kosovelovega verza »In ču-jem te; klavir igra ... « se je končno oglasil na posnetku sodobne, jazzovsko obarvane priredbe drugega stavka klavirskega koncerta, ki se ob koncu prelije v sproščeno žvižganje, najbolj preprosto in neakademsko glasbeno iskrico. Glasba je imela tako zadnjo besedo in je ponudila nei-zrazljiv odgovor, ki prekrije agresivne besedne dvoboje, daje pogum in vero v boljšo bodočnost, kot je bilo v temnejših trenutkih, ko so naši predniki prestali in premostili težke ovire in krivice. Na odru ostane metronom, oz. številni metro-nomi, ponovno simbol časa, medtem ko je tekst člena na platnu opomin za ne-uveljavljene pravice. V tem primeru je časa minilo že preveč. Rossana Paliaga 4 Torek, 10. februarja 2009 GOSPODARSTVO naš pogovor - Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niko Tenze Preseči razdrobljenost in posodobiti delovanje SDGZ nadaljuje po poti prenove, ki jo je začrtal Edi Kraus in nadaljeval Boris Siega - Glede krize optimist EVRO TRST - V vrtincu gospodarske krize, ki se že močno čuti tudi med slovenskimi gospodarstveniki v Furlaniji-Julijski krajini, smo se obrnili na predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Nika Tenzeja in ga zaprosili za njegovo oceno učinkov krize in za prvi obračun dveh mesecev dela za krmilom stanovske organizacije slovenskih podjetnikov. Kakšen je torej ta prvi obračun? Začel sem spoznavati bolj v notranjosti strukturo, kako deluje, in na žalost sem se seznanil tudi s celo vrsto problemov, tako v sklopu strukture, kot tistih, ki so vezani na splošno gospodarsko krizo, ki seveda zadeva tudi naše podjetnike. Pa se najprej ustaviva pri najbolj aktualnem problemu. Kako se kriza konkretno kaže v naših gospodarskih krogih? Zajela je razne sektorje, vedar na nehomogen način, saj ne zadeva vseh enako. Nekateri so zelo pod pristikom, kot npr. gradbeništvo, ki zastaja, avtoprevozništvo, ki je v hudi krizi, in podjetja, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino in delajo z evropskimi trgi. Pri nas, lokalno, pa je problem po mojem mnenju bolj medijsko napihnjen kot pa realen. V Trstu imamo skoraj 75 odstotkov ljudi, ki prejemajo pokojnine ali živijo s plačami iz odvisnega dela v javnih upravah, bankah, zavarovalnicah ipd. Zato je to pri nas neka čudna kriza, na raznih področjih jo čutijo bolj s psihološkega vidika, kot npr. v mojem sektorju, gostinstvu, kjer imamo skoraj nespremenjen obisk gostov, vendar porabijo manj, kar kaže na upadanje kupne moči. Podobno velja za trgovine, kjer je bilo nekaj več gneče v prvih dveh tednih razprodaj, zdaj pa delo usiha. Verjetno se bo položaj izkristaliziral v prihodnjih mesecih. Sam sem velik optimist in upam, da se bo položaj spomladi normaliziral. Da ne bo tako grozno, kot se zdi sedaj. To je moj optimistični pogled na to krizo. V obrti se kriza že krepko čuti, finančni storitveni sektor, predvsem banke in zavarovalnice, pa se zdi zaenkrat še imun. Bolj so izpostavljene tiste dejavnosti, ki so vezane na pristanišče, torej logistika, transport ipd. Tam se kriza najbolj neposredno čuti, nekateri so se enostavno ustavili, ker ni več potrebe po tako velikem pretoku blaga, zato tam stagnira. Pri obrtnikih je podobno, ker pa so bila naročila do konca leta in do začetka novega leta, nekatera podjetja še dobro delajo. Problem je, da ni novih naročil ali pa ljudje, ki tudi v majhnih podjetjih naročajo storitve, zavlačujejo z naročili. V tržaških podjetjih so zaposleni tudi uslužbenci iz Slovenije. Se lahko zgodi, da bodo prvi, ki bodo v primeru odpuščanj izgubili delo? Ne verjamem, da bi se to zgodilo. Problem bodo posamezna podjetja, večina pa jih je vedno imela probleme s pridobivanjem delovne sile. V nekaterih podjetjih se bodo delovna mesta krčila, vendar ne verjamem, da bo to šlo na račun specifičnih skupin, pa naj bodo Slovenci ali tujci nasploh. Mislim tudi, da ne bo velikih pretresov, ker pri nas nimamo velikih podjetij, tako strukturiranih, da bi morali v veliko število odpuščanj. Verjetno se bodo podjetja v prvi fazi nekoliko prestrukturirala, morda bodo skrajšala delovnik ali uvedla socialne blažilce za zaposlene. Za najbolj izpostavljene sektorje je vlada pravkar uvedla protikrizne ukrepe. Bodo pomagali? So majhni in minimalni. Vlada in tudi Dežela bi morali biti bolj pogumni, dati več zagona gospodarstvu, saj bi nekateri sektorji, posebno energetski, potrebovali veliko večje spodbude, da bi se kapilar-no razširila uporaba alternativnih energetskih virov, kot so npr. sončne elektrarne. To bi imelo dvojni učinek: takoj bi zagotovilo delo podjetjem in po drugi strani pomagalo k ublažitvi energetskih problemov države. Vemo namreč, da je treba na plinske terminale ali na napovedane jedrske elektrarne čakati zelo, zelo dolgo. To so sicer strukturni ukrepi, a nimajo takojšnjih protikriznih učinkov. Niko Tenze je pred dvema mesecema prevzel vodenje Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Podjetja ne morejo čakati, ko enkrat prenehajo obratovati, jih ni mogoče več rešiti. Tako je. Ali imate pri SDGZ pregled nad tem, kar se v zvezi s krizo dogaja med vašimi člani? Utrip med njimi merimo po sekcijah. Po novem letu smo začeli z njimi pripravljati program, strategije za to, da bi našim članom po najboljših močeh pomagali. Eden od predlogov zadeva fotovoltaične sisteme, da bi za gradbena podjetja in inšta-laterje pripravili izobraževalne priložnosti za to področje, v mislih pa imamo tudi pomoč pri pridobivanju javnih del, tudi majhnih, ki naj bi jih država oz. Dežela pospešili v okviru protikrizne strategije. Predsednik Dežele Tondo nam je na nedavnem srečanju povedal, da njegova uprava predvideva prispevke občinam do 500 tisoč evrov za manjša javna dela, za katera naj ne bi bili potrebni javni razpisi, kar bi olajšalo neposredno sodelovanje majhnih podjetij. To bi bilo še posebno dobrodošlo zato, ker majhna podjetja v primeru krize nimajo možnosti uporabe socialnih blažilcev za svoje zaposlene. Razmišljate tudi o kakem novem projektu? Prav na osnovi sugestij, ki so izšle s srečanja s predsednikom Dežele, smo se odločili za pripravo programa za naše sekcije, po katerih bi za naše člane pripravljali razne projekte. Na žalost se v najtežjem položaju nahaja trgovina, saj je poleg krize tukaj pri nas tudi pod vplivom velikih nakupovalnih centrov, ki so zrasli v zadnjih letih, po drugi strani pa se je trgovska mreža tudi premalo posodobila, ostala je preveč statična. Mogoče je v tem smislu najbolj napredovalo gostinstvo? Res je. Za ta sektor velja, da je pred leti preživel veliko generacijsko krizo, tako da so zdaj lokali, ki so preživeli, vsi v mlajših rokah. To je spodbudno, saj mladi z večjo vnemo sodelujejo in delajo. V tem obdobju krize pa je naša sreča, da imajo naši gostinci veliko tradicijo, da so svoje lokale v glavnem podedovali in so zato bolj pripravljeni na težje razmere. Pomagala jim je tudi odločitev za kakovost. Pobude, ki smo jih speljali v teh letih, kot so npr. Okusi Krasa, so pomagale pri ovrednotenju domače kuhinje, spodbudile so sodelovanje s proizvajalci. Na nedavnem obisku pri SGZ v Celovcu smo se pogovarjali tudi o ponovitvi Okusov Krasa na Koroškem. To sodelovanje, dinami-zem v gostinstvu nam bo verjetno omogočil, da bomo šli dobro skozi krizo. Vrniva se k združenju. Na začetku pogovora ste omenili probleme strukture. Mislim na upadanje števila podjetij, na vse višje stroške vzdrževanja teh naših struktur, združenje je bilo vedno bolj avtonomno, imelo je lastna sredstva za delovanje. V zadnjih časih vidimo, da je potrebno neko restrukturiranje ali pa vsaj delo, ki sta ga začela oba moja pre-hodnika, Kraus, ki je šel prav v to smer, in jo je potem nadaljeval Siega, nadaljevati. Naš cilj je utrditev naše organizacije. Kako pa gre v videmski pokrajini? Tam smo imeli krizo, zdaj smo pridobili določeno število strank za servisno podjetje, imamo pa še problem članstva, ki ga moramo zbrati. Na srečo imamo zelo sposobne ljudi, začenši z Robertom Če-bronom, ki dela za Servis in se ukvarja z marketingom za združenje, obenem pa vodi strukturo. Vsekakor je območje Benečije precej problematično. Za zdaj torej nadaljujete program vaših predhodnikov. Ja, program je bil zastavljen, zraven pa se pojavljajo še novi problemi, kot npr. s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje. Tudi to bo treba urediti, kajti tam, kjer je združenje udeleženo, moramo oceniti, v kakšni obliki nadaljevati v določenih strukturah in v določenih podjetjih. Pri zavodu, ki bo imel danes občni zbor, je npr. problematično to, da smo člani, ampak nismo bili v stanju nadzorovati njegovo delovanje. Zakaj? Verjetno zaradi oseb, ki niso imele vpliva. Sicer pa je problem v vsej naši manj- slovenija - Zaposlovanje Konec januarja 11,6% več brezposelnih kot decembra LJUBLJANA - Ob koncu januarja je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 73.911 brezposelnih oseb, kar je 11,6 odstotka več kot decembra lani. V primerjavi z lanskim januarjem se je brezposelnost povečala za 6,7 odstotka, so včeraj povedali predstavniki zavoda. Gre za izrazito povečanje brezposelnosti, zaradi katerega se je število brezposlenih oseb zvišalo na raven iz marca 2007, pojasnjujejo na republiškem zavodu za zaposlovanje in dodajajo, da so do 5. februarja letos prejeli 149 elektronskih vlog za subvencioniranje polnega delovnega časa, ki se nanašajo na 27.498 delavcev. Nekoliko dražji bencin, malenkost cenejši dizel LJUBLJANA - Cene motornih bencinov v Sloveniji so se z današnjim dnem zvišale, medtem ko sta se bosta gorivo in kurilno olje malenkost pocenila. Za liter 95-oktanskega bencina je tako treba po novem odšteti 0,965 evra, za liter dizla 0,947 evra in za liter kurilnega olja 0,534 evra. Kot so sporočili iz Petrola, se je liter najbolje prodajanega 95-oktan-skega bencina danes podražil za 0,024 evra in stane 0,965 evra, medtem ko se je 98-oktanski bencin podražil za 0,026 evra na 0,981 evra na liter. Nasprotno se je cena dizelskega goriva znižala za 0,001 evra na 0,947 evra na liter. Nekaj višja je pocenitev kurilnega olja, in sicer je za liter po novem treba odšteti 0,534 evra, kar je 0,004 evra manj kot zdaj. 1,3008 $ +1,66 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. februarja 2009 šini, v gospodarstvu, kulturi, športu, kjer je preveč razdrobljenosti in zato stvari ne gredo tako, kot bi morale. Naše strukture slonijo na temeljih, ki so bili zgrajeni v drugačnih časih, dobre so bile pred petnajstimi, dvajsetimi leti, zdaj pa čas prinaša drugačne zahteve. Premisliti bo treba in najti pravi način, da bodo te strukture, naša podjetja delovali na bolj sodoben in učinkovitejši način. Odgovornosti, ki vas čakajo, ni malo. Jih je kar precej, sploh si nisem predstavljal, koliko jih je. Vendar imam rad izzive in sem že toliko let v združenju, da se dela ne bojim. Pa imate poleg predsedniške funkcije in odgovornosti za gostinsko sekcijo še delo v svojem podjetju. Ne bo zmanjkalo časa? Na srečo sem obkrožen z dobrimi sodelavci, v sekciji smo se malo preorganizi-rali in mi bodo odborniki in člani bolj pomagali, peljali bodo večino sekcijskega dela naprej. V glavnem odboru združenja pa nadaljujem že zastavljeno delo, predsednik je bil potreben da ga vodi in organizacijo predstavlja navzven. Člani odbora imajo svoje zadolžitve in so dobro strokovno podkovani, tako da mislim, da bomo delo v tem mandatu uspešno speljali do konca. Kaj pa vaše podjetje? Imam srečo, da je podjetje družinsko, da imam brata in mamo, ki dejavnost lepo peljeta naprej in me v tem trenutku veliko nadomeščata. Sicer pa imamo tudi gostinca župana (v Repnu)... Nek moj kolega je na nekem srečanju rekel, da ne ve zakaj, ampak kjer nastanejo problemi, tja vedno pokliče gostinca. Mogoče zato, ker smo bolj diplomatski, ali pa imamo kakšno čudežno lastnost, ki je drugi nimajo. Ali pa imamo več sreče, ne vem... Saj lahko povemo kateri je vaš lokal, za bralce, ki tega ne vedo. Restavracija Lampara v Križu, od koder sem doma. Naša družina se že več kot sto let ukvarja z gostinstvom, zdaj že četrta generacija. Moj lokal obstaja od leta 1980, oče je imel bar od leta 1960, prej pa je imel moj dedek z brati eno gostilno v Križu in eno v Trstu. Nismo pač znali delati drugega kot oštirje, v gostilni smo se praktično rodili in zrasli. Hvala za pogovor in slišiva se spet, ko bo bolj jasno, kam pravzaprav ta kriza gre. Pred petimi meseci si nihče ni predstavljal, kaj se bo zgodilo. Kriza ni nastala počasi, prišla je hitro in bo hitro tudi šla, kot cunami. Upajmo, da imate prav. Pogovor zapisala Vlasta Bernard valute evro (povprečni tečaj) 09.02. 06.02. ameriški dolar japonski jen 1,3008 119,21 8 8894 1,2829 116,70 8,7453 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 46,7135 63 2190 46,4607 62,0930 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4520 0,87100 7,4516 0,87060 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna \JfO/ 1 KJKJ 10,4375 8,6620 UpO/WAF 10,5655 8,7730 1 1UI VCjIVU M Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 27,799 1,5060 28,020 1 5012 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i tArint 15,6466 287,90 15,6466 292,60 1 1 IC1LIL.0 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,4835 1 5969 4,5995 1,6001 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,9407 1,9558 1,9407 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2444 3,4528 4,2575 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7030 2 9170 0,7035 2,9229 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0976 290,00 2,0891 LUI JIVCI III 0 hrvaška kuna 7,4361 7,4045 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 9. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,4468 1,2281 1,7043 200 libor (eur) 1,6762 2,0043 2,090 2,1962 libor (chf) 0,3166 0,508 0,648 0,951 euribor (eur) 1,68 2,005 2,086 2,192 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.103,66 € -379,49 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. februarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,37 IMTCDCI IDr»DA Q QQ -3,48 +3 95 KRKA 1 1 IKA KOPER 58,80 24,82 +1,84 +0 82 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 169,22 275,97 +0,49 +3,22 TELEKOM SLOVENIJE 125,23 -0,59 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,94 DELO PRODAJA - ctni +1,53 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 9,27 -0,96 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 49,50 12,03 +1,66 -2,98 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 239,78 -0,08 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,00 16,36 +1,61 MILANSKI BORZNI TRG 9. februarja 2009 MIB 30: +1,09 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,464 5,47 12 20 +0,69 +1,86 +0,25 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,50 1,035 +2,10 -0 10 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,11 0,98 +1,42 +2 18 EDISON ENEL ENI 4,70 1763 -0,90 +0,63 FIAT FINMECCANICA 4,69 1196 +1,79 -2 13 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,43 212 +1,48 +3,28 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,46 14 76 +2,39 -0,40 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 11,85 3,84 -0,40 -1 28 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,21 1 39 -0,35 -0,07 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,23 9,95 +0,73 +0,71 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 13,88 410 +5,07 -0,06 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,41 1 09 +6,91 +6 13 TENARIS TERNA 8,92 2,47 +2,29 -0,20 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,41 9,44 +9,60 +1 40 UNICREDIT 1,41 +5,12 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 39,90 $ +0,86 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.932,61 933,38 +0,71 +1,00 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.689,72 956,56 -0,13 +0,33 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.523,42 534,89 -0,70 +3,42 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 243,49 1.939,09 +0,95 -0,22 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 11.108,78 2.204,74 +0,37 -0,47 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.272,22 1.282,28 -0,10 +0,37 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 869,97 870,73 4.666,82 4.307,61 +0,16 +2,09 +0,48 +0,37 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.134,87 1.746,15 +0,39 +12 20 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 761,1 2.348,95 +3,72 +0,23 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.969,03 1.682,34 13.769,06 2.181,24 9.583,89 +0,00 -1,92 +0,83 +3,96 +3,04 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 10. februarja 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT Dan spominjanja in zgodovinska resnica Miro Kocjan V odnosih med Slovenijo in Hrvaško kar zadeva mejna vprašanja, zaenkrat ni bistvenih novosti, nekatera znamenja pa očitno kažejo na premik. Preprosto: slovenskemu predsedniku vlade Pahorju je bilo sporočeno, da bi seveda najbolj ustrezali neposredni pogovori med državama, toda hkrati je bilo jasno nakazano, da bi rešitev s tako imenovano »mediacijo« (čemu mediacijo ko bi preprosto lahko rekli, da gre za poskus posredovanja) bilo dobrodošlo. Mediacijo predstavlja, kakor vemo Athisaari. To je Pahor slišal v Londonu in v Parizu. Hrvaški zunanji minister je prav tako bil na obisku v Evropi in slišal podobno verzijo, oziroma preprosto željo, pri čemer pa je zanimivo, da je ni kategorično zavrnil, pa čeprav je Hrvaška formalno še zmeraj mnenja, da bi boljša rešitev bila kaka mednarodna ustanova. Krona vseh teh pogovorov pa je tudi dogovor, da se bosta Pahor in Sanader v kratkem sešla, kar je spet dobro znamenje, da se nekaj premika v korist dveh držav, hkrati pa tudi evropskih pobud. Kar nekaj evropskih pomembnih časnikov poudarja, da je predlog o me-diaciji še najbolj posrečen. Tako pišejo Le monde, Observer, vrsta nemških časnikov in drugi. Skratka, obzorje ni več moteče oblačno, kakor je bilo še pred dnevi. Naglasili smo že, da pogovori z me-diacijo imajo to veliko prednost, da omogočajo razmeroma hitro, sproščeno, iskreno, pa tudi konstruktivno rešitev in to ne na dolgi rok kakor bi se lahko zgodilo, če bi problem pretresala kaka mednarodna sodna ustanova. V Trstu pa so se začele slovesnosti v počastitev Dneva spominjanja. V tržaškem civilnem muzeju imajo stalno razstavo, pri čemer eksponate osvetljuje modra svetloba, ki naj bi spominjala na povojne tragedije. Tako pač beremo v nekaterih časopisih. Še zlasti izstopa »lait motiv« razstave, ki je letos bogatejša od lanske, »foj-ba«. Dejstvo je, da je ta tema še sestavni del italijanske zgodovine, pa čeprav jo predstavlja samo določen krog. O fojbah bodo razpravljali tudi na šolah. Osrednja proslava bo seveda v Rimu pri predsedniku republike. V pripravah prevladujejo trditve, ki imajo nesporno desničarska in skrajno pretirana znamenja, včasih pa je le mogoče prisluhniti tudi opozorilu, naj bo to slovesnost priložnost, da se zgodovina razkrije, taka kot je bila. Zakaj je prišlo do tragedije, kdo je bil pobudnik. V zvezi z Dnevom spominjanja opozarjajo številni predstavniki anti-fašističnih organizacij v Sloveniji in na Hrvaškem, da ni naključje, če so prav zdaj marsikje številna množična srečanja o zločinih, ki jih je fašizem pred in med vojno storil v Primorju, v Istri in drugod. Utrjuje se namreč spoznanje, da je čas, ne glede na zgodovinsko oddaljenost, da se kvalificirane mednarodne institucije končno uradno seznanijo in izrečejo o tem žalostnem obdobju evropske zgodovine. Mimogrede se med drugim spominjam, da je tudi Leo Valiani, znana politična osebnost, rojena na Reki in eden osrednjih političnih mož v italijanski povojni politiki (umrl je pred desetimi leti), vseskozi opozarjal prav na »resnično zgodovino«. Na davnem pogovoru z njim v Benetkah mi je razlagal, da je pač bil rojen na Reki, da je to mesto, prav tako kot danes druga, imelo svoje mejne probleme in odnose, da je treba humano razumeti eksodus pa tudi fojbe, toda prav tako, še bolj je naglašal, zasluži humano tolmačenje nasprotna stran, tista, ki je bila napadena. Valiani je bil imenitna osebnost. Odločno se je upiral sleherni diktaturi, govoril je več jezikov in, med drugim, po vojni poudarjal evropsko vlogo tedanjih jugoslovanskih partizanov. V zvezi s proslavami ob Dnevu spominjanja pa velja navesti, da bodo med drugim razpravljali o imetjih, ki so jih zapustili v nekdanji Jugoslaviji, hkrati pa tudi o dolgu, ki bi ga morala beguncem priznati italijanska vlada. Pri tem ne gre pozabiti vsote, ki jo je tudi Slovenija pred leti položila na luksemburški banki. Italijanska vlada teh sredstev še zmeraj ni dvignila. V Dan spominjanja sodi tudi bližnji obisk rimskega župana Alemana v Pulju, spremljalo ga bo kar veliko število študentov. Tudi o tem obisku pišejo italijanski mediji v Sloveniji in na Hrvaškem, iz tega pisanja pa v nekaterih primerih očitno prevladuje stališče, da je treba zgodovino spoštovati, med državami in narodi pa sodelovati. Na sprejemu v Pulju bodo seveda tudi predstavniki Italijanske unije. Aktualno je še zmeraj vprašanje plinskih terminalov. Istrski časniki poudarjajo, da so slovenske inštitucije in organizacije, ki se ubadajo z okoljem, te dni izrekle odločno stališče proti terminalom v Miljah in v Trstu. Odločno proti terminalu v koprski luki pa je bil tudi novi slovenski minister za okolje Erjavec. Nasprotno od teh naporov pa prihaja z otoka Krk sporočilo, da so se odločili, da bodo v štirih letih podvojili petrolejski terminal pod Omišljem. S tem terminalom naj bi si opomogle tudi rafinerije v nekaterih drugih deželah nekdanje Jugoslavije, v Pančevu, Novem sadu in še kje. Projekt naj bi stal 150 milijonov evrov. Podjetje »Plinara« v Pulju pa je te dni začela preizkušati nov plinovod, po katerem bo teklo 30 tisoč kubičnih metrov plina na uro. Poskus zaenkrat zajema odsek med Puljem in Vodnjanom, ki je dolg okrog 8,5 kilometrov. Pomembne komunalne spremembe pa so začele doživljati nekatera istrska mesteca. V Zambratiji pri Umagu so za dva milijona kun pričeli čistiti in širiti pristanišče, pri čemer bodo, med drugim, podaljšali pomol za 40 metrov. V Pulju pa bodo kmalu gasilsko enoto oskrbeli s posebnim, sodobnim plovilom za protipožarne akcije na morju. Gasilska enota v Pu-lju, naglašajo časniki, stalno sodeluje, in to izjemno uspešno, s pomorsko šolo v Piranu, zlasti pa z gasilsko brigado v Kopru. Z Reke pa prihajajo novice o nezadovoljstvu, ki se krepi pri delavcih v luki. Napovedali so namreč, če ne bodo do 20 tega meseca prejeli za 6 odstotkov višjo plačo, stavko, ki naj bi trajala do ugoditve tej zahtevi. Na Reki pa pozdravljajo pospešena dela pri ureditvi nove obmorske promenade, ki bo dolga kar dva kilometra in pravijo, da bo harmonično združila z ene strani reško pomorsko življenje posodobljeno in industrijo ter turizem. V Pulju gre proti koncu sprejem občinskega proračuna, v mestu pa so zdaj pozdravili priznanje, ki ga je mestni svet namenil Milanu Rakovcu, kulturniku in literatu, kolumnistu, pa še kaj. Časniki poudarjajo, da je to izrazit primer istrskega intelektualca, kulturnika, pravzaprav kar »multi-kulturnika«, ki izstopa ne le kot zgodovinski, marveč tudi kot mož, ki si prizadeva za nadaljnjo rast te regije doma in v tujini. Na Reki beležijo zanimiv podatek, po katerem so na Kvarnerulani spet pozdravili porast turizma in turistov, pri čemer pa je zanimivo, da domala redno nazaduje število italijanskih turistov. Letos jih je bilo okoli 6 odstotkov manj. Mediji trdijo, da je to odraz standarda prebivalstva onstran Jadrana. Za konec pa še o pustnih prireditvah, kjer tudi letos prednjači Reka. Njen Korzo bo pravo karnevalsko gledališče. BOGATIMO SVOJ JEZIK Oglejmo si danes zaimka kakršen in vsakršen. Kakršen ima podobno vlogo kakor oziralni zaimek kateri. Z njim namreč uvajamo oziralne odvisnike, ki določajo osebo ali stvar v nadrednem stavku glede na kakovost, lastnost ali značilnost. Morda je ta razlaga nekoliko zapletena, a le navidezno. Zgledi nam bodo stvari približali: sin je tak, kakršen je oče; kakršno barvo si boš izbrala, tako boš nosila; dobila je takšnega moža, kakršnega si je želela. Če ob tem še vemo, da je tak (takšen), kakršen v ital. tale quale, postane vse še bolj preprosto. Težje se je odločati za rabo zaimka vsakršen. Izraža namreč po-Ijubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari. Zgledi: nakupil je vsakršno (najrazličnejše) blago (la roba piu diversa); sposoben je za vsakršno opravilo (e capace di svolge-re qualsiasi lavoro): takoj opazimo, da nimamo ustrezne itaIijanske vzporednice. Poleg tega pa nam ta zaimek nastavIja še novo past, v katero se ujamejo skoraj vsi naši pisci. Zgled: biti brez vsakršnih izkušenj (senza esperienza alcuna); storiti kaj brez kakršnega koli vzroka. Namesto te edine pravilne oblike pri nas vsak dan berem: brez nobenih izkušenj, brez no- benega vzroka. Slovenščina sicer pozna dvojno zanikanje, vendar nikal-nice ne smemo uporabiti za predlogom brez, ko hočemo poudariti ne samo, da je kdo brez izkušenj, ampak da nima nobene izkušnje ali sploh nikakršnih izkušenj in nikakršnega ali nobenega vzroka. Zapomnimo si, da predložna zveza brez nobenega, ki je pri nas v narečju v splošni rabi, ni dovoljena! Brez pa lahko uporabljamo v najrazličnejših zvezah, npr. biti brez staršev; oditi brez slovesa; izginiti brez sledu; oditi brez dovoljenja staršev; storiti kaj brez sosedove pomoči. ..Lahko smo torej brez česarkoli, le brez nobenega ali brez ničesar nikakor ne! Vsi vemo, da je predlog brez v ital. senza. Največkrat se bomo v slovenščini naslonili na ta prevod, a ne vedno. Zelo radi rečemo in zapišemo kalk brez drugega (ital. senz'al-tro) namesto pravilne slovenske zveze: to je brez nadaljnjega pravilno, ali s sopomenkami: to je vsekakor, (zanesljivo, nedvomno) pravilno. Pri nas tudi malokdaj srečam vrstni zaimek vsak. Skoraj vsak dan pa naletim na katerikoli, tudi tam, kjer ni potreben ali je celo neprimeren. Oglejmo si nekaj primerov: na vsak način je hotel priti do denarja (in tutti i modi); v vsakem pogledu (sotto tutti gli aspetti); v vsakem primeru (in tutti i casi); to se lahko primeri vsakemu (puo capitare a chiun-que); na razpolago sem vam v vsakem trenutku (in qualsiasi momento). V tem zadnjem primeru si moramo zapomniti tudi to, da v tej zvezi ne smemo uporabljati pridevnika razpoložljiv, o katerem sem že pisala 15.jul.2008. Medtem ko je ital.j. razširil prvotni pomen razpoložljivost in razpoložljiv tudi na človeka, slov.j. tega pomenskega preskoka ni storil, ampak je ostal pri prvotnem pomenu, t.j. pri predmetih: razpoložljiv denar, razpoložljivost finančnih sredstev, kar pomeni, da so nam ti predmeti, dani, izročeni in prepuščeni v neomejeno uporabo. Pozabimo torej na razpoložljivost in razpoložljivo osebo, saj ne nameravamo neomejeno izrabljati dobre volje sočloveka. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Vzhodna meja Kako ozdraviti zadnje odprte rane na vzhodni meji, kateri Italija posveča 10. februarja Dan spomina? To nam pove avtor uvodnika, objavljenega prejšnjo soboto v tržaškem italijanskem dnevniku, ki meni, da ta Dan italijansko javnost spominja na »razkroj cele dežele na vzhodni meji konec druge svetovne vojne in po njej, ko so pogodbe in mednarodni sporazumi, neobčutljivi za značilnosti ozemlja, idejno zatiranje in politike etničnega čiščenja sprevrgli politično, gospodarsko, demografsko in civilno obličje Julijske krajine«, ki je končala »z istovetnostjo, ki so jo pretrgale krivične meje, v katerih je bil Trst utesnjen, Istrani pa prisiljeni k izselitvi«. Trditev o krivičnih in nenaravnih mejah, ki utesnjujejo Trst, je v kričečem protislovju z dejstvom, da so bile meje vendar ukinjene in da se Trst lahko izogne (samo)utesnitvi samo z odpiranjem k zaledju, ki je - hočeš nočeš - slovensko in hrvaško. Izzivanje nezgodovinskih mejnih sporov gotovo k temu ne vodi. Avtor uvodnika, profesor Stelio Spadaro, izostruje svoja stališča, ki zmerni reformistični levici ponuja neoi-redentistična izhodišča. Nič novega, toda Spadaro je viden predstavnik Demokratske stranke in vprašati se mora- mo, ali se z njim strinjajo prav vsi strankarski somišljeniki in volilci. Kdor molči pritrjuje. Mar ne? Stojan Spetič Spomin na brata Smo v času proslav in spominskih svečanosti. Tudi navadni ljudje imamo svoje proslave in svečanosti. Sama se v tem času še posebej spominjam svojega brata Ervina, ki je na tako grozen način končal svoje mlado življenje v nacističnem taborišču Mauthausen. O svojem bratu sem že večkrat pisala in govorila. Toda tokrat se mi zdi prav in potrebno, da še poudarim, kako in s kom je končal svoje mlado življenje. Bil je v podružnici glavnega taborišča in sicer v Melku. Tam so uboge jetnike spravljali vsak dan po rovih pod zemljo, kjer so morali delati in kopati in jih potem lačne, nebogljene spravljali zvečer zopet v njihove celice. Moj brat je bil določen kot »spremljevalec« skupine židovskih otrok, ki so jih, enako kot njega, spravljali na to grozno pot, dokler so pač še zmogli. Moj brat Ervin ni gledal, od kod so ti otroci in kaj so po poreklu. Zanj je bilo važno, da je skušal pomagati, kolikor je pač mogel, da bi jim olajšal grozno trpljenje, ki jih je še čakalo. Potem so jih skupno odpeljali v podružnico Mauthausna, v Gusen. Tam so jih še nekaj dni mučili, potem pa so jih žive zažgali. Moj brat je ostal do konca z njimi, jih bodril, jih držal za roke in jih spremljal do zadnjega trenutka življenja. Mislim, da je to največ, kar lahko naredi človek, pa naj bo mlad ali ne. Moj brat ni pomislil nase, ampak si je želel, da bi rešil uboge otroke. Pa ni rešil niti sebe niti njih. Ko danes govorimo in pišemo o številnih žrtvah, ne smemo pozabiti na takšne ljudi, kot je bil moj brat, na druge premnoge mučenike in na ubogo skupino židovskih otrok v tistem taborišču. Kar so oni doživljali, so doživljali tisoči in tisoči drugih jetnikov, ki so končali tako grozne smrti. Prav je, da jih ne pozabimo, kot ni niti moj brat pozabil na tiste nesrečne otroke in se je do zadnjega boril, da bi jim pomagal. Neva Lukeš ljubljana Predstava je v nastajanju Prigode fantiča Šuška Svetlane Makarovič na lutkovnem odru LJUBLJANA - V Lutkovnem gledališču Ljubljana nastaja nova predstava po knjižni predlogi Svetlane Makarovič. Govorila bo o fantiču Šušku, ki mora "rešiti" prebivalce gozda, v katerem se prepirajo, pretepajo, preklinjajo in kričijo. Premiera v režiji Petra Dougana bi morala biti 12. februarja, a so jo zaradi bolezni dveh igralk prestavili. Šuško je dokaz, da - kljub namigovanjem o razhajanju - nadaljujejo sodelovanje z Makarovičevo, ki je z ljubljanskim lutkovnim gledališčem tesno povezana že desetletja. Protagonist nove predstave je fantič Šuško, ki ima rad živali. Nekega dne ga na pomoč v gozd pokliče Sapramiška. V njem naleti na škrata Kuzmo, ki je glavni krivec za zmedo. Kadi pipo, iz katere se vali oranžen dim. Živali so se mu zamerile, ker so ga ozmerjale z opazkami, da smrdi, ker se ne umiva. Sapramiško vzame za talko in z oblačkom dima po gozdu širi jezo, sovraštvo in zamerljivost. Šu-ško se odloči, da bo temu naredil konec. Makarovičeva, ki je v začetku leta dopolnila 70 let, teksta "ne more šteti med vrhove svojega opusa". Kot je dejala, je primeren za majhne otroke, stare tri in štiri leta, ki jih je "treba dresirati z lepimi besedami", kot so: "ne se kregati", "bodimo prijatelji", "deli svojo čokolado z drugimi". "Za majhne otroke je to še primerno, če pa gledaš z nekoliko starejšimi možgani, se ti ta ideja nekoliko upre," je poudarila pisateljica, kajti "za vsakim prepirom je rastlina, ki je zrasla iz nekega semena, in to seme sta vedno posejala dva, nikoli samo eden". Odrasli način razmišljanja zato pri Šušku, kot je dejala, nima kaj iskati. Predstava, ki so si jo zamislili v tehniki klasičnih, ročnih lutk v kombinaciji z mimičnimi lutkami in lutkami, vodenimi na palicah, bo po njenih napovedih ljubka, a silne čarobnosti ne bo imela, saj besedilo samo ne vsebuje tega elementa. Tekst je pisala z namenom, da bi ga uprizorili kot "kombi" predstavo, torej kot predstavo, ki je mobilna, dostopna "vsem kotičkom Slovenije". Likovno podobo lutk je zasnoval ki- par Jože Lašič. Makarovičeva se je na vaji "zaljubila" v nekaj lutk, zlasti v škrata Kuzmo, ker - "to sem jaz". "Je siten starec, ki hoče imeti mir, predvsem je pa kadilec." (STA) Popravljamo napako V nedeljo se je na straneh Nedeljske teme pojavila neljuba napaka. Na 17. strani, kjer je objavljen članek Stojana Speti-ča o organizaciji Gladio, se je zaradi elektronskega škrata znašla povsem napačna uvodna fotografija. Fotografija sodi v članek o vili De Rin, ki bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika. Na njenem mestu bi morala biti fotografija Čedada, ki pa je po pomoti izpadla. Za napako se iskreno opravičujemo. Uredništvo 2 0 Sreda, 11. februarja 2009 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it zgonik - Skupna seja občinskega in pokrajinskega odbora Krožišče, križišče V kratkem načrt za namestitev dvojezičnih smerokazov in tabel na pokrajinskih cestah Jeseni se bodo začela dela za ureditev krožišča pri zgoniški obrtni coni in križišča pri Božjem polju za Gabrovec. Že v teh dneh, danes in jutri, pa se bodo sestali tehniki tržaške pokrajine in okoliških občin, da bi pripravili načrt za namestitev dvojezičnih tabel in smerokazov na pokrajinskih cestah, ki peljejo skozi te občine. Tako je bilo, med drugim, domenjeno med včerajšnjo skupno sejo zgo-niškega občinskega odbora in tržaškega pokrajinskega odbora v dvorani zgoni-škega občinskega sveta. Predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Po-ropat je že nekaj mesecev po izvolitvi pripravila vrsto srečanj z občinskimi odbori posameznih občin, da bi se upravitelji bolje spoznali in tudi bolj koordinirano začrtali delo na pokrajinskem ozemlju. Sredi mandata je obnovila pobudo, da bi pokrajinska in občinske uprave preverile, kaj je bilo doslej storjeno in kaj je treba še postoriti v obdobju do prihodnjih pokrajinskih volitev. Srečanju v Zgoniku bodo tako sledili še sestanki z drugimi občinskimi upravami na Tržaškem. Skupne seje v Zgoniku so se udeležili domači upravitelji, župan Mirko Sardoč, podžupan Vladimir Budin in odbornika Nadja Debenjak in Igor Gustin-čič, ter gostje, ob predsednici pokrajine Bassi Poropat še odborniki Mauro Tommasini, Mariella De Francesco, Marina Guglielmi, Vittorio Zollia in Dennis Vi-sioli. Na srečanju je bila poudarjena ko-ordinatorska vloga tržaške pokrajine pri ovrednotenju značilnosti in posebnosti kraškega ozemlja in njenih kulturnih in krajinskih zanimivosti in danosti, seveda v sodelovanju s posameznimi občinami (v tej zvezi sta bili omenjeni Briška jama in urejeno območje nekdanjega kamnoloma pri Repniču). Predsednica Bassa Poropat je napovedala pripravo novega pokrajinskega statuta, med konkretnimi posegi pa ureditev pokrajinskih cest in namestitev novih smerokazov in tabel. Župan Mirko Sardoč je spomnil na dve javni deli, na kateri občina čaka že leta. V četrtek bo občinski svet obravnaval varianto k regulacijskemu načrtu, ki bo dejansko prižgala zeleno luč ureditvi novega krožišča pri zgoniški obrtni coni, vključno z razsvetljavo. Ta poseg bo Skupna seja zgoniškega občinskega odbora in pokrajinskega odbora v Zgoniku stal kakih 500 tisoč evrov, medtem ko bo treba za ureditev križišča za Gabrovec pri Božjem polju odšteti kakih 140 tisoč evrov, je pojasnil pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini. Obe deli naj bi stekli v drugi polovici leta. Med drugimi posegi pokrajine je Tommasini omenil tlakovanje pokrajinske ceste od Proseka do Nabrežine. Pokrajinska uprava je prav ureditvi lastnih cest posvetila veliko pozornost, kar so tudi v Zgoniku dobro ocenili, saj je v dveletju 2007-2008 Pokrajina investirala za asfaltiranje cest v tej občini kakih 180 tisoč evrov. Namestitev dvojezičnih tabel in smerokazov sodi med »prioritetna dela pokrajinske uprave«, je poudarila predsednica Bassa Poropat. Pri načrtu bodo sodelovale vse okoliške občine, na srečanju tehnikov bodo določeni roki za postavitev tabel in tudi njihovo število. Pokrajinski odbor je v ta namen vključil v proračun 2009 prispevek v višini 50 tisoč evrov. Preskrbeti bi ga morala dežele preko državnih sredstev za uresničevanje zaščitnega zakona, za turistične table (tudi te bodo dvojezične) pa je predvidena postavka v višini 150 tisoč evrov. M.K. 10. februar - Dan spominjanja Glavna svečanost na bazovski fojbi Komemoracija na bazovski fojbi bo danes vrhunec pobud, ki jih je ob dnevu spominjanja priredil odbor za žrtve fojb v sodelovanju z občinsko in pokrajinsko upravo. Prireditve so se začele že včeraj, ko so predstavniki Unije Istranov in Lege Nazionale postavili vence na Griču sv. Justa in na Trgu Rosmini. Komemoracija na fojbi bo ob 10. uri ob udeležbi župana Roberta Dipiaz-ze, pokrajinske predsednice Marie Terese Basse Poropat in predsednika odbora Paola Sardosa Albertinija. »Dan spominjanja,« je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, »je pomembna priložnost za razmislek o globokem pomenu zgodovinskega spomina. Tega je treba posredovati novim generacijam, da bodo ostale žive vrednote svobode, miru, strpnosti in sožitja med narodi.« Na bazovski fojbi so danes na programu med drugim maša, branje molitve za žrtve fojb in posegi oblasti. Popoldne bodo v deželnem svetu ob 15.30 predstavili knjigo Luigina Vadorja ob 50. obletnici nastanitve istrskih ezulov v kraju San Qui-rino blizu Pordenona. Ob 16.30 bodo odprli temu posvečeno fotografsko razstavo. V gledališču Verdi bo nazadnje ob 17.30 koncert »Verdi: na notah spomina«, ki ga bo priredila zveza ezulskih združenj in ga bosta izvajala orkester in zbor gledališča Verdi. Predsednik republike Napolitano bo na kvirinalu podelil 34 kolajn sorodnikom žrtev fojb, dodatnih deset kolajn pa bodo podelili ob 12. uri na tržaški prefekturi. Skupina mladih Nacionalnega zavezništva Azione giovani bo ob 19.30 priredila baklado na bazovski fojbi. devinsko-nabrežinska občina - Odbornica Tjaša Švara bo jutri predstavila proračun 2009 Dražja kosila, jasli, šolabus Poviški povprečno za 5 odstotkov - Dražje tudi bivanje v domu za ostarele Bratje Stuparich v Sesljanu Skoraj 13 milijonov evrov za tekoče stroške. Tolikšno vsoto je v proračunu za letošnje leto predvidel občinski odbor devinsko-nabrežinske občine. Dokument je v sodelovanju z občinskimi uradi pripravila odbornica za finance Tjaša Švara (Forza Italia), jutri ga bo predstavila na seji občinskega odbora in ga dala v presojo občinski skupščini. Največji zalogaj v proračunu bo tudi letos namenjen občinskemu osebju, skupno skoraj 4 milijone 600 tisoč evrov, ali 35 odstotkov tekočih stroškov (ampak 1 odstotek ali 50 tisoč evrov manj kot lani). Nekaj več kot 6 milijonov evrov bo odmerjeno tako imenovanemu »opravljanju storitev«, to je zadrugam za delovanje jasli, za delitev kosil v šolah in vrtcih, za čiščenje cest, za socialne službe, za vzgojo. »Skušali smo optimizirati stroške, kar pa ni bilo lahko,« je poudarila od-bornica Švarova. Ukinitev davka na nepremičnine ICI za prvo stanovanje je »prizadela« občinsko blagajno. Država je doslej preko dežele s svojim prispev- kom krila le 89 odstotkov nekdanjega davka ICI. Preostalih 11 odstotkov (kakih 200 tisoč evrov) naj bi občina prejela marca, to pa zato, ker je spoštovala pakt o stabilnosti, saj je ohranila nespremenjeno število uslužbencev (130). Davek ICI na drugo stanovanje ostane nespremenjen (sedem promil), prav tako davek na odvoz odpadkov (»Ta davek smo zadnjič povišali pred petimi leti,« je spomnila odbornica). De-vinsko-nabrežinska občina tudi letos ne bo uvedla dodatka na davek Irpef (Švara: »Naša občina je edina v Tržaški pokrajini, ki ni uvedla tega davka, v deželnem merilu tega ni storilo le še šest drugih občin«). Drugače pa je s plačevanjem nekaterih storitev. Šolska kosila, ki bremenijo občinsko bilanco za 250 tisoč evrov, se bodo podražila za povprečno 5 odstotkov. Vsako posamično kosilo ali malica se bosta podražila za 0,30 evra. Mesečni prispevek staršev za šolska kosila se je za prvega otroka zvišal na 70,50 evra (ali 5,50 evra več kot lani), za dru- gega otroka na 35,50 evra (ali 3 evre več kot lani), za tretjega otroka pa na 19,80 evra (ali 1,80 evra več kot lani). Za povprečno 5 odstotkov so se povišali tudi prispevki za jasli. Mesečni prispevek za prvega otroka se je povečal za 15 evrov in znaša, odvisno od časa, ki ga prebije otrok v jaslih, od 313 evrov do 370 evrov; prispevek za drugega otroka pa se je povečal za 11 evrov in znaša od 234 evrov do 277 evrov. Jasli bremenijo občinsko blagajno za kakih 350 tisoč evrov. Povišal se je tudi prispevek za šo- labus in sicer povprečno za 2,50 evra. Tako bo mesečni abonma v eno smer stal po novem 10,35 evra, v obe smeri pa 20,70 evra. Med podražitve sodi tudi prispevek za bivanje v domu za ostarele Bratov Stuparich v Sesljanu. Povišek za de-vinsko-nabrežinske občane znaša 1,50 evra na dan, za občane drugih občin pa 3 evre na dan. Mesečni prispevek bo znašal tako povprečno kakih 1.300 evrov. Odbornica Švarova je pred pripravo proračuna sklicala starše otrok, ki obiskujejo jasli, jih seznanila z vedno večjimi stroški in s tem nekako opravičila poviške. »Starši so razumeli težave, v katerih se nahaja občina,« je podčrtala in poudarila, da pripravlja kuharska služba kakih 500 kosil dnevno, kar ni malo. Omenila pa je tudi načrt, ki se nanaša prav na zdravo prehrano: uvajanje v jedilnik tipično kraških proizvodov, kot so domače olje, sir in med. Tako bo občinska ponudba še bolj kakovostna. M.K. občinski vrtci Prednosti pri vpisu v slovenske oddelke Pri vpisu v tržaške občinske vrtce oz. oddelke vrtcev, kjer je učni jezik slovenščina, imajo prednost otroci, za katere je bilo izjavljeno, da pripadajo slovenski jezikovni skupnosti. Tako piše v letošnjem pravilniku za vpis v tržaške občinske vrtce, točneje v poglavju, kjer je govor o objavi lestvic in vpisov. Vpisovanje v občinske vrtce je namreč potekalo od 19. do 31. januarja letos, rezultati pa bodo objavljeni v mesecu marcu. Po objavi imajo morebitni nezadovoljni deset dni časa za pritožbe, nakar bodo rezultati razglašeni za dokončne, objavljen pa bo tudi seznam vrtcev, ki imajo še razpoložljiva mesta. Pri tem v pravilniku piše, da se pri sprejemanju v vrtce s slovenskim učnim jezikom daje prednost otrokom, za katere je bilo izjavljeno, da pripadajo slovenski jezikovni skupnosti. S tem v zvezi je v potrdilu, ki ga je treba priložiti vpisnemu obrazcu, treba označiti, ali otrok pripada slovenski jezikovni skupnosti (prečrtati je treba okence »da« ali »ne«). »Enkrat toliko - dobra novica!« Tako je odločitev oddelka za občinske vrtce pri tržaškem občinskem odborništvu za šolstvo v krajšem sporočilu za javnost komentiral predsednik komisije za šolstvo in kulturo Slovenske skupnosti Igor Pavel Merku, ki opozarja, da nova določila dajejo otrokom, za katere se izjavi, da pripadajo slovenski skupnosti, prednost pri vpisu v enega od treh slovenskih oddelkov občinskih vrtcev Oblak Niko pri Sv. Ivanu, Modri delfin na Greti in v Dijaškem domu. »Večletna prizadevanja podpisanega ter nekaterih drugih predstavnikov staršev v občinskih vrtcih, nenazadnje tudi podpora vseh treh slovenskih občinskih svetnikov (Igorja Švaba, Stefana Ukmarja in Iztoka Furlaniča, op. ur.), so dokončno obrodila zaželene sadove. Menim, da je ta poseg vreden pozitivne ocene, ker se je občinska uprava odzvala na potrebo slovenske narodne skupnosti v Trstu,« zaključuje Merku. Problematika tržaških občinskih vrtcev je prišla na dan tudi na januarskem srečanju med komisijo za šolstvo SSk in senatorko Tamaro Blažina, kjer so opozorili na pojav, po katerem so v slovenske vrtce vpisovali italijansko govoreče otroke, slovenski otroci pa niso prišli na vrsto. Ob letošnjem vpisovanju je bilo to popravljeno. Peti koridor in naš prostor Občina Dolina vabi občane na javno srečanje na temo Peti koridor in naš prostor. Sodelovali bodo tehniki italijanskega železniškega omrežja, ki so odgovorni za študijo o izvedljivosti »Cross 5«; prisoten bo tudi inženir Mario Goliani, ki je do konca lanskega leta sledil omenjenemu projektu in ki je član Italijansko-slovenske medvladne komisije. Srečanje bo v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Bo-ljuncu. Številka odpada v Boljuncu Tehnični urad za zunanje službe Občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka občinskega odpada v Boljuncu sledeča: 3287235479. / TRST Torek, 10. februarja 2009 7 dan slovenske kulture - Skupna zamisel društev na vzhodnem Krasu Prešerno skupaj uvedla dogodka na Colu in v Gročani Na Colu predvajali film Bil sem zraven - V Gročani kulturni utrinki iz Brkinov Članice Zveze slovenskih kulturnih društev, ki delujejo na vzhodnem Krasu, so se tudi letos odločile, da praznik slovenske kulture proslavijo z nizom prireditev Prešerno skupaj; vsako sodelujoče društvo priredi kulturni dogodek v svoji vasi, osrednja proslava pa je skupna in bo na sporedu prihodnjo nedeljo v openskem Prosvetnem domu. Ob 17. uri bodo na odru gostili Družinsko gledališče Kolenc in predstavo S Prešernom prešerni, ki sloni na zanimivem spletu Prešernovih poezij. Prva prireditev letošnjega niza je bila v priredbi KD Kraški dom na sporedu v soboto zvečer na Colu. Po uvodnih mislih društvene odborni-ce Silvane Petaros so v tamkajšnjem Kulturnem domu predvajali dokumentarec tržaškega režiserja Jurija Grudna, v katerem je prehodil zanimivo pot fotoreporterja Edija Šel-hausa. Šelhaus je po drugi svetovni vojni nekaj let živel in delal v Trstu kot poročevalec Filmskih novosti iz Beograda. Filmu Bil sem zraven / Io c'ero, ki so ga snemali v Beogradu, Ljubljani in Trstu, je občinstvo pozorno sledilo in ga zelo lepo sprejelo, saj na privlačen način prikaže zanimivo Šelhausovo življenjsko zgodbo. Niz Prešerno skupaj se je v nedeljo nadaljeval v srenjski hiši v Gročani, kjer je SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga pripravilo praznik ob dnevu slovenske kulture z naslovom Kulturni utrinki iz Brkinov. Kulturni program je sestavljal splet glasbenih in literarnih utrinkov, ki so jih izoblikovali pesnica in zbirateljica brkinskega ljudskega izročila Slavka Cetin Čufar ter Moški pevski zbor Slavnik iz Hrpelj-Kozi-ne. Slavka Cetin Čufar se je predstavila s poezijami, v katerih opisuje svoja čustva in doživetja, ki so vezana na rojstno brkinsko okolje. Njeno literarno ustvarjalnost navdihuje namreč predvsem domotožje do rojstne vasi Mrše, iz katere se je izselila po poroki. Prebrala je tudi krajše pripovedi, ki jih je sama zbrala in literarno obdelala. Te opisujejo življenje, ki je nekoč potekalo v Brkinih. Pripovedke je objavila v zbirki ljudskih pripovedk Kruh in ribe, ki jo je uredila Nada Morato. V kratkem namerava izdati tudi samostojno zbirko poezije in ljudskih pripo- Desno posnetek s filmskega večera na Colu, spodaj pa nastop Moškega pevskega zbora Slavnik v Gročani kroma vedk. Glasbeni del Prešernove proslave je oblikoval nastop Moškega pevskega zbora Slavnik, ki deluje v Hrpeljah od začetka 90. let prejš- njega stoletja. Trenutno šteje zbor šestnajst pevcev iz raznih brkinskih vasi. Zbor vodi zborovodkinja mlajše generacije Andreja Hrvatin. Pripravili so splet Prešernovih uglas- benih besedil ter slovenskih ljudskih in ljubezenskih pesmi. Številna publika je nastopajočim sledila z zanimanjem in jih nagradila s toplim aplavzom. Od habsburškega cesarstva do fojb Italijanska založba Bollati-Bo-ringhieri je pravkar izdala obsežno zbirko esejev Dall'Impero austro-ungarico alle foibe - Conf-litti nell'area alto-adriatica. Knjigo bodo jutri ob 17. uri predstavili v knjigarni Minerva (Ul. san Nicolo 20), predstavitev pa prireja deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja. Med številnimi avtorji je tudi tržaška zgodovinarka Marta Verginella, zanimivost knjige pa je tudi v tem, da je na njenih straneh končno našlo svoje mesto tudi zgodovinsko poročilo italijansko-slovenske komisije. Dve srečanji Skupine 85 Jutri bomo obhajali prvo obletnico smrti Roberta Damianija, nekdanjega tržaškega podžupana in profesorja italijanske književnosti. V dvorani krožka Generali (Trg Duca degli Abruzzi 2) se ga bodo jutri spomnili na pobudo Skupine-Gruppo 85. Sodelujejo Cristina Benussi, Caludio Gri-sancich, Marko Kravos, Ace Mer-molja, Claudio H. Martelli, Boris Pangerc in Patrizia Vascotto. Pri-četek ob 17.30. V četrtek pa bo isto društvo priredilo literarni večer Med dvema ognjema, na katerem bodo predstavili dve kriminalki. Dušan Jelinčič bo spregovoril o italijanskem prevodu Umora pod K2, Giuliano Sadar pa bo predstavil svojo Latitudine presunta. Srečanje bo ob 18. uri v knjigarni Minerva (Ul. Nicolo 20). O usodi duše Višji inštitut za verske znanosti iz Trsta v sodelovanju s teološko fakulteto iz Triveneta in škofijskim uradom za kulturo iz Trsta prirejajo jutri od 18. uri v veliki dvorani tržaškega semenišča (Ul. Be-senghi 16) uvodno predavanje ob začetku akademskega leta 2008/2009. Višji inštitut za verske znanosti je povabil v svojo sredo profesorja Giacoma Canobbia, ki bo predaval na temo Usoda duše. Profesor Cannobio je duhovnik, ki deluje v škofiji Brescia. Iz teologije je diplomiral na papeški univerzi Gregoriana v Rimu, trenutno poučuje sistematično teologijo v semenišču v Brescii in na teološki fakulteti severne Italije. Od leta 1995 do 2003 je predsedoval italijanskem teološkem združenju (Assocazione teologica italiana). Je avtor in soavtor številnih publikacij in sodeluje z znanimi teološkimi revijami. velik trg - Tisoč ljudi na demonstraciji v obrambo ustave Podpora predsedniku Napolitanu Med demonstranti tudi veliko število Slovencev iz vrst Demokratske stranke in komunistične levice Okoli tisoč ljudi je v nedeljo dopoldne na Velikem trgu izrazilo solidarnost predsedniku republike Gior-giu Napolitanu in njegovim prizadevanjem za obrambo italijanske ustave. Demonstracijo so dan prej sklicale Demokratska stranka in obe komunistični stranki (SKP in SIK), množična udeležba pa dokazuje, da so zadnja dogajanja v zvezi s tragičnim primerom mlade Eluane Englaro močno občutena med ljudmi. Na glavnem mestnem trgu smo spet videli veliko število Slovencev, kar pomeni, da slovenska manjšina ni ravnodušna nad zadnjimi dogajanji v Rimu. Med demonstranti smo tako opazili senatorko Tamaro Blažino ter vidne slovenske zastopnike iz Demokratske stranke, Stranke komunistične prenove in Stranke italijanskih in slovenskih komunistov. Bilo je tudi nekaj napisov v slovenskem jeziku. Na pobudi se niso direktno dotaknili tragične življenjske zgodbe mlade Eluane, kot pa njenih političnih in institucionalnih posledic. O Eluani in njeni kalvariji obstajajo tudi v levi sredini različna mnenja in različne etične občutljivosti, kar je naredil ministrski predsednik Silvio Berlusconi, ki je hotel od Kvirinala praktično izsiliti dekret, pa presega vse meje institucionalne korektnost in predstavlja kršitev ustave. Šlo je v bistvu za poskus izsiljevanja državnega poglavarja in tudi za izničenje vseh sodnih razsodb o tem kočljivem primeru, je bilo slišati v nedeljo na Velikem trgu. Nekaj metrov stran je skupinica Tržačanov in Tržačank pred županstvom s transparentom podprla početje Berlusconijeve vlade in stališča, ki jih o Eluani vneto zagovarja Vatikan. Glavni pobudnik tega shoda je bil občinski svetnik desne sredine Sal-vatore Porro, nekdanji zastopnik Nacionalnega zavezništva, ki je potem prestopil v na novo ustanovljeno Krščansko demokracijo. Slovenski napis na nedeljski množični manifestaciji na Velikem trgu v bran republiške ustave kroma 8 Torek, 10. februarja 2009 TRST / opčine - Na osnovni šoli Franceta Bevka Kulturni praznik nekoliko drugače Zanimivo dvodnevno gostovanje Družinskega gledališča Kolenc • •• obisk v rašici MePZ Lipa se je poklonil Trubarju Z obiskom Trubarjeve domačije v Rašici na Dolenjskem se je tudi MePZ Lipa želel pokloniti spominu začetnika slovenskega jezika in slovenske književnosti ob 500-le-tnici njegovega rojstva. Ob prijetnem vzdušju, h kateremu je pripomogel skupinski izlet z avtobusom, so si bazovski pevci ogledali prav vse kotičke te prastare domačije, poznane kot Temkov mlin, ki obiskovalcem pričara edinstvene občutke; kljub temu, da vsi vedo, da so vas in stari mlin uničili že Turki v prvih letih šestnajstega stoletja in da je oblika tega kompleksa, kot jo vidimo danes, sad obnovitve, izpeljane v 19. stoletju. Čaru tega kraja mogoče botruje tudi dejstvo, da skoraj vsi Slovenci dobro poznajo Trubarjevo življenje in njegovo delo tako, da se ni težko zazreti v te spominske kraje in si predstavljati, kako Trubar kot deček brezskrbno cepeta okoli materinih dolgih kril ali pa spremlja očeta, mlinarja Miho, pri vsakdanjem delu v mlinu. Neokrnjena narava in bistra voda potoka, ki še danes, žal samo za radovedne obiskovalce, vrti mlinska kolesa, dopolnjuje idilo. Izlet je popestrila tudi dodatna obveznost, ki je spremljala »romanje« na Trubarjev dom, saj je Lipovce čakal tudi jutranji nastop v prostorni ribniški farni cerkvi, ki se že od daleč ponaša z dvema impo-zantnima zvonikoma, zgrajenima po načrtih slavnega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Bazovci so v natrpani cerkvi najprej peli na ko-ru med slovesno mašo, po končanem obredu pa so se preselili pred glavni oltar in odpeli še nekaj pesmi iz programa, ki so ga pred kratkim predstavili na božičnem koncertu v tržaški katedrali svetega Justa. Kot se ob vsakemu prijetnemu izletu spodobi, se je dan končal ob dobrem tipičnem slovenskem kosilu. Postreženo je bilo z razno raznimi dobrotami, le »ribn'čana« ni bilo od nikoder, kljub temu, da je prav ta vrsta fižola ena kulinaričnih specialitet tega okoliša. Nato hitro domov z mislijo na nove pobude in izzive, saj čakajo v letu 2009 bazovske pevce pomembna praznovanja, ki bodo potekala ob 110-letnici vaškega kulturnega društva LIPA. (L.V.) Pred dnevi smo v Prosvetnem domu na Opčinah in v šoli Franceta Bevka gostili Družinsko gledališče Kolenc iz Vač na Dolenjskem. Učencem prvega, drugega in tretjega razreda se je na odru predstavila očarljiva in prevzetna Urška. Povodni mož pa je v svoji zeleni obleki in črnim plaščem vzbudil strah in navdušenje. Naenkrat smo se mali gledalci znašli v pravljici. Po ogledu predstave smo delo nadaljevali v šolskih prostorih, kjer so bile na vrsti razne delavnice, ki so jih vodili izkušeni animatorji Družinskega gledališča. Naslednjega dne so se četrtošolcem in petošolcem predstavili ošabna Turjaška Ro- Otroci so spoznali Povodnega moža in Turjaško Rozamundo ter aktivno sodelovali z animatorji zamunda, »hrabri« Ostrovrhar in privlačna Lejla.Tudi pri tej živahno zaigrani Prešernovi pesnitvi smo otroci uživali. Potem smo v razredu reševali kvize, barvali, risali in plesali. Bilo je zares zabavno in predvsem po-učno.Dana nam je bila možnost, da nekoliko drugače podoživimo dan slovenske kulture. Učenci in učiteljice se prisrčno zahvaljujemo Združenju staršev openske šole, ker so nam ponudili tako uspešno in hvalevredno pobudo, v prepričanju, da se bo sodelovanje z Družinskim gledališčem Kolenc še nadaljevalo. Učenke in učenci OŠ Franceta Bevka trebče - V organizaciji SKD Primorec V Ameriko s Cici uricami Otroci odkrivali ameriške znamenitosti V petek, 30. januarja, so otroci Cici uric, delavnic v organizaciji SKD Primorec iz Trebč, namišljeno odpotovali čez veliko lužo v Združene države Amerike. Preko fotografij so spoznavali ameriška velemesta, kot so New York, Los Angeles in San Francisco, ugotovili so, da v ZDA živijo nekatere posebne vrste živali, na primer dugongo, tjulenj in jaguar ter se čudili njihovim vrstnikom, kako zelo se zabavajo s srfanjem na oceanu. Spoznali in preizkusili so se tudi v različnih ameriških športih, kot so base- ball, rugby, hokej, košarka in golf. Najbolj so se zabavali, ko so s palico za baseball, imenovano kij, odbijali usnjeno žogico, in ko so si podajali ovalno žogo za rugby. Za konec pa so otroci še sami naredili kokice (pop corn), pri čemer je bilo seveda najbolj zabavno opazovati, kako pokajo v ponvi. Poskusili so jih tako s soljo kot s sladkorjem ter tako spoznali, kako lahko pripravijo eno tipičnih poslastic svojih ameriških sovrstnikov. Spremenili pa so se tudi v ameriški kip svobode ... trg evropa - Trčenje z avtobusom brez hudih posledic Nemarno parkiran avtomobil med vzroki slikovite nesreče Predor ni dirkališče Ob izhodu iz padriškega predora, ko se vozimo proti Katinari, pogosto srečamo tržaške mestne redarje. Le-ti namenjajo posebno pozornost predoru, v katerem vozniki radi pritisnejo na plin. V nedeljo so redarji izmerili hitrost tridesetih vozil in kar sedem jih je prekoračilo dovoljeno mejo 80 kilometrov na uro. Najhitrejša sta bila avta znamke BMW s slovensko registracijo: iz predora sta švignila s hitrostjo 150 oz. 160 km/h. Voznika sta morala izročiti vozniški dovoljenji in takoj poravnati globo, vsak je odštel po 500 evrov. V nedeljo so redarji odvzeli pet vozniških dovoljenj. Ob glavnem sedežu tržaške univerze se je sinoči pripetila slikovita nesreča. Nekaj po 18. uri je 39-letna voznica avtomobila volkswagen touran vozila po Ul. Fabio Severo navzgor, tik pred Trgom Evropa, na višini parkirišča pred stopniščem univerze, pa je trčila v nepravilno parkiran avtomobil volkswagen polo. Neka študentka je svoj polo parkirala na robu cestišča, na območju, kjer je to prepovedano. Voznico tourana je parkirani avto verjetno zmedel in z desnim prednjim delom je njen avto »splezal« na levi zadnji del pola in se prevrnil na sredo ceste. Z levim bokom je pristal na črti, ki razmejuje oba vozna pasova, v istem trenutku pa je iz nasprotne smeri privozil avtobus št. 4, ki je vozil z Opčin v Trst. Prisebni šofer je avtobus zaustavil pravočasno. Volkswagen touran se je po trčenju s parkiranim polom prevrnil in zadel ob avtobus št. 4 kroma Tržaški mestni redarji, ki so bili na kraju nesreče skupaj z gasilci, službo 118 in osebjem podjetja Trieste Trasporti, so razložili, da so bile posledice nesreče lažje, ker sta tako avtobus kot avtomobil vozila dokaj počasi. 39-letna voznica se je usedla na pločnik, po začetnem šoku pa se je brez težav spravila na noge. Lažje jo je bolel le vrat, a vseeno so jo odpeljali na obvezen pregled v bolnišnico. Šofer in potniki avtobusa se niso poškodovali, kakor tudi ne sopotnica av-tomobilistke, čedna psička japonske pasme akira. Nesreča je na prvi pogled ni pretirano pretresla, na koncu je z znanci odskakljala domov. Gasilci so očistili cesto, na kateri se je pojavil madež dizelskega goriva, redarji pa so opravili meritve, zbrali pričevanja in urejali upočasnjeni promet. (af) Kakšni odnosi 80 let po Lateranski pogodbi? 11. februarja 1929 sta italijanska (fašistična) država in Vatikan podpisala Lateransko pogodbo, s katero sta zgladila večletni spor. Občinsko odborništvo za kulturo prireja ob tej obletnici srečanje z odličnim poznavalcem vatikanske zgodovine. O vzrokih, ki so privedli do tiste pogodbe, o odnosih med vatikansko in fašistično hierarhijo, a tudi o aktualnosti takratnih določil bo spregovoril zgodovinar Matteo Luigi Napolitano: jutri, ob 18. uri v palači Gopčevic (Ul. Rossini 4). O jezikih in identitetah Tržaška univerza prireja niz predavanj in srečanj, s katerimi želi prebivalstvu, predvsem mladim, ponuditi priložnost za razmislek o raznih družbenih temah (ustavi in njenih vrednotah, volilni pravici itd.). Prvo srečanje bo na sporedu danes ob 18. uri v kavarni San Marco (Ul. Bat-tisti 18). V debati o jezikih in identitetah bodo posegli Emidio Sussi, Suzana Pertot in Bojan Brezigar. Pomoč potrošnikom Združenje potrošnikov Conf-consumatori sporoča, da bo tudi v februarju eden od članov združenja na razpolago občanov vsak torek in vsako sredo od 19. ure do 20.30 ter vsak petek in vsako soboto od 10. do 12. ure na pokrajinskem sedežu MCL na šentjakobskem trgu 10. Izvedenec združenja bo ob torkih in četrtkih dopoldne prisoten tudi pri okencu za potrošnike na sedežu banke Banca di Roma (Korzo Italia 15) in podružnici (bivša Banco di Sicilia - Ul. Roma 5). / TRST Torek, 10. februarja 2009 9 ssg - Gostovanje velike koprodukcije Izreden dogodek: Vihar Zadnjo Shakespearovo igro je režiral Vito Taufer - Ponovitve v petek, soboto in nedeljo Ta konec tedna bo Slovensko stalno gledališče gostilo enega največjih gledaliških dogodkov letošnje sezone v vseslovenskem prostoru, to je uprizoritev pravljične komedije Vihar Williama Shake-spearja v režiji dvakratnega dobitnika nagrade Prešernovega sklada in dobitnika številnih Borštnikovih nagrad Vita Tauferja. Koprodukcija SNG Maribor, Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana, Cankarjevega doma Ljubljana in Slovenskega stalnega gledališča Trst je doživela pre-miero septembra lani v Mariboru. Zasedbo sestavljajo igralci (in baletniki) mariborskega narodnega gledališča in Mladinskega gledališča Ljubljana, SSG pa zastopa Lara Komar. Vihar, zadnja Shakespearova igra, ki povezuje elemente tragedije in romantične komedije, je zaradi intimnosti in pravlji-čnosti pisan na kožo sodobnemu času. Gledališki testament, v katerem se sloviti dramatik ukvarja s svobodo človeka, z višjimi močmi, magijo, s človeško ujetostjo, vedno znova odzvanja tudi sodobne politične, kulturne in družbene spremembe. Komedija izrazito spodbuja tudi domišljijo režiserjev, scenografov in kostumografov. Kritika je v tej uprizoritvi cenila ino-vativnost prijema (scene je podpisal vizualni umetnik Janez Janša) kot tudi prevoda Andreja Rozmana Roze in glasbe (izvajane v živo) Andreja Goričarja, režiserjev prijem pa so označili kot pričaranje idealne paradigme današnjega sveta. Vito Taufer, doma in v tujini velikokrat nagrajeni režiser, se po uspešnici Sen kresne no- či ponovno loteva genialnega angleškega dramatika in nadaljuje tam, kjer je končal: pri spletu veselja in bolečine, v povezavi »hiperrealnega in hipermagijskega«. Pravljična komedija se začne v močnem viharju, ko se raztrešči ladja neapeljskega kralja Alonsa in njegovih spremljevalcev. Brodolomce je s pomočjo magije zvabil na majhen otok sredi oceana nekdanji milanski knez Prospero, ki že dvanajst leti živi na neobljudenem otoku s hčerko Mirando, zračnim duhom Arielom in divjakom Kalibanom. Na otoku so bro- dolomci primorani srečati Prospera, obračunati s povzpetniškimi nameni, izdajstvi in preteklostjo, saj se lahko le tako vsi skupaj vrnejo v domovino in nazdravijo na svatbi Mirande in Ferdinanda, Alonsove-ga sina. Ponovitve za tržaške abonente bodo petek, 13. februarja, ob 20.30 (redi A, T, F), v soboto, 14. februarja, ob 20.30 (red B) in v nedeljo, 15. februarja, ob 16.00 (reda C in K). Blagajna SSG je do petka odprta od 10. do 17. ure (zelena številka 800 214 302). Včeraj danes Danes, TOREK, 10. februarja 2009 VILKO Sonce vzide ob 7.14 zatone ob 17.24 -Dolžina dneva 10.10 - Luna vzide ob 18.48 in zatone ob 7.29 Jutri, SREDA, 11. februarja 2009 VRATIGOJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1007,7 mb raste, veter 18 km na uro vzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. februarja 2009 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«. CINECITY - 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Ex«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Frost/Nixon il duello«; 22.00 »Que-sto piccolo grande amore«; 16.00 »Space Chimps«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Operazione Valchiria«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Revolutionary Road«; 16.00, 20.10 »Il Dubbio«; 17.40, 20.00, 22.15 »Italians«; 16.30 »Australia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro della terra«. FELLINI - 16.00, 17.45 »Australia«; 18.30, 20.15, 22.00 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon - Il duello«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 20.20 »Sirotišnica«; 16.00, 18.10 »Bolt 3D«; 17.00, 19.00, 21.00 »Podzemlje: Upor lika-nov«; 16.10, 18.50, 21.30 »Gomora«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 16.45 »Beverly Hills Chi-huahua«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ita-lians«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; 20.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 4: 18.30, 20.20, 22.15 »The Horsemen«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50, 22.00 »EX«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Re-volutionary Road«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Il dubbio«; 17.45 »Space Chimps«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Italians«; 18.00 »Viaggio al centro della terra«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. UČITELJICE CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE Lojzeta Kokoravca - Go-razda iz Saleža-Zgonika vabimo starše bodočih prvošolcev na dan odprtih vrat, ki bo danes, 10. februarja, od 15. do 16. ure na šoli v Zgoniku. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - na- DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Miškolin Boršt - danes, 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec Boljunec - danes, 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička Dolina - 11. februarja ob 16. uri; OV Pal-čica Ricmanje - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »A. Bubnič« Milje - danes, 10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Ven-turini« Boljunec - danes, 10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ Ka-juh/Trubar (Bazovica) danes, 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Čer-nigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OV A. Čok (Opčine) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Štoka (Prosek) danes, 10. februarja od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. ¿i Čestitke vadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri, ki bosta v sredo, 11. februarja, ob 18. uri na sedežu pri Sv. Ivanu, Ul. Caravag-gio 4 v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri na sedežu na Katinari - Reška cesta 511. Vljudno vabimo starše petošolcev, da se srečanj udeležijo. UČITELJI OŠ JOSIPA JURČIČA v De-vinu sporočamo, da bo informativno srečanje in dan odprtih vrat za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred v sredo, 11. februarja, ob 15.30 na sedežu šole. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA organizira v sklopu projekta »Pridi z nami!« v soboto, 14. februarja, prvi sprehod po starem mestnem jedru, sv. Just in še marsikaj, 21. in 22. februarja pa dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, ki bi ga združili z ogledom pustne povorke in druženjem s kurenti, vključno z obiskom v garderobi kurentov, kjer se bomo z njimi pogovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Za prijave in dodatne informacije sem vam na voljo do 12. februarja na 320-2717508 (Tanja) ali franmil-cinski@gmail.com DTTZG »ŽIGA ZOIS« vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat. Profesorji in dijaki zavoda bodo na razpolago za informacije o šolskem vzgojno-izobraževalnem načrtu in o življenju na šoli v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure in v soboto, 14. februarja, od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas na sedežu (Vrdelska cesta 13/2) za trgovski oddelek in na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7) za geometrski oddelek. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure, ter v soboto, 14. februarja od 8. do 13. ure. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri na sedežu šole informativni sestanek za starše učencev, ki obiskujejo peti razred osnovnih šol. Toplo vabljeni! BERNARDA! Sreča, zdravje in veselje, to so naše srčne želje, za tvoj 40. okrogli rojstni dan, ko življenjski list obrneš na drugo stran. Nisi še za staro šaro, saj si še mladostna, dan za dan aktivna in na okrog krepostna. Zato stakni danes ti pečico in še plin, vsaj danes naj počiva tvoj vsakdanji mlin! Vse najboljše! Barbara, Diego Erika in Elena. Z Opčin bo družba v Padriče prišla. Pri Partizanu se danes dobimo, da njegov rojstni dan skupaj slavimo. Sreče in zdravja iz srca mu želimo. Vse najboljše DARKO! ENDA-DUFA. Naša pevka Lena se že pripravlja za drugi »Vse najboljše«. Skupaj z Janom, Tiso in Valom se že veseli, da bo danes bratrancu JAŠUpomagala upihniti 10 svečk. Za veselo vzdušje ob praznovanju rojstnega dne najmlajšega brata bosta poskrbela Sanja in Emil. Vsi, ki ga imamo radi in se v družbi z njim kar pomladimo, mu želimo še mnogo brezskrbnih dni. MARKOTU MANINU za prejeto zlato plaketo od Slavkota Avseni-ka mu iskreno čestita ter mu želi še mnogo priznanj in veliko uspehov vsepovsod. Ada. Ob prejemu zlate plakete na tretjem Avsenikovem mednarodnem tekmovanju prisrčno čestita učitelju MARKU MANINU, Erik Kofol z družino. Na tretjem Avsenikovem mednarodnem tekmovanju je osvojil zlato plaketo MARKO MANIN. Iskreno mu čestitamo in želimo še mnogo glasbenih uspehov OPZ Slomšek. Našemu prijatelju MARKU MANINU izrekamo iskrene čestitke ob prejemu Zlate plakete na tretjem Avsenikovem tekmovanju v Begunjah. Njegovifansi Miranda, Marjan in Ljuba ter ostali v družini. Naš priden ROBIN postaja velik fant. Da bi v naslednji tekmi pravilno zadel 8 košev, kolikor bo danes svečk ugasnil, mu želijo nono Fabio, nona Neva in teta Kati z Loranom. Dobrodošel TOMMASO! Armando in Cristina so nam novega fre-zadorčka poskrbela. Z njim se veselijo in vso srečo želijo kolegi firm Comec di Sasa Smotlak in Comec Plast Srl. S Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Polda-novec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. 0 Mali oglasi IŠČEM dvakrat ali trikart tedensko delo kot hišna pomočnica v okolici Op-čin. Klicati na tel. št. 040-212385 (ob uri kosila). IŠČEM frezo za traktor dolgo 1,25 m. Tel. 040-226353. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št. 338-1966768 ali 340-3338082. ODDAM V NAJEM 53 kv. m. veliko stanovanje, udobno opremljeno, v centru Sežane (garaža, klet, dvigalo). Cena 470 evrov na mesec. Za informacije tel. št. 335 5949911 (v večernih urah). PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE na Opčinah. Tel. 348-6121772. PRODAM KOPAČICO znamke casor-zo z vsemi priključki. Tel. 040231984. VINOGRAD NA KRASU iščem v najem. Tel. 348-5872062. ZANESLJIVA GOSPA izkušena v gospodinjstvu, varstvu otrok in oskrbi starejših oseb išče delo. Tel. 3931865407. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, likanje, pospravljanje ter nega starejših oseba 24 ur na 24 (medicinska sestra). Poklicati na tel.: 347-8601614. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče popoldansko zaposlitev kot spremljevalka ali negovalka starejše osebe. Pokličite na tel. št. 331-3151815. S Poslovni oglasi OBRTNA CONA "ZGONIK" nudimo v najem/prodajo prostore različnih površin. Tel.: 348-2812360 Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matroci št. 5. Vabljeni. Tel.: 040229270. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040228594. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. Prispevki V spomin na Miro Legiša vd. Pecikar daruje Peter Grilanc 30,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Fulvia Businellija, Pepko Furlan ter Rado in Darko Suban daruje Bruna Knez (Bajta) 100,00 evrov za AŠK Kras - namiznoteniški odsek. Namesto cvetja na grob Alcea Pan-gerca daruje gospa Nada Pregarc Paoli 50,00 evrov za MoPZ Fran Ven-turini od Domja. V spomin na pokojno teto Pavlo Sto-par daruje Viktor z družino 30,00 evrov za AŠZ Sloga. V spomin na očeta Vincenca Škerlavaja daruje sin Leopold 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob strica Marjo-ta darujeta Nanda in Sergij 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Dušana Puri-ča daruje Julka Milič - Škabar 15,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na brata Stojana Furlana daruje sestra Livija 100,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. Ob boleči izgubi dragega Franca Draščka izrekamo gospe Liani iskreno sožalje. Združenje staršev otrok O.Š. Virgil Šček Nabrežina 10 Torek, 10. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI ■l/V Dan slovenske kulture klavir igra;... posvečeno 100. obletnici Glasbene matice iz Trsta srečko kosovel WH Trst Kulturni dom DANES torek,10.2.2009 ob 20.30 Gorica Kulturni dom četrtek,12.2.2009 ob 20.30 Scenarij Tatjana Roje Glasba Aleksander Ipavec Režija Gregor Ge£ SLOVENSKA KULTURNOGOSPODAHSKA ZVEZA glasbena ^m sttica Ü3 Obvestila 42. KRA1 AŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi člane, da se čimprej javijo odgovornim društva za vpis na zamejsko smučarsko prvenstvo - 28. Pokal ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 15. februarja 2009, v Forni di Sopra. Prijavite se lahko najkasneje do četrtka, 12. februarja, do 14. ure na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 ali 040-220718. ARGENTINSKI TANGO - tečaj se bo vršil vsak torek ob 20.30 v dvorani KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Brezplačni poskusni večer bo danes, 10. februarja, ob 20.30. Vodil ga bo izkušen učitelj. Toplo vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 10. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. 42. KRAŠKI PUST: predprodaja vstopnic za Enodejanki (18. februarja) in predstavo »Primorske zdrahe« (19. februarja) bodo v sredo, 11. in četrtek, 12. februarja od 17. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje, člane, ljubitelje fotografije in vi-deosnemanja na večer posvečen fo-tosnemalcu Giorgiu Gravi, ki nam bo prikazal izbor svojih najlepših filmov od leta 1963 (v beločrni tehniki) do danes (v digitalni tehniki). Večer se bo odvijal v sredo, 11. februarja, v Gregorčičevi dvorani v ul. San Francesco 20, od 20.30 dalje. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v sredo, 11. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje odbornike, da bo seja glavnega sveta v sredo, 11. februarja, ob 20. uri v razstavni dvorani Zadružne Kraške banke na Opčinah. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje sejo odbora v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 na sedežu društva, ul. D'Annunzio 62. Vabljeni vsi odborniki in nadzorniki. OBČINA DOLINA vabi občane na javno srečanje na temo: »Peti koridor in naš prostor«. Sodelovali bodo tehniki italijanskega železniškega omrežja, ki so odgovorni za študijo o izvedljivosti »Cross 5«; prisoten bo tudi inženir Mario Goliani, ki je do konca lanskega leta sledil omenjenemu projektu in ki je član Itali-jansko-slovenske medvladne komisije. Srečanje bo v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljun-cu. OBČINA ZGONIK sporoča, da se bo na županstvu v Zgoniku, v četrtek, 12. februaraja, ob 19. uri v prvem sklicu vršila redna seja občinskega sveta. SKD ŠKAMPERLE vabi na urico pravljice in likovni laboratorij »Velika dirka« avtorja Ferija Lainščeka, ki bo SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Maribor, Cankarjevega doma in Ssg Trst. William Shakespeare VIHAR Režiser Vito Täufer Še posebno pa se zdi Vihar v režiji Vita Tauferja idealna paradigma današnjega sveta. Ne gre zgolj za iluzijo, za virtualno, temveč za simulacijo iluzije, za simulacijo virtualnega, in to v veliki f°rmi' Peter Rak, Delo,23.9.2008 PETEK, 13. FEBRUARJA OB 20.30 združeni abonmaji (redi A, T,F) italijanski nadnapisi SOBOTA, 14. FEBRUARJA OB 20.30 združeni abonmaji (red B) NEDELJA, 15. FEBRUARJA OB 16.00 združeni abonmaji (reda C, K), Italijanski nadnapisi ■ I I I H III 11 ■! ■ ■ Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred priietkom predstave. BrezplaCna telefonska številka:800214302 mfo@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ulica Petronlo 4 - Ttst klike info@teat8rssg.it - www.teaterssg.it v četrtek, 12. februarja, ob 16.15 v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maj. Pravljica je primerna za predšolske otroke in učence 1. razreda osnovne šole. Sledil bo likovni laboratorij zato ne pozabite na staro bombažno nogavico. Vstopnina 2,00 evra. Toplo vabljeni! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: osnovna informatika, ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure in angleščina za začetnike, ob ponedeljkih in sredah od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanje v tajništvu zavoda v Trstu. Tel. 040-566360. V KD IVAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, se ponovno prične tečaj šivanja noše pod vodstvom Marte Košuta. Prvo srečanje bo v četrtek, 12. februarja, ob 20.30. Vabljene nove tečajnice. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 13. februarja, v Peterlinovo dvorano na otvoritev letošnje razstave Umetnikov za Karitas, ki so se udeležili kolonije na Sinjem vrhu. Govorila bosta Jožica Ličen, ki je odgovorna za koprski Karitas, in kulturni urednik Radia Ognjišče Jože Bartol. Začetek ob 19. uri. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA, v sodelovanju z občino Dolina, sporoča, da bo v petek, 13. februarja, ob 17.30 v sejni dvorani občine Dolina uradna predstavitev 42. Kraškega pusta. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 13. februarja, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento 8, predavanje na temo »Sladkorna za volanom: sigurnost in varna vožnja«. Sodelovali bodo naš predsednik Marino Vocci, predsednik ACI-ja Giorgio Cappel, zavarovalec Fabio Radetti, avtošola Bizjak, diabetolog dok. Riccardo Candido in dok. Paolo Goliani, predsednik zdravniške komisije. Vabljeni so vsi. V LJUDSKEM DOMU ZORA PEREL-LO v Škednju bo v petek, 13. februarja, ob 18.30 predstavitev zbornika »Foibe: revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Foibe: državni revizionizem in amnezije Republike). Knjigo bosta predstavila raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. Srečanje prirejata krožek SKP »Jure Cancia-ni« iz Škednja in društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinaciz-ma Promemoria v sodelovanju s KD »Ivan Grbec«-Škedenj, domom Jakob Ukmar, akademskim Ljudskim krožkom »Falisca«, Združenjem Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca in Slovensko-Škedenjska sekcija. Prireditev bo popestril nastop ŽPZ »Ivan Grbec« pod vodstvom Mar-jetke Popovski. KD ROVTE-KOLONKOVEC (Ul. M. Sernio 27) vabi v soboto, 14. februarja, ob 19.30 na večer: »Peking 2008«, v sliki in besedi bo predavala Nataša Gombač. aborunajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Partizan, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Matevčeva je segla bistveno dlje od dosedanjih, literarnih obdelav uboja zakoncev Vuk »mladoporočencev iz ulice Bossetti« __________MAREC - MALA DVORANA SSG: k 1 ftBt*>1 »'^t-AjlMiÜJ] četrtek,26. marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), Februar MALA DVORANA SSG: ČETRTEK,12. februar-1930 (z italijanskimi nadnapisi) petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota,28.marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja,29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. ^m II II in !!■■■ Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302 SKD BARKOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja srečanje s profesorjem Borisom Pahorjem v soboto, 14. februarja, ob 19.30. SLOMEDIA.IT vabi na gala Valentinov večer, ki bo v sugestivnem kraškem hramu v soboto, 14. februarja, z večerjo in slovensko ljudsko plesno glasbo. Rezervacije in info: 3456161806 - do 12. februarja. Prijetno presenečenje! BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja, na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040422731 ali 347-6902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarma-cevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040362941. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami, organizira v nedeljo, 15. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Boljuncu proslavo ob dnevu slovenske kulture. Slavnostni govor bo imel prof. Boris Pangerc. Toplo vabljeni! PUST BAZOVICA: vabimo maškere žive in vesele, da bodo na povorki plesale in pele. Pridi tudi ti. Za informacije: lipa@email.it ali na tel. št.: 347-0410542. ZSŠD sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in de-portirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedrža-vno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 0402017389. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski re-vizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revi- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE zionizem in amnezije Republike). Pobuda bo v torek, 17. februarja, ob 20.30 na sedežu društva. Prisotna bosta raziskovalca Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.3019.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mile-va). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. KRUT NATURA vabi v torek, 3. marca, ob 16. uri na prvo srečanje s predstavitvijo delavnice »Po sledovih notranjih barv«. Pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bomo priklicali spomine, prebudili našo domišljijo in preizkusili zanimiv način iskanja sprostitve. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka OBČINSKEGA ODPADA v Boljuncu sledeča: 3287235479. 0 Prireditve SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu danes, danes, 10. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kram-berger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi vse zaljubljence in vse, ki se radi smejejo, na zabavni Valentinov večer, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v četrtek, 12. februarja, ob 20. uri. Spored: veseloigra Lepi zdravnik (izvaja Mladinska igralska skupina SKK - režija Lučka Peterlin) in splet ljubezenskih pesmi (izvaja duo Lara Puntar in Dario Viviani). KD SKALA GROPADA IN KD SLOVAN PADRIČE vabita v četrtek, 12.februarja, ob 20. uri, v dom Ska- info@teaterssg.it - www.teaterssg.it la v Gropado, ob Dnevu slovenske kulture, na gostovanje dramske skupine SKD Slovenec iz Boršta in Za-brežca, na veseloigro »Ku je prišla Alma...«. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodno-kra-ških kulturnih društev. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Roberte Busechian »Mutatio«. Predstavil jo bo Matej Susič. Na odprtju bo nastopala s trobento Živa Komar. Odprtje razstave bo 12. februarja ob 18. uri. SKD PRIMOREC vabi v Hiško ud Ljenčkice na otvoritev razstave »Večer domačih ustvarjalcev« v petek, 13. februarja, ob 20. uri. Večer spada pod niz proslav vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj. SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Križa in župnijska skupnost vabit na Prešernovo proslavo v petek, 13. februarja, ob 20.30 v Šlomškov dom v Križu. Pel bo MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj pod vodstvom Danjela Grbca. Sledile bodo recitacije in deklamacije. Toplo vabljeni. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 15. februarja, predstava Gledališkega vrtiljaka »Pipi in Mel-diad« v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila - akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Op-činah. Loterij a 7. februarja 2009 Bari 61 20 73 88 23 Cagliari 50 4S 20 49 57 Firence 76 56 55 75 36 Genova 67 29 62 63 69 Milan 79 24 57 16 53 Neapelj 23 16 6 69 14 Palermo S S0 9 37 64 Rim 58 60 79 27 65 Turin 13 63 81 83 85 Benetke 90 21 57 32 6 Nazionale 71 S6 2 53 52 St. 17 8 23 58 61 76 79 jolly 90 Nagradni sklad 4.766.116,52 C Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 13.345.012,65 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 51.065,54 € 1.789 dobitnikov s 4 točkami 399,61 € 71.993 dobitnikov s 3 točkami 19,86 € Superstar 71 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 11 dobitnikov s 4 točkami 39.961,00 € 359 dobitnikov s 3 točkami 1.986,00 € 5.680 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 36.421 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 79.917 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Naša anketa med višješolci: športu v Sloveniji sledi 43% dijakov / 13 SK Brdina spravil pod streho 2. tekmo za Primorski pokal Casiraghi: »Italija mora v nogometu vedno ciljati na 1. mesto« Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika nogomet - Kras spet s 13 točkami prednosti POGLED Z VEJE Želje se uresničujejo Najboljše Enajst krogov pred koncem rednega dela ni videti, kdo bi lahko ogrozil njihovo končno prvo mesto SO tOftC * Grega Žemlja Zgodovino slovenskega moškega tenisa bo treba napisati povsem na novo. Najvišje uvrščeni Slovenec na teniški lestvici ATP Grega Žemlja je po nastopu v finalu na 50.000 dolarjev vrednem turnirju Burnieju, vpisal nov skok za kar 15 mest, s katerim se je zavihtel na 172. mesto, na katerem slovenski igralci tenisa v moški konkurenci še niso stali. i Edwin Van der Sar Vratar Manchestra je v nedeljo že trinajsto tekmo zapored končal ne-premagan. Po zmagi Manchestera nad West Hamom z 1:0 nizozemski vratar ni pobral žoge iz svoje mreže že 1212 minut in tako premagal 38 let star rekord vratarja Aberdeena Clarka (1155 minut). Vincenzo laquinta V Catanii je uspel v samih 30 sekundah zadeti za vodstvo Juventu-sa in nato narediti prekršek, ki ga je sodnik kaznoval z drugim rumenim kartonom, potem ko je prvega dobil zato, ker si je po golu slekel majico! Juventus je moral zaradi njega igrati kar 80 minut z možem manj. t Ana Bržan Tržaška Slovenka v dresu namizno-teniškega prvoligaša iz Siene je med prvenstveno tekmo proti Molfetti kar s 3:0 premagala Kitajko z italijanskim potnim listom Tiang Jing, ki na državni lestvici Italijank zaseda 3. mesto. Bržanova je v sovji dolgi karieri že ugnala nekaj Kitajk, tako visoko postavljene igralke pa še ne. Marij Cuk Potem ko so prejšnji teden doživeli v Marianu doslej edini poraz v letošnji sezoni, so nogometaši Krasa v nedeljo, z zmago proti prvemu zasledovalcu Virtusu Cornu, vzpostavili popolno premoč nad svojo skupino v promocijski ligi. Tako kot že v 16. in 17. krogu imajo na vrhu lestvice spet 13 točk prednosti pred drugo uvrščenim, ki je sedaj Cervignano. Odveč je, če dodamo, da tako velike prednosti nima v amaterskih ligah nihče, krasovci pa so jo, zahvaljujoč se kar 15 zmagam, »pridelali« v samih 19 nastopih in ko do konca manjka le še enajst krogov. Realizaciji že nekaj let tako željenemu napredovanju še nikoli niso bili tako blizu... Na 20. strani In delili so tudi torte. V teh časih krize se je dobro posladkati, če nam uspe, seveda in če nimamo sladkorne bolezni. Torta se vedno deli, pa naj bo recesija ali ne. V ljubljanskem Cankarjevem domu si je torto razdelilo osem nagrajencev, največjo rezino sem iz srca privoščil Štefki Drolc, saj je v času, ko je bila na Tržaškem, bolj tanko jedla, hranila se je z navdušenjem in poslanstvom vrniti ugled slovenski besedi. Zamejci pa smo spet ostali brez torte, čeprav nas je bilo kar nekaj v igri. Torta pač ni za vse, četudi bi mnogi želeli biti vsaj v njeni bližini. Nekateri pa se ne zadovoljijo le z eno torto, hoteli bi jih več in več. Med te sodi Portugalec Mourinho, ki krepko vodi v italijanskem nogometnem prvenstvu, a je vedno nezadovoljen, jezen, kritičen, nerazpoložen, jezljiv, vedno protestira. Ni mu dovolj torta prvega na lestvici, še druge torte mu dišijo, na primer, da sodniki njegovim nogometašem ne bi kazali rumenih kartonov, da jim ne bi piskali prekrškov, da ne bi bilo nasprotnikov... Zato predlagam, da nogometna zveza priredi dve prvenstvi: enega za Inter, drugega za ostale. Potem bo mir. Potem bosta dve torti. Tudi Avstrijci že dalj časa ne povohajo torte. Mislim na alpske smučarje. Že res, da se na letošnjem svetovnem prvenstvu v Franciji podijo po belih progah, a s skromnim uspehom. Prevelika želja po torti povzroča nasprotni učinek, zamegli jim pamet, saj so prepričani, da je sneg smetana in zato največkrat zapeljejo na rob proge, kjer je najbolj visok in ne-steptan. Da ne govorimo o slovenskih hokeistih, ki so na predo-limpijskem turnirju povsem pogoreli, a oni drsajo po ledu, ki ni tako mehek kot na primer sadna torta. Pa ni vse v torti. Slaščico je treba tudi lepo oblikovati, da je prijazna in prijetna še videzu. Lepe so predvsem torte s svečkami. A svečke niso večne, rade prego-rijo in bi jih bilo treba zamenjati z novimi. Prav zaradi tega predsednik Štoka predlaga, da bi na torto Slomaka postavil svojo svečko. Skratka, vsi se borijo za torte in celo sveče, če verjamemo tudi vestem, ki prihajajo iz italijanske nogometne sodniške organizacije. Za predsedniško mesto naj bi se potegoval Paparesta, tisti, ki ga je Moggi zaklenil v slačilnico. Očitno je bil preveč časa na dieti in si želi torto, da bi obudil lepe stare čase, ko je sodnikom za režiranje tekem prikapljalo v žepe marsikaj, s čimer so zaokrožili dnevnico okroglih 49 evrov (toliko namreč dobijo za sojenje v neprofesionalnih kategorijah). Zakaj ne bi bili delčka torte deležni prav vsi? Jesti same torte pa tudi naveliča. Zato se je dolgoletni predsednik slovenske zveze Zavrl odpovedal novi kandidaturi, veliko možnosti za krmarjenje organizacije naj bi imel ljubljanski župan Jankovič. Ta pa je Dipiazzov prijatelj, ki je prijatelj Fantinela, ta pa prijatelj predsednika slovenskega prvoligaša Interbloka, ta Kosminov prijatelj in prijateljska torta je že tu... Torte so torej pravo merilo našega časa. Kdor ima torto (ali vsaj delček torte) je uspešen in lahko deli. Kdor torte nima, se lahko udeležuje le dobrodelnih sejmov in upa, da bo prišel do kake drobtinice. No, omenil dem dobrodelni sejem. Tako je pisalo na vabilu na nekem župnijskem panoju: Drage gospe, ne pozabite na dobrodelni sejem! To je odličen način, da se znebite vseh tistih neuporabnih stvari, ki vam jemljejo prostor v stanovanju. Pripeljite svoje može... Nadia Fanchini na SP »bronasta« v smuku Na pokrajinskem finalu mladink v odbojki so Kontovelke pristale na 4. mestu Na 19. strani 12 Torek, 10. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH Kosminov Loreto zamudil zadnji vlak Nogomet Tokrat je Udinesejev vratar Sa-mir Handanovič preživel dokaj umirjeno popoldne, saj ga je Bologna le redkokdaj ogrozila, ko pa ga je, je bil Handanovič na mestu (ocena 6,5). S srečno zmago (Sanchez je zadel v 92. minuti) si je Udinese nekoliko opomogel na lestvici. V B-ligi je Frosinone Zlatka Dediča na domačem terenu proti Sa-lernitani doživel blamažo, da za slovenskega napadalca ni ravno pozitivno obdobje pa dokazuje nov nastop, ki ni bil nagrajen s popolnoma zadostno oceno (5,5). Mantova Jasmina Handanoviča (ocena 5, saj pri golu Vicenze ni brezhibno posegel) je v Vicenzi izgubila z 1:0, nov poraz pa bo stal mesta trenerja Billyja Costa-curto. Na klopi ga bo zamenjal Mario Somma. V 2.diviziji so odigrali le tri zaostala srečanja, tako da je Itala San Marco Alena Carlija počivala. Odbojka V A1-ligi je Montichiari Lorisa Maniaja s 3:2 (24, -21, -23, 17, 10) slavil v Pinetu. Goriški libero je solidno opravil svojo nalogo. Od 17 žog jih je (ob dveh napakah) 47% sprejel brezhibno, 65% pa pozitivno. Zmage in dveh osvojenih točk se veselijo tudi v taboru Martina France. Moštvo Mateja Černica je s 3:2 (23, -24, -20, 19, 11) bilo uspešno v Forliju. Černic je bil z 21 doseženimi točkami celo najučinkovitejši igralec tekme. 31 žog je tako sprejel: 3 napačno, 68% pozitivno in 32% brezhibno. Odličen pa je bil v napadu, kjer je spravil na tla 21 od 35 žog (60%), z dvema napakama in štirimi prejetimi bloki. V A2-ligi je Loreto Damirja Kosmine morda zamudil zadnji vlak za neposredno napredovanje. Na gostovanju proti neposrednemu tekmecu Codyecu Santa Croce je namreč izgubil s 3:0 (23, 12, 16). Ko-smina je zbral osem točk, eno v bloku, sedem v napadu (na 18 poskusov, to se pravi z 39% učinkovitostjo). Drugi slovenski odbojkar Aljoša Orel pa tokrat ni bil zaposlen, saj je Crema počivala. V moški B1-ligi je Bibione Vol- ley Kristjana Stoparja po dokaj bledem nastopu položil orožje v Con-seliceju, kjer je izgubil s 3:0 (19, 18, 13). Stopar na tekmi ni dosegel točk, po tem porazu pa je Bibione 11. V ženski B-1 ligi je Atomat iz Vidma Martine Coretti iztržil točko proti solidni Azzurri iz Firenc. Na domačem igrišču je izgubil z 2:3 (16, -23, -23, 22, 11); z 11 točkami je Atomat na 11. mestu. V moški B2-ligi se je Cordenons libera Ambroža Peterlina znova veselil zmage. S 3:1 (23, -22, 19, 12) je premagal ekipo iz Roviga in tako vknjižil tri zelo pomembne točke v boju za obstanek. Manj uspešen je bil VBU Ryana Graunarja in Luke La-vrenčiča, ki je v Benetkah izgubil s 3:1 (18, -20, 25, 21) proti pepelki prvenstva. Cordenons je še v polnem boju za obstanek, izpad v C-ligo VBU-ja pa je zdaj že skoraj gotov. V ženski konkurenci Antonveneta iz Tržiča Karin Crissani in Manuele Tomšič na gostovanju v Veroni ni iztržila niti niza (3:0, 21, 15, 29) in je zdaj deveta na lestvici. Košarka V A1-ligi je Benetton iz Trevi-sa Domena Lorbeka (1 točka v 20 minutah, 0:9 iz igre in ocena učinkovitosti -10) že v soboto premagal z 71:68 Ferraro, medtem ko je v nedeljo Air Avellino Marka Tuška (0 točk, 7 min) pred domačim občinstvom z 61:65 prepustil zmago Can-tuju. Lottomatica iz Rima nadaljuje z uspešnimi nastopi. Tokrat je ekipa Sanija Bečiroviča (8 točk, 22 min) in Primoža Brezca (7 točk, 20 minut) z 78:72 odpravila Biello.Fortitu-do Bologna Gregorja Fučke (4 točke, 22 min) je s 74:73 v napeti končnici odpravila Montegranaro s 74:73. V ženski B1-ligi je Interclub Milje tudi po zaslugi dobre igre Jessice Cergol (21 točk) na domačem parketu premagala Vittuone s 63:57. Po tej zmagi Miljčanke delijo tretje mesto v skupini za napredovanje, medtem ko v skupini za obstanek je Sca-me Tržič Martine Gantar (3 točke) še brez zmage. Tokrat so Krečičeve varovanke podlegle 45:50 Santa Ma-rii della Sala. A-LIGA DAN POTEM Slovenske gore listi... Dimitrij Križman Milan še bolj zaostal za Interjem, pred mestnim derbijem pa izgubil Kakaja ansa Ko je že kazalo, da se In terju ma-jejo tla pod nogami, saj je domači remi proti Novellinu bil enakovreden porazu, so se zadeve spet zasukale v za črno-modre pravo smer. Dokaj prepričljivo so zmagali v Lecceju, Milan je samo izenačil doma proti zadnjeuvrš-čeni Reggini, za nameček pa se je poškodoval Kaka', ki bo tako odsoten na derbiju. Namesto, da bi se v derbi podal s šestimi točkami zaostanka in Ka-kajem na igrišču, se bo Milan zoper-stavil mestnim tekmecem z osmimi točkami zaostanka ter brez Kakaja. Nemajhna razlika, kajne?Kljub občasnim spodrsljajem je Inter prepričljivo prvi, kajti od prvi treh na lestvici še ni imel daljšega obdobja krize, rezultatske seveda. Igra baje itak ni na ne vem kakem nivoju in prav zanimivo bo videti, kako se bodo italijanske ekipe zdaj obnesle v Ligi prvakov. Bo največ možnosti za prodor v naslednje kolo imela celo Roma, ki je ujela pravo formo (ob pravem trenutku!) in bo za nasprotnika imela letos precej nizkolete-či Arsenal? Čisto možno. Odlično jo je tokrat odnesel predvsem Juventus, zmage v gosteh z desetimi možmi na igrišču v 91. minuti so tiste, ki na koncu odločajo, če si prvi, drugi ali tretji. Vodilni zadetek je dosegel Iaquinta - po dolgi suši in nei-granju se je pretirano veselil in za nagrado dobil izključitev. Spominjam se, da se je enako zgodilo Marku Deveta-ku na znamenitem derbiju med So-vodnjami in Juventino pred kakimi 1314 leti. Izvrstni napadalec Juventine je zabil gol, slekel dres, prejel drugi rumeni karton in romal na tribuno, kjer se je zmage veselil še kot navijač. Juventu-sove vezi z domačimi logi pa se ne končajo tu. Pred kratkim sem ugotovil, da je celo njen predsednik Giovanni Co-bolli Gigli naše gore list. Giovannijev dedek Nikolaj se je pravzaprav pisal Kobolj in je bil nič manj kot osnovnošolski učitelj, imel pa je za naš zorni kot hudo iztirjenega sina Giuseppeja, ki si je najprej poitalijančil priimek v Co-bolli, si nato dodal še drugi priimek Gigli, višekpolitične kariere pa dosegel kot minister za delo v Mussolinijevi vladavini. Kot bi dejali Srbi, »bolje Turek nego Poturica«. No, lahko bi tudi dejal, da je imel Giuseppe ugledne posnemovalce, a kaj, ko moram na tem mestu pisati predvsem o nogometu. Drugim takim ali drugačnim Slovencem v A ligi gre spremenljivo. Ediju Reji se je igračka mislim da dokončno pokvarila. Čim sta Lavezzi in Hamšik začela razmišljati, kako bosta v naslednjih letih igrala pri Manchester Unitedu, RealMadridu ali vsaj In-terju ali Milanu, je njuna storilnost padla na nulo. To pa je že tista razlika med dobrimi in odličnimi igralci, oba jesenska neapeljska junaka pa očitno spadata le med prve. Handanovič jo je tokrat odnesel bolje, za zadnje mesece je izjemoma ohranil svojo mrežo nedotaknjeno, soigralci pa so, čeprav mukoma, v zadnjih sekundah tekme poskrbeli, da neomadeževana ni ostala niti Bolognina mreža. Udinese je zdaj dokončno na varnem, a za kaj več se zdi položaj vseeno precej zavožen. (dimkrizman@gmail.com) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A1-liga IZIDI 23. KROGA: Catania -Juventus 1:2; Roma - Genoa 3:0; Torino - Chievo 1:1; Palermo - Napoli 2:1; Fiorentina - Lazio 1:0; Udinese - Bologna 1:0; Cagliari - Atalanta 0:1; Samp-doria - Siena 2:2; Milan - Reggina 1:1; Lecce - Inter 0:3. VRSTNI RED: Inter 53, Juventus 46, Milan 45, Fiorentina 41, Genoa in Roma 40, Palermo 35, Napo-li in Cagliari 34, Atalanta 33, Lazio 31, Udinese 30, Siena in Catania 26, Samp-doria 25, Bologna in Lecce 22, Torino in Chievo 19, Reggina 16. KOŠARKA A1-liga IZIDI 18. KROGA: Treviso -Ferrara 71:68; Udine - Virtus Bologna 86:93; Bologna - Montegranaro 74:73; Siena - Teramo 99:80; Roma - Biella 78:72; Pesaro - Roeti 86:65; Milano - Ca-serta 81:51; Avellino - Cantu 61:65. VRSTNI RED: Siena 36, Roma 26, Te-ramo in Virtus Bologna 22, Treviso in Cantu 20, Avellino in Milano 18, Mon-tegranaro in Pesaro 16, Biella in Forti-tudo Bo 14, Caserta in Ferrara 12, Rie-ti in Udine 10. B2-liga IZIDI 18. KROGA: Valenza -Como 76:78; Moncalieri - Trento 79:67; Calligaris - Gorizia 92:89; Castellanza -Acegas 71:73; Novara - Riva 68:65; Varese - Iseo 70:78; Monfalcone - Monza 66:75. VRSTNI RED: Iseo 26, Trento in Como 24, Calligaris, Riva in Novara 22, Monfalcone 20, Moncalieri in Acegas 18, Varese 14, Castellanza in Valenza 12, Monza 10, Gorizia 8. ODBOJKA A1-liga IZIDI 20. KROGA: Cuneo -Macerata 3:2; Perugia - Piacenza 3:0; Trento - Modena 3:0; Forli - Martina Franca 2:3; Padova - Verona je večerna tekma; Vibo - Treviso 2:3; Pineto - Mon-tichiari 2:3. VRSTNI RED: Trento 46, Cuneo 45, Macerata 42, Piacenza 39, Perugia 38, Montichiari 35, Treviso 32, Verona 28, Martina Franca in Modena 22, Vibo 21, Pineto 20, Forli 17, Padova 10. A2-liga IZIDI 21. KROGA: Mantova - Castello 3:1; Croce - Loreto 3:0; Ca-stelfidardo - Bologna 3:2; Catania - Bas-sano 2:3; Castellana - Latina 2:3; Gioia - Roma 3:1; Cavriago - Isernia 1:3. VRSTNI RED: Latina 44, Bassano in Croce 43, Loreto 39, Gioia 34, Manto-va 32, Crema 30, Roma 28, Bologna 25, Castellana 24, Cavriago in Catania 17, Castelfidardo 15, Castello 14. VATERPOLO A2-liga IZIDI 8.KROGA: Bologna -Arenzano 20:11; Modena - Bergamo 8:9; Camogli - Torino 11:11; Como - Pa-dova 6:7; Quinto - Trieste 13:8; Chiavari - Imperia 8:17. VRSTNI RED: Chiavari in Imperia 18, Camogli 17, Quinto 16, Bergamo 13, Como in Torino 12, Padova in Bologna 10, Trieste 7, Modena 6, Arenzano 0. triestina - V soboto popolnoma odpovedala Le črn dan ali kaj več? Popravni izpit že v petek proti Sassuolu - Kdaj srečanje med Fantinelom in Pečečnikom? Triestina nadaljuje z nihanji v igri, v soboto proti Ascoliju pa je verjetno dosegla eno izmed najnižjih točk tega prvenstva. Maranovi varovanci so namreč povsem odpovedali. Zgrešen je bil pristop, a blamaža, ki so jo doživeli, ni bila le posledica napačnega psihološkega pristopa. Mnogi tudi s fizičnega vidika niso nikoli bili na nivoju nasprotnikov. Igralci Ascolija so bili vsakič hitrejši, kar ne more biti samo posledica večjih motivacij, ki naj bi jih imeli gostje. Večji del tekme je bil vtis, kot da gre pri Triestini za poletno tekmo, ko si že gotov mesta na sredini lestvice, medtem ko nasprotnik nujno potrebuje celoten izkupiček, ker se bori ali za obstanek ali za napredovanje. Upajmo, da je Triestina res naletela izključno na črn dan, ko ti ne gre nič od rok, ter da bo do preobrata prišlo že v šestih dneh. Triestina bo imela namreč popravni izpit že v petek zvečer, ko bo ob 19. uri v Modeni igrala proti Sassuolu. Ekipa iz domovine ploščic ima na lestvici kar šest točk več od Tržačanov in ob novem tako bledem nastopu Maranovih varovancev bi bil (hud) spodrsljaj za vogalom. Tudi trener Maran se sobotne tekme ne bo rad spominjal. Nasprotnikov strateg Colomba ga je taktično preko- Della Rocca je v soboto igral manj kot pol ure sil. Presenetil ga je z zelo napadalno postavo in pravim navalom na tržaška vrata že v uvodnih minutah tekme. Nihče ni pričakoval takega Ascolija, Maran pa ni dobil pravega protiorožja. Tudi menjave niso bile pravočasne (Della Roc-ca bi moral stopiti na igrišče takoj na začetku drugega polčasa), vztrajal pa je z nekaterimi igralci, ki jim v soboto ni uspelo točno podati niti deset metrov oddaljenemu soigralcu. Medtem naj ne bi prišlo do nobene bistvene novosti glede pogovorov Triestine s slovenskim podjetnikom Jo- com Pečečnikom. Predsednik Triesti-ne Stefano Fantinel je vsaj do četrtka službeno zaseden v tujini, nato bo odpotoval v Modeno, kjer bo v petek na tribuni za tekmo med Sassuolom in Triestino. Časa za srečanje s slovenskim podjetnikom torej enostavno ni. (I.F.) Costacurta odstopil Billy Costacurta je po drugem zaporednem porazu in slabih rezultatih odstopil s položaja trenerja Mantove. Ekipo je prevzel oktobra lani. Nadomestil ga bo Mario Somma. košarka - Moška B2-liga AcegasAps je imel tudi srečo, a se dviga Uspešni: Calligaris Centrosedia (Londero 20, Budin 19) je že v soboto premagal goriško NPG (Tombolini 19, Blaškovic in Bossini 16) z 92:89. Goričani so bili stalno enakovreden tekmec in dokazali, da ne zaslužijo zadnjega mesta na lestvici. Acegas Aps pa se postopoma dviga po lestvici navzgor. Tokrat je z nekoliko sreče na tujem premagal Castellanzo z 71:73 (Benevelli 19, Bocchini 17). Zmagovita prosta meta je dosegel Cigliani po izteku časa, kar je razburilo domače navijače. Poudariti gre, da je Castellan-za v prejšnjih kolih zmagala proti Rivi del Garda in Trentu, kar priča, da je tačas v dobri formi. Bernardi-jeva ekipa pa ima do konca prvenstva zelo ugoden koledar (tri tekme na tujem in kar pet na domačem igrišču) in ob precej »kratki« lestvici lahko znatno izboljša trenutno 9.mesto. V kratkem naj bi se na igrišče vrnil še Lenardon, ki ga je sicer v zadnjih kolih dobro nadomestil mladi Spanghero (letnik 1991, tokrat je dosegel 12 točk). Neuspešni: Falconstar (Laez-za 12, Braidot 10) je tokrat nepri- čakovano klonil na domačih tleh proti skromni Monzi s 66:75. Pa-dovanova ekipa je stalno zasledovala nasprotnike, jih naposled ujela malo pred iztekom tretje četrtine, nato pa ponovno popustila v zadnjih desetih minutah. Tržičani so imeli skromno 32-odstotno realizacijo iz igre. Prihodnje krog: rožaški Calli-garis (22 točk) je na domačem igrišču favorit s Castellanzo (12), Fal-constar (20 točk) pa bo imel težko delo v Rivi del Garda (22). NPG (8) igra doma eno ključnih tekem za obstanek z Valenzo (12), tržaški AcegasAps (18) pa se bo na domačem igrišču spoprijel z neposrednim tekmecem za končnico Moncalieri-jem (18). V obeh primerih morata deželni ekipi biti pozorni tudi na koš razliko (tr1nutno -18 za Gorico in -6 za Trst). Naši B2-ligi: Jan Budin (Calli-garis) je v štriintridesetih minutah igre dosegel 19 točk s 31-odstotno realizacijo z igre (4:13) in uspešno izvedenim i prostimi meti (10:11). Daniel Batich v treh minutah igre ni dosegel nobene točke. Marko Oblak / ŠPORT Torek, 10. februarja 2009 IB anketa - Naši tržaški višješolci in šport v Sloveniji Najbolj sledijo košarki, poznajo pa Tino Maze Ali mlade zanima športno dogajanje v Sloveniji? Preko katerih medijih sledijo slovenskemu športu in katere športnike iz Slovenije najbolje poznajo? Podali smo se med tržaške viš-ješolce in jih o tem povprašali. Na anketna vprašanja je odgovarjalo 88 dijakov slovenskih tržaških višjih srednjih šol, 39 fantov in 49 deklet. Ali slediš športu v Sloveniji? S pritrdilnim odgovorom je na vprašanje odgovorilo 38 dijakov, torej 43 %. Večina, 57 % (47 dijakov) pa športu v Sloveniji ne sledi. Med temi je največ višješolk (65 %), medtem ko večina fantov (58 %) sledi slovenskemu športu. Mnogi dijaki sicer najbrž ne sledijo niti športu v Italiji! Najbolj pogost mediji, ki ga dijaki uporabljajo za pridobivanje novic o slovenskem športu, je naš dnevnik. 71 % vseh vprašanih je navedlo Primorski dnevnik, 63 % pa spremlja športno dogajanje v Sloveniji po slovenski televiziji. Šest dijakov je navedlo še internet, pet pa tiskane medije v Sloveniji. Če analizo ločimo po spolih, ugotovimo, da fantje spremljajo šport bolj po televiziji, manj pa berejo Primorski dnevnik; večina deklet pa izibra Primorski dnevnik. športnika in športa«. 26 % navija za Slovence, 18 % za oboje enako, 9 % pa za Italijane. Med spoloma pa ni večjih razlik. Kateremu športu najbolj slediš? Dijake (veljavnih odgovorov je bilo 44), ki sledijo slovenskemu športu, smo povprašali, kateri športni panogi najbolj sledijo. Iz zbranih podatkov izhaja, da veči- Kateremu športu najbolj slediš? (število veljavnih odgovorov 41, možnih več odgovorov) Tako dekleta kot fantje sledijo v večji meri košarki, nekoliko manj pa smučanju. Nogometu sledijo trije fantje in eno dekle, rokometu pa izključno Navijaš bolj za Italijane ali za Slovence? (število veljavnih odgovorov 87) 45% odvisno od športnika tiskani mediji v Sloveniji ~5% ostali zamejski mediji Ali slediš športu v Sloveniji? (št. vprašanih 88) Navijaš bolj za Italijane ali za Slovence? Na vprašanje so odgovorili skorajda vsi (87 vprašanih), čeprav je bil prvi odgovor negativen (torej čeprav so potrdili, da ne sledijo slovenskemu športu). Večina dijakov (45 %) se ni opredelila, ampak je izbrala odgovor »odvisno od da 43% ne 57% na (31 %) sledi košarki, sledijo smučanje (18 %), odbojka (11,3 %) rokomet in nogomet (9 %). Anketiranci so navedli še kolesarstvo, smučarske skoke, plavanje, tenis in ritmiko. štirje dijaki. Katerega športnika najbolje poznajo? Višješolci tržaških šol poznajo najbolje slovensko smučarko Tino Maze. Sledi košarkar iz Sežane Primož Brezec, olimpijski prvak v metu kladiva Primož Kozmus in košarkar v ligi NBA Rašo Nesterovič. Vprašanci so pri odgovoru lahko navedli enega ali več športnikov: zbra- li smo 182 preferenc, neveljavnih odgovorov je bilo 11, 22 višješolcev pa ni odgovorilo. Tino Maze je navedlo 31 dijakov, torej 35 %. Košarkarja Brezca, ki letos nastopa v Rimu, 14 % (13), 12,5 % Primoža Kozmusa, 11 % pa je navedlo Raša Nesterovi-ča. Sledijo nogometaš Udineseja Samir Handa-novič (9 %), košarkar Saša Vu-jačič (9 %), plavalka in olimpijska podpr-vakinja Sara Isakovič (7,9 %), Beno Udrih, Boštjan Nachbar in Marko Milič (6,8 %). Dijaki so še navedli: 4 dijaki: Bernard Vajdič, Jaka Lakovič; 3: Iztok Čop, Matjaž Smodiš; 2: Jan Kopri-vec, Jure Košir, Petra Maj-dič, Uroš Slokar, Erazem Lor-bek, Boštjan Cesar; 1: Luka Špik, Andrej Jerman, AHC Volley, Sani Be-čirovič, Vasilij Žbogar,Primož Peterka, Sašo Ožbolt, Milivoje Novakovič, Kar-lo Hmeljak, Jani Brajkovič, Simon Špi-lak, Katarina Srebotnik, Robert Kranjec, Vid Kavtičnik, Mile Ačimovič, Goran Dragič, Leon Štukelj, Tjaša Še-me. Razlike med spoloma opažamo samo pri nekaterih športnikih. Dekleta so v primerjavi s fanti navedle večkrat Saro Isakovič, nogometaša Samir-ja Handanoviča pa niti enkrat. Dijaki pa Udinesejevega vratarja bolje poznajo, prav tako Kozmusa (8 fantov in 3 dekleta), in ostale košarkarje. Veronika Sossa >LTi Včeraj sta praznovala nekdanji selektor obeh italijanskih odbojkarskih reprezentanc Julio Velasco in slovenski veslač, dobitnik zlate kolajne v Sydneyju in srebrne v Atenah Luka Špik. Na današnji dan, ko obhajamo obletnico rojstva Borisa Paster-naka in Bertolda Brechta, pa sta se rodila legenda svetovnega plavanja Mark Spitz in zamejski smučar Matej Crismancich. Smučarji bodo praznovali tudi jutri, saj sta 11. februarja rojeni nekdanja »vražja Slovenka« Alenka Dolžan (bronasta na ZOI v Lillehammerju leta 1994) in ena trenutno najboljših slalomistk Čehinja Šarka Zahrobska ter poleg njiju še odbojkar OK Val David Corva. V četrtek, ko bo med drugim minilo sto let od rojstva slikarja Zorana Mušiča, pa se bosta svojega rojstnega dne veselila tržaški jadralec Aleš Omari ter ena naših najboljših odbojkaric in aktualna Kon-tovelova trenerka Lajris Žerjal. V petek bo Igor Malalan, ki je praznoval prejšnji petek, z novinarsko konferenco v Dolini pognal stroj letošnjega kraška pusta, v Loretu pri Anconipa bo svoj rojstni dan praznoval odbojkar Damir Kosmina. Mnogo bližje, in sicer na Krasu, pa se bo svojega rojstnega dne veselila namiznotenisačica Jasmin Kralj. Kje bo praznoval še en petkov sla-vljenec, košarkarski trener Bogdan »Boša« Tanjevič, pa je uganka. Sobota bo postarala marsikaterega športnika: sabljačico z rekordno bero olimpijskih odličij Valentino Vezzali, sanmarinskega mo-tociklista Manuela Poggialija in avstralskega kolesarja Cadela Evan-sa. Sobota bo tudi dan obletnic, saj je bil 14. februarja izglasov zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji, na ta dan pa je tudi umrl kolesar Marco Pantani. Mimo obletnic velja 14. februar za praznični dan, saj obhajamo valentinovo, dan zaljubljencev. Upati je, da je to praznik mnogih. Nezaljubljeni pa pregovorno slavijo 15. februarja, ko je bil med drugim tudi ustanovljen iskalnik vi-deovsebin Youtube. (P. V.) 360 STOPINJ Andrej Ros| Na Triglav peš iz Gorice v samih 36 urah Začel je gojiti kaktuse Andrej Rosano (rojen 16. oktobra 1980) je navdušen planinec. Všeč so mu zahtevne ture. Pred tremi leti se je s prijatelji podal na Triglav. Nič posebnega, kajne? Res ne, če ne bi član goriškega Planinskega društva (SPDG) štartal direktno od doma iz Gorice. Peš so šli mimo Sabo-tina in Kolovrata do Tolmina, čez Planino Razor, kjer so prespali in na čez Komno in dolino Triglavskih jezer na vrh očaka. Vse to v pičlih 36 urah. Kar zahtevno in naporno. Andrej Rosa-no, samostojni podjetnik, v prostem času igra rad nogomet in pred kratkim je začel tudi gojiti kaktuse. Najraje posluša heavy metal glasbo, kot športnika pa ceni voz- nika formule ena Ki-mija Raikkonena, kot osebnost pa fizika ter matematika Alberta Einsteina. Stan: prost Ostali športi: nogomet Moj mentor: nihče Ostale dejavnosti in konjički: gojenje kaktusov Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-od-daja: www.primor-ska.info, www.dnev-nik.si; Le Scienze; dnevnik RTV Slo Spletna stran: www.google.com Knjiga na nočni omarici: je ni Najljubša glasba: heavy metal Najljubši film: Memento Moj lokal: Aenigma v Gorici Najljubša jed: svinjina Najljubša pijača: črno vino Cenim/sovražim: cenim iskrenost, sovražim preveliko iskrenost Najljubši športnik: Kimi Raikkonen Najljubša osebnost: Albert Einstein Najljubše počitnice: Kalabrija 2000 Moja himna: Inter-nacionala Moj vrstni red (ljubezen, šport, prijatelji, denar): neraz-vrščeno Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... pravzaprav nisem aktiven v nobenem športu, vsekakor bi se ukvarjal s kurlingom ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO FANT (POGOV.) MESTO PRI TERAMU GLAS TROBENTI EVROPSKA DRŽAVA FOTO GIANNI PECCHIAR SLOVENSKI JEZIKOSLOVEC (JOSIP) PRISTANIŠČE V ČILU BOLGARSKI PESNIK (TEODOR) ANTON AŠKERC OTOŠKA DRŽAVA V SREDOZEMSKEM MORJU DOLGOREPA PAPIGA Z MOČNIM KLJUNOM IZSTOPAJOČA STENA NEKD. NOG. (GIGI) AVSTRIJSKA SMUČARKA WACHTER VARUH, ZAVETNIK KRAJA TRAVA CETR-TE KOŠNJE SEKRETAR OZN (KOFI) PRISTANIŠČE V JUŽNI ITALIJI NEKD. ITAL. DAVEK NOVINARKA PERTOT ITALIJANSKI PISATELJ (VITAUANO) TOPILO ZA LAKE OTON TRABANT ALOJZ IHAN ZLI DUH, ZLODEJ CARL ENGLUND RIMSKA DVE TROPSKA RASTLINA BERI ŠPORTNO PRILOGO PD RUDAR TOKOVNI POSREDNIK RAZDELJEVA-LEC KART PREPROSTA TORBA ZA PRENAŠANJE STVARI BODEČ PLEVEL SLOVENSKI PEVEC (VLADO) KEVIN COSTNER IT. PISATELJ (UMBERTO) EVROPSKI NAROD VRHUNSKI ŠPORTNIK NENADNI NAPAD AGAVI PODOBNA TROPSKA RASTUNA ŠVICARSKI SMUČAR (PAUL) SLOVENSKI SMUČAR (PETER) STADION V BUDIMPEŠTI SAID AOUITA AMERIŠKI PEVEC KING COLE PLAZ 14 Torek, 10. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI moška c-liga - Bor Radenska V Vidmu šesti zaporedni poraz na gostovanjih moška c-liga - Jadran Mark Visoko vodstvo, nato »barikade«, naposled zmaga Virtus Udine - Bor Radenska 86:72 (22:21, 42:45, 65:61) BOR RADENSKA: Bole 7 (-, 2:4, 1:3), Furigo 4 (-, 2:5, 0:5), Krizman 7 (1:1, 3:3, 0:4), Visciano 8 (4:4, 2:5, -), Creva-tin 9 (0:2, -, 3:7), Štokelj 2 (0:1, 1:1, 0:2), Babich 22 (6:9, 5:5, 2:8), Monticolo 13 (3:4, 5:9, -), Pertot, Krčalic, trener Andrea Mura. PON: Krizman (38). Šesti zaporedni poraz borovcev na tujem je v Vidmu dozorel po zelo slabem drugem polčasu Murovih varovancev (delni izid 44:27). Več kot polovico tekme so sicer Bole, Crevatin in soigralci igrali dokaj dobro, ob polčasu (42:45), pa tudi sredi tretje četrtine (53:54) so tudi vodili. Prvi polčas je bil razmeroma izenačen, strelci obeh ekip so bili odlično razpoloženi, igra je bila navsezadnje tudi privlačna. V Borovem taboru so v napadu po dobrem kroženju žoge prispevali vsi igralci (posebej Babich in Mon-ticolo, medtem ko je v domačih vrstah konstantno zadeval Raccaro, 16 točk), v obrambi pa so se spet porajale zaskrbljujoče vrzeli, ki jih na zadnjih treh tekmah nismo zabeležili. Že v drugi četrtini pa so si tri osebne napake nakopali Vi-sciano, Štokelj in Crevatin, kar je skušal v nadaljevanju trener prikriti s consko postavitvijo (v coni so veliko minut igrali tudi gostitelji). Do odločilnega zasuka v korist domačih je prišlo med koncem tretje in začetkom zadnje četrtine. Videmčani so po zaslugi skokov v napadu najprej prešli v vodstvo pred zadnjim odmorom, nato pa z delnim izidom 7:0 v uvodu poslednje četrtine (delni izid 21:11) zadali gostom morda dokončni udarec. Razlike naši nikakor niso več mogli omejiti na manj kot sedem točk (71:64 pet minut pred koncem), še v končnici bi sicer bili lahko še ubranili pozitivno koš razliko (+5 na prvi tekmi, ko sta za Bor igrala tudi Giacomi in Kralj), če že ne celo zmagali. Vendar igra v napadu je postala površna in povsem raztrgana, posledica pa je bilo kar nekaj lahkih Virtusovih protinapadov. V prihodnjem krogu čaka Štoklja in kolege še en neposredni dvoboj, na Prvem maju proti Vatovčevemu Oder-zu. Saša Ferfoglia je bil neustavljiv v protinapadu kroma TRI VPRAŠANJA ZA... Jana Umka: »Zaradi službe sem se odločil za nižjo ligo« Jan Umek je svojo košarkarsko pot začel pri mladinskih ekipah Kontovela in nadaljeval kariero pri Sokolu. V lanski sezoni je nastopal v deželni C-ligi v vrstah Jadrana, letos pa je spet oblekel dres Sokola Ca d'oro, s katerim naskakuje napredovanje v D-ligo. Iz deželne C-Iige si se vrnil spet v promocijsko ligo. Zakaj taka izbira? Zaradi službenih obveznosti ne uspem redno trenirati, zato sem se odločil za lažjo varianto, saj v primerjavi treniramo veliko manj. V prvem delu vas je prvouvrščeni Scoglietto presentil... Menim, da je nasprotnik popolnoma v našem dometu. V prvem delu prvenstva smo proti njim odigrali najslabšo tekmo. Tekma bo ključnega pomena za napredovanje, zato bomo primorani zaigrati na najboljši možen način, saj si ne smemo privoščiti negativenga izida. V lanski sezoni si dosegel napredovanje v državno C-ligo z Jadranom. Kako pa gledaš, na sedanji pozitivni trenutek tvojih bivših soigralcev? Poleg elana, ki ga je ekipi dala zmaga na derbiju z Borom in prihodu So-siča, ki je ustvaril nove kombinacije na igrišču, so fantje tudi odlično fizično pripravljeni, kar jim bo v veliko pomoč v naslednjih krogih rednega dela. Jadran Mark - Vicenza 81:71 (24:12, 25:27, 63:42) JADRAN: Oberdan 9 (1:1, 2:5, 1:3), K. Ferfoglia (0:2, 0:1, 0:1), Slavec 8 (2:2, - ,2:4), S. Ferfoglia 22 (8:14, 7:12, 0:1), Marusič 14 ( -, 7:7, 0:1), Sosič 17 (4:4, 5:7, 1:3) Franco ( - , 0:1, 0:2), Semec (-, 0:1, -), Malalan (-, 0:2, -), Coco 11 (-, 1:2, 3:3). TRENER: Popovič. SON: 26. PON: Marusič Zadnjeuvrščena Vicenza je po treh neprepričljivih četrtinah skoraj poskrbela za presenečenje, saj ji je uspelo izrazito zmanjšati visok zaostanek v zadnjih minutah srečanja in je tako prisilila Jadran na barikade. Jadranovci so ob koncu tretje četrtine vodili s prednostjo 27 točk, ko so psihološko nekoliko popustili, zagrešili par metov in prodorov, kar so mladi nasprotniki takoj izkoristil in se približali na 6 točk. Jadran je strnili vrste in do preobrata v korist Vicenze ni prišlo, predvsem po zaslugi uspelih protinapadov in fizične premoči domačih, ki se je odražala predvsem pod košem. V prvem delu tekme je Jadran že v uvodnih minutah nabral visoko prednost. Zasluge za vodstvo sta imela predvsem dobra obramba in hitro kroženje žoge v napadu, ki je dopuščala ostrostrelcem kot je Coco kar tri zaporedne trojke v tretji četrtini. Vicenzi vsekakor ni zmanjkalo upanja in je pressingom po celotnem igrišču Jadranu zagrenila mirno pot do zmage. Gostje so po vrsti naivnih osebnih napak in ključni trojki Slavca, v zadnji trenutkih srečanja, kljub nižjemu zaostanku, prepustili zmago boljšemu in izkušenejšemu Jadranu. Razpoloženi Saša Ferfoglia je s hitrimi prodori spravil v težave nasprotnikovo obrambo, ki mu ni nudila pravega odpora. Poleg odličnega Saše Ferfoglie (22 točk) in potrjenega Sosiča je važno vlogo odigral Franco s kar 18 odbitimi žogami (14 v obrambi). Predstave iz prejšnjega kroga pa ni ponovil Malalan, ki se tokrat ni vpisal med strelce. »Kljub temu, da smo se srečali z zad-njeuvrščeno ekipo, sta nas od njih ločevali le dve zmagi, zato sem od fantov pričakoval veliko zbranost. Obdržati visok ritem skozi celotno srečanje je zahtevno. Nekaj zgrešenih metov in že tvegaš preobrat, predvsem proti takim mladim ekipam, ki znajo vedno presenetiti,« je po tekmi dejal Popovič. (am) C ingelca V dvajsetem krogu so Roncade (Sales 16) v C skupini državne košarkarske C lige le doživele prvi prvenstveni poraz. Premagal jih je prerojeni Vatovčev Oderzo (Da Ponte 21), in to celo za 21 točk (31:9 že po prvi četrtini!). Zanimivo, Oderzo bo v soboto Borov gost na Stadionu 1. maja, Roncade pa bodo v nedeljo sprejel v goste Jadranovo četo. Podvigi Če je za senzacijo kroga torej poskrbel v derbiju pokrajine Veneto Oderzo, je nenadejan uspeh, pa še brez svojega najboljšega igralca Campanotta, dosegel Codroipo (Malfante 23), ki je plenil na težkem igrišču v Rovigu (Guerra 26), katerega je premagal že drugič. Nepričakovana je bila tudi zmaga vse boljšega Spilimberga (Musiello 22), ki je kar na tujem prekinil serijo štirih zaporednih uspehov Montebellune (prvič KO doma, Franco Binotto 23). Videmski Virtus pa je ob zmagi proti Boru Radenska tudi obrnil sebi v prid razliko v koših v medsebojnih spopadih. Krize Vtem obdobju se ne godi slabo samo borovcem, pač pa tudi skupinici drugih ekip. Marghera (Dal Molin 18) je doma podlegla Caorlam (Tomasini 15), San Daniele (Rossi 13) pa je v Por-denonu (Gonzo 12) utrpel že šesti zaporedni poraz. Venezia (Sartor 20) je v domačem brlogu zamudila priložnost za podvigpro-ti Virtusu iz Padove (Capelli 16), a tega ni izkoristila pepelka Vi-cenza, ki je prepustila točki vse bolj prepričljivemu Jadranu. Prihodnji krog V dvoboju zgornjega dela lestvice bo Pordenon v šestem krogu gostoval v Padovi. Caorle so v beneškem derbiju favorit proti predzadnji Venezii, vfurlanskem obračun Codroipo - Virtus Udi-ne pa je vse možno. San Daniele bo doma skušal prekiniti post proti verjetno že malce siti Montebelluni, Vicenza pa krvavo potrebuje točke proti dokaj mirnemu Rovigu. Nadvse pomembna bo tudi tekma med Spilimbergom in Marghero. Protagonist Zamenjave trenerjev v ligi so doslej zalegle v dveh od treh primerov. Stara mačka Walter Vatovec in Vanni Zanon sta povsem obrnila sezono Oderza in Spilimberga. V Benetkah pa Ric-cardo Costantini ni tako uspešno nadomestil svojega odstrelje-nega predhodnika. D elitev na prafaktorje 4, 4, 4, 4, 4... Prvouvrščeni Breg ima že skoraj dva meseca 4 točke naskoka pred prvim zasledovalcem - San Vitom Ta ima že nekaj tednov prav toliko prednosti pred tretjim mestom. Kontovel je s sobotno četrto zaporedno zmago dokončno oddaljil od zadnjega in predzadnjega mesta. Brumnovifantje so odlično izkoristili ugoden koledar in imajo sedaj le dve zmagi (t.j. štiri točke) manj odpetouvrščene ekipe!Do konca sezone so na sporedu (skoraj) samo težje tekme, Švab in soigralci pa lahko zdaj igrajo povsem neobremenjeno in morda dosežejo še prestižno zmago ali dve. Zadnjeuvrščeni ekipi, Dom in Libertas, še vedno imata le štiri točke na lestvici in se lahko sedaj rešita le na račun Poggija, ki ima kljub vsemu še vedno le zmago več. 10 zaporednih zmag V soboto je Breg povsem nadigral neraz-položeni Dom. Trener Krašovec je tako dosegel že deseto zaporedno zmago - in šestnajsto v sedemnajstih krogih. Pred njim je deset zaporednih zmag že dosegel David Pregarc v prvem delu sezone 2005/06. V povratnem je zmeraj pod njegovim vodstvom Breg nanizal kar 12 zaporednih zmag. Po derbiju s Kontovelom bo Breg napustno soboto igral še v Foljanu, za morebitno rekordno trinajsto zaporedno zmago pa bodo morali Krašovčevi fantje zmagati tidve tekmi in maščevati poraz iz prvega dela proti Don Boscu. Napovedana zmaga Gledalci sobotnega derbija med Bregom in Domom so si že pred pričetkom tekme pričakovali zmago domačinov. Vseh osem intervjuvan-cev je namreč pravilno napovedalo zmago Kra-šovčevih varovancev. Končni razliki se je najbolj približal jadranovec Miko Madonia (sicer tudi bivši borovec in brežan), ki je napovedal zmago Jevnikarja in soigralcev s kar 50 točkami prednosti. Končni izid je bil 78:35 (43pik razlike), tako da drugo mesto med »vedeževalci« pripada odborniku Bregove odbojkarske sekcije Marijanu Nadlišku, ki je napovedal najmanj 30 točk končne razlike med ekipama. Bronasta kolajna pa tokrat gre Giuliu Collenziniju (+26 za Breg). Najboljši igralec Tako med Bregovimi kot med Domovimi navijači je pred tekmo vladalo prepričanje, da bo Borut Sila najboljši igralec Brega. Dejansko je na koncu dosegel 12 točk iz sedmih metov z le dvema napakama, eno pri metu za tri točke, drugo pa izza črte prostih metov. Poleg njega so nekateri navijači izbrali še Klarico (na koncu najboljši strelec dolinske peterke), Jevnikarja (11 pik s sedmimi meti) in Lokatosa, ki pa tokrat ni posebno blestel. Redki Domovi pristaši pa so najbolj zaupali kapetanu Ceju, nihče pa si ni pričakoval odlične igre Covija. Spet dosegli dno? Domovci so proti Bregu odigrali še eno »zgodovnisko« srečanje. Na prvem derbiju proti Klabjanu in soigralcem so sicer dosegli najmanj točk v zgodovini slovenskih D-ligašev in obenem tudi skupni učinek -18. Tokrat pa so že v prvih dveh četrtinah (negativno) presenetili, saj je bil učinek ob glavnem odmoru -16 - le za dve enoti večji od končnega na prvi tekmi. V drugem polčasu se je stanje »izboljšalo«, saj so naredili toliko pozitivnih kot negativnih stvari - učinek je bil namreč enak nič. Poleg Bellija, ki je bil edini pozitiven tudi na prvi tekmi, sta bila tokrat učinkovitejša tudi Covi in Cej, kar sedem igralcev pa je bilo na koncu negativnih. (M.O.) C-liga IZIDI 20. KROGA Virtus UD - Bor Radenska 8 6:72; Marghera - BVO 58:69; Oderzo - Roncade 72:51; Jadran Mark - Vicenza 81:71; Pool - Virtus PD 77:81; Montebelluna - Spilimbergo 75:80; Pordenone - San Daniele 9:62; Rovigo - Codroipese 70:85. Roncade 20 19 1 1547:1309 38 BVO 20 16 4 1546:1449 32 Montebelluna 20 13 7 1504:1447 26 Pordenone 20 12 8 1433:1324 24 Virtus PD 20 12 8 1421:1408 24 Virtus UD 20 10 10 1601:1577 20 Codroipese 20 10 10 1453:1448 20 Rovigo 20 10 10 1604:1600 20 Marghera 20 9 11 1430:1431 18 Bor Radenska 20 8 12 1594:1629 16 Jadran Mark 20 8 12 1462:1536 16 Spilimbergo 20 8 12 1427:1516 16 Oderzo 20 7 13 1405:1413 14 San Daniele 20 7 13 1418:1490 14 Pool 20 6 14 1389:1512 12 Vicenza 20 5 15 1329:1474 10 PRIHODNJI KROG 3or Radenska (14.2. ob 20.30 v Trstu, na 1.maju); Roncade - Jadran (15.2. ob 18.00 v Trevisu). D-liga vzhod IZIDI 17. KROGA Muggia - Romans 89:93; NAB -Dinamo 79:67; Don Bosco - Libertas 75:62; Kontovel - Villesse 78:61; Breg - Dom 78:35; San Vito - Monfalcone 90:88; Fogliano -Poggi 67:59. Breg 17 16 1 1358:964 32 San Vito 17 14 3 1357:1180 28 Don Bosco 17 12 5 1219:1107 24 Fogliano 17 12 5 1264:1179 24 Monfalcone 17 10 7 1187:1103 20 Romans 17 9 8 1226:1221 18 Dinamo 17 9 8 1242:1256 18 Kontovel 17 8 9 1231:1234 16 NAB 17 8 9 1114:1175 16 Villesse 17 8 9 1078:1183 16 Muggia 17 6 11 1207:1256 12 Poggi 17 3 14 1072:1182 6 Libertas 17 2 15 1099:1342 4 Dom 17 2 15 958:1230 4 PRIHODNJI KROG Dom - San Vito (13.2. ob 20.45 v Gorici); Breg - Kontovel (14.2. ob 20.30 v Dolini). C-LIGA • •A Jadranovci dohiteli Bor V Jadranovem taboru se po nedeljski zmagi in porazu borovcev sušlja o play-offu, vendar realni trenutni cilj predstavlja mirno 9. mesto in izognitev nastopa v play-outu. Obstanek ostaja primarni sezonski cilj. Ideja oz. sanje o morebitnem nastopu v play-offu se počasi vsiljujejo v misli jadranovec. Marghera je povsem na dometu, saj ima sami dve točki prednosti nad Borom, ki si z Jadranom deli 10. mesto s tem, da imajo jadranovci rahlo prednost, zaradi zmage v derbiju. D-LIGA Brežani brez odpora Za razliko od občutenega derbija s Kontovelom je domovcem tekma z Bregom očitno bolj malo pomenila. Bregovi armadi so se namreč upirali le nekaj minut na začetku prve in tretje četrtine. Slaba igra je bila gotovo sad slabih treningov v nepopolni postavi. Od igralcev nad 21. letom sta vse tri treninge opravila le Faganel in Oblak: prvega je pred nekaj leti treniral prav Krašovec, z njim pa sta igrala še Klari-ca in Lokatos. Drugi pa je še septembra treniral v Dolini... NAJ DOSEŽKI Skupno: Šušteršič (K) 26, S. Ferfoglia (J) 22, Babich (B) 22, Sosič (J) 17, Covi (D) 17, Marica (Br) 15. Prosti meti: Visciano (Bor) in Sosič (Jadran) 4:4 (100 %), Švab (Kontovel) 8:10 (80 %). Za 2T: Marusič (Jadran) 7:7 (100 %), Babich (Bor) 5:5 (100 %) Za 3T: Coco (Jadran) 3:3 (100 %), Pao-letič (Kontovel) 3:4 (75 %) Statistika flop: Faganel (Dom) 0:6 (0 %) NAJBOLJŠI STRELCI C-liga po 20. krogu: S. Ferfoglia (J) 298, Furigo (B) 260, Giacomi (B) 258, Babich (B) 242, K. Ferfoglia (J) 205, Visciano (B) 174. D-liga po 17. krogu: Klarica (Br) 274, Šušteršič (K) 251, Švab (K) 243, Cej (D) 233, Paoletič (k) 222, Lisjak (k) 221, Cerne (Br) 180. / ŠPORT Torek, 10. februarja 2009 IB namizni tenis - Ženska A1-liga Ana Bržan zelo otežila položaj krasovk Tržaška Slovenka v dresu Siene z zmago proti Kitajki Tian Jing oddaljila svojo ekipo od dna Nekdanja borovka in krasovka Ana Bržan zdaj v dresu Siene kroma Položaj krasovk v najvišji ženski namiznoteniški ligi se je po sobotnem 2. krogu povratnega dela še nekoliko zakompliciral. Za to je »kriva« tržaška Slovenka v dresu Montepaschija iz Siene Ana Bržan, ki je v dvoboju na tekmi svojega kluba proti Molfetti poskrbela za senzacionalno zmago s 3:0 (12:10, 11:3, 11:9) proti italijanski Kitajki Tian Jing, ki na državni lestvici domorodk (?) zaostaja samo za repre-zentantkama Tan Monfardinijevo in Stefanovo in je tudi sama članica reprezentance. S to zmago je Siena na koncu proti Molfetti osvojila nepričakovano, zato pa izjemno dragoceno točko, po kateri si je praktično zagotovila obstanek. »Zmage sem se seveda izjemno veselila, še posebej v končnici izenačenih setov sem igrala res dobro. Moram povedati, da Jingova še čuti posledice poškodbe kolena, a tudi jaz po poškodbi kolena še nisem v pravi formi, konec koncev pa je Jin- gova v nadaljevanju tekme s 3:1 premagala našo Armenko Makinien, kar ji ne bi uspelo, če bi bila slabo pripravljena,« je svoj podvig opisala Brža-nova. Krasovke, ki so v soboto po pričakovanjih izgubili proti Sandonate-seju (ekipi z najboljšo Kitajko v Italiji, izkušeno reprezentantko Negrisolije-vo in vzhajajočo zvezdo, komaj 15-let-no Deboro Vivarelli), ki pa je že 16. na državnih lestvicah, zdaj za obstanek v ligi potrebujejo zmago več od načrtovane, se pravi, da bodo morale v nadaljevanju, na njihovem igrišču, najbrž premagati tako Sieno kot Coccaglio, da bi na končni lestvici prehitele sam Coccaglio in Riposto. Vrstni red: Castelgoffredo 18, Sandonatese 14, Zeus Quartu in Mol-fetta 10, Libertas Siena 6, Riposto 5, Kras ZKB 4, Coccaglio 3. Prihodnji krog (27.2.): Castel-goffredo - Kras ZKB moška b2-liga - Spet na pravi poti Krasovci vse ■ V •• • I v • • bližji vsaj koncma Premagali zasledovalca Abano Terme, čez dva tedna derbi za vrh z Azzurro Kras - Abano Terme A 5:1 Rotella M. - Peluso 3:1 (8:11,11:9,11:4,11:6); Simoneta - Ingio-stro 3:0 (11:4,11:4,11:9); Rotella S. - Pet-teno 2:3 (11:7,10:12, 8:11, 11:7, 5:11); Simoneta - Peluso 3:2 (10:12, 12:10, 11:6, 11:13, 11:3); Rotella M. - Petteno 3:1 (14:12, 11:6, 9:11, 11:4); Rotella S. - In-giostro 3:1 (11:4, 5:11, 11:5, 11:9) Krasovci so z zmago proti tret- jeuvrščenemu moštvu Abano Terme A povečali prednost pred sobotnimi nasprotniki na 6 točk in napravili zelo pomemben korak proti neposrednemu napredovanju v B1 ligo ali igranju »play-offa«. Čez dva tedna bodo namreč zgo-niški fantje na pustno soboto gostili ekipo Azzurra, ki skupaj z njimi zaseda prvo mesto na lestvici. Srečanje bo po vsej verjetnosti odločilno, Simoneta in brata Rotella pa bodo morali igrati na vrhunskem nivoju, če bodo hoteli presenetiti favorizirane Goričane. V telovadnici se pripravlja prava namiznote-niška poslastica in podpora domačih navijačev bo prav gotovo ključnega pomena. Izmed krasovcev je v soboto najbolje zaigral Michele Rotella, kateremu je uspelo premagati najboljšega izmed nasprotnikov Pettenoja. Michele je pokazal, da je v odlični formi; grešil je zelo malo in izvajal je precizne top-spine. Tokrat je zaigral bolj borm-beno in koncentrirano kot v prejšnjih kolih. Brat StefOano Rotella se je Pet-tenoju dobro upiral, nasprotnik pa je Michele Rotella v zadnjem setu s svojo izkušenostjo strl odpor krasovega mladinca. Pomembno točko pa je najmlajši član moštva prispeval proti najšibkejšemu nasprotniku Ingiostru. Dve točki je dosegel Bojan Simoneta; kar precej preglavic mu je povzročal Peluso, katerega je premagal v petih nizih. Kapetan ekipe ni še v najboljši formi, tako da se bo maral pošteno potruditi, da se bo lahko čez dva tedna enakovredno kosal z goriškimi igralci. (T.F.) Ostali izidi: Azzurra - Villazza-no 5:0, Marling - Verona 4:5, Rovigo -Este 3:5, Anabo Terme B - Vicenza 5:1. Vrstni red: Azzurra in Kras 20, Abano Terme A 14, Abano Terme B 12, Verona in Este 10, Marling in Riigo 8, Villazzano 6, Vicenza 2. Prihodnji krog (21..2): Kras -Azzurra košarka Borovi kadeti drugič ugnali vodilnega! Venezia Giulia - Bor Zadružna kraška banka 61:69 (16:20, 33:30, 45:51) BOR: Stepančič, De Luisa, Celin 18, Coccetti 9, Sancin, Nadlišek 7, Montalto 4, Manta, Švara 22, Tanasijevic 9, Bandi, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Celin 3, Coccetti in Nadlišek 1. Združeni kadeti Bora in Brega sicer niso v vrhu deželnega kadetskega prvenstva, vendar se od zdaj lahko ponašajo z dejstvom, da so edini dvakrat premagali vodilno miljsko Venezio Giulio (drugo ekipo ugledne Azzurre), ki sploh še ni doživela drugih porazov! Varovanci trenerja Lucia Martinija so proti zelo organiziranemu in dobro pripravljenemu nasprotniku (ki dosledno vso tekmo predvaja consko obrambo) navdušili z agresivno in požrtvovalno igro. V prvih dveh četrtinah so dejansko ostali v igri po zaslugi obrambe mož na moža (načrtno preprečevanje natančnih podaj), saj so v napadu proti coni metali zgolj iz razdalje, pri čemer Celin in Nadlišek tokrat nista bila uspešna. V nadaljevanju pa sta se za učinkovito orožje izkazali Borova conska postavitev 3-2 in protinapad, kar je goste popeljalo v zanesljivo vodstvo. V končnici so nato borovci kar mirno upravljali prednost, čeprav se morajo naučiti ob potrebi odigrati tudi daljše in bolj premišljene napade, saj s hitrimi meti vedno tvegajo, da jih tekmec spet ogrozi. Veselje v taboru zmagovalcev je bilo po tekmi kajpak veliko. Pohvalo za uspeh zasluži prav vsa ekipa, posebej pa vselej koristni Nikola Švara, ki je bil ponovno najboljši v Borovih vrstah. □ Obvestila ZSŠDI sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. košarka - Ženska B-liga Okrepljeni AIBI Foljan se je oddolžil poletovkam AIBI Fogliano - Polet 76:55 (27:9, 41:24, 61:33) POLET: Danev 4, Pertot, Petra-nich 6, Milič 19, Piccini 8, Di Lenardo 5, Nadlišek 9, Mercadante, Kraus 2, Budin 2; trener: Vremec. Tri točke: Milič 2, Nadlišek 1 V četrtem kolu povratnega dela prvenstva so Poletove B-ligašice doživele v gosteh nov poraz. Tokrat so jih premagale igralke AIBI-ja in Fogliana, ki so bile slabše od poletovk v prvem srečanju. Tudi v tem srečanju pa je bila za Vremčevo ekipo žal usodna prva četrtina. Domačinke so začele s silovitim ritmom ter imele izvrstne odstotke pri metu, medtem ko poletovkam kljub izdelanim položajem žoga nikakor ni hotela skozi obroč. Po prvih petih minutah so si Poletovke nekoliko opomogle, vendar so domačinke z nekaj uspešnimi protinapadi spet pospešile in si priigrale ogromno prednost 18 točk. V tem delu je tudi obramba oranžnih nekoliko šepala, saj si za zmago ne bi smela dovoliti, da bi nasprotnice samo v prvi četrtini dosegla 27 točk. V nadaljevanju so Vremčeva dekleta našla pot do boljše igre in se začela enakovradno boriti z domačinkami. Slednje pa so brez težav nadzirale rezultat in po zaslugi večjega števila enakovrednih menjav držale vseskozi visok ritem igre. V nadaljevanju se stanje na igrišču ni bistveno spremenilo. Poletovke, ki so vseskozi izvajale pre-sing obrambo, so potrosile precej moči, da bi se uspele vrniti v igro za zmago, domačinke pa so v primerjavi s prvim srečanjem igrale na veliko višjem nivoju. Niti prehod na consko obram- Poletove košarkarice v Foljanu niso igrale slabo, spet pa je bila zanje usodna prva četrtina kroma bo v zadnji četrtini jih ni presenetil in poletovke so uspele le nekoliko zmanjšati razliko, ki pa je vsekakor na koncu znašala celih 21 točk. Tokrat je bil trener Vremec v primerjavi s prejšnjimi srečanji kar zadovoljen z odnosom svojih igralk, ki so se borile vse do konca srečanja. Žal pa so na drugi strani srečale ekipo, ki se je med drugim tudi okrepila z dvema kvalitetnima igralkamama in ki je bila v odličnem strelskem dnevu. Prav met iz razdalje tokrat ni deloval, v nadaljevanju prvenstva pa bo treba dodatno zbrati moči predvsem na področju fizične priprave, da se bo ekipa uspešno zoperstavljala izkušenejšim nasprotnicam. Ostala izida: Concordia - OMA 66:44, Cussignacco - Codroipese bo 11.2. Vrstni red: Codroipese 16*, Concordia 14, Cussignacco 10*, Oma in Fo-gliano 8, Polet in Pordenone 4. (*s tekmo manj) mladinska košarka - Bor ZKB under 14 Borovci so se oddolžili za poraz iz prvega dela Začel se je drugi del prvenstva - Under 12: zmaga za Polet-Kontovel Bor ZKB - San Vito Pall. 80:31 (19:11, 45:16, 67:22) BOR: Kocijančič 12, De Luisa 8, Mi-lič 2, Mattiassich 13, Bole 27, Strnad 18, Castriotta, Bachi. TRENER: Jakomin Brez daljšega premora se je v soboto začel drugi del prvenstva. Borovci so se maščevali San Vitu za poraz v prvem delu, ko so v gosteh nastopili okrnjeni. Tokrat so s popolno postavo povsem nadi-grali nasprotnika in vodili skozi celotno srečanje. Ključnega pomena za zmago sta bila predvsem borbenost in dobra igra v napadu, ki sta zmanjkali v prejšnjem srečanju proti San Vitu. Zaradi visoke prednosti in odlične razpoloženosti mladih borovcev, je trener Jakomin izkoristil tekmo tudi za vadbo obrambe v različnih kombinacijah, kar bo koristilo Boru predvsem za srečanja proti Libertasu in Falconstarju, saj je prvenstveni cilj vsaj ena zmaga proti ekipama, ki sta po prvem delu zasedali prvi dve mesti na lestvici. UNDER12 Polet-Kontovel - Libertas 38:21 (6:4, 24:4, 32:9) POLET-KONTOVEL: Antler 2, Daneu 10, Gelletti, Orel 6, Škabar, Spe-ranza, Tulliach, R. Čuk, S. Čuk, Danev 12, Grgič 2, Paoli. TRENER: Vremec. Po izenačenem začetku se je tekma obrnila v korist združene ekipe Poleta in Kontovela, ki je Libertas nadigrala v drugem polčasu. Rahlo prednost je Polet-Kontovel povišal v drugem delu do 23 točk, ki je varovancem trenerja Vremca dopustila lahko zmago proti šibkejšemu nasprotniku. Borbeno na tekmi Poletovih dvanajstletnikov kroma Primorski Zborovanje Navodila za sodnika Torek, 10. februarja 2009 Borbenost 1 8 Torek, 10. februarja 2009 ODBOJKA / deželna prvenstva - Uspešen nastop moških ekip Oktobra lani šest, v soboto pa petnajst točk Pomemben uspeh v boju za obstanek je še posebej dosegla Soča Prvi krog povratnega dela prvenstva je bil za naše ekipe v deželnih odbojkarskih ligah gotovo bolj uspešen kot tisti v prvem delu. Zadovoljni smo lahko tokrat predvsem pri moških, saj predstavlja skupno 10 osvojenih točk na 15 možnih kar dober izkupiček, še posebno če upoštevamo, da so naši moški predstavniki oktobra proti istim nasprotnikom zbrali le šest točk. Ob obeh Sloginih ekipah, ki sta Rigutti in Pallavolo Trieste tudi v drugem delu premagala, so se točke veselili valovci na gostovanju v Buii, še najbolj zadovoljna pa je bila ta teden gotovo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki se je Porcii maščevala za poraz v uvodnem krogu. Naši odbojkarji so sicer tudi tokrat nastopili okrnjeni, saj na tekmi ni bilo Valentinčiča in Marka Čer-nica, podajalec Jan Černic pa je zaradi poškodbe tekmi lahko sledil le s klopi. To pa ni zmedlo Sočanov, ki so strli odpor izkušenih nasprotnikov. Battistije-vi varovanci imajo zdaj štiri točke prednosti pred dvanajstouvrščenim Ri-guttijem, kar pomeni, da so naredili po- memben korak naprej na poti do obstanka v najvišji deželni ligi. Zmaga Soče pa dodatno zmanjšuje možnosti Olympie in Vala, ki je na lestvici zara- TRI VPRAŠANJA ZA... Tamaro Visintin: »Sloga ni slaba« Pri združeni ekipi Lucinica, Farre in Torriane Millenium igra letos tudi dolgoletna podajalka Vala in Go-volleya Tamara Visintin, ki je sicer zaposlena pri uvozno-izvoznem podjetju, obenem pa zaključuje dveletno specializacijo iz prevajalstva (ruščina). Njena ekipa je doslej osvojila 23 točk in je trenutno na šestem mestu, v soboto pa se je Slogi List maščevala za poraz iz prvega dela prvenstva. Slogašice so trenutno na 12. mestu in se borijo za obstanek v ligi. Misliš, da jim bo uspelo? »Upam, da ja. Mislim, da niso slaba ekipa, tako da lahko gotovo še dosežejo potrebne točke.« Kakšno se ti zdi prvenstvo? »Je zelo izenačeno. Nepremagljivih ekip v bistvu ni, čeprav zgledajo mogoče nekatere boljše od ostalih. Prvi del prvenstva je vsekakor dokazal, da lahko tudi na papirju slabši nasprotniki premagajo višje postavljene ekipe, tako da je nemogoče vnaprej napovedovati rezultate. Nivo pa je tak, da moramo me absolutno ciljati na mesto v play-offu. Prvenstvo smo začele slabše, v nadaljevanju pa se je stanje izboljšalo, vsaj kar se rezultatov tiče. Naša igra pa še vedno ni na zadovoljivi ravni, sposobne smo igrati precej boljše. Pred kratkim je spet začela igrati tudi Viviana Zotti, ki bo lahko v nadaljevanju gotovo lahko na marsikateri tekmi odločilna. Me nestrpno čakamo, da bo dosegla pravo formo.« Več slovenskih goriških odbojkaric nastopa letos pri italijanskih društvih v C ali D ligi, Govolley pa je z mlado postavo uspešen v 1. diviziji. Kaj ni škoda, da ni slovenske ekipe na deželni ravni? »Res je škoda. Ko sem igrala pri Govolleyu in smo nastopale v B2 in B1 ligi, so bila to najlepše sezone v moji karieri. Zato mi je še posebno žal, da ni več tako. Ne vem, če bi lahko imeli v naslednjih letih na Goriškem spet tako ekipo. Ne vem, če igralke to zanima, poleg tega pa jih mora tudi društvo znati privabiti in jih nato zadržati.« (T.G.) Napad Tanje Babudri med sobotno tekmo Sloge List kroma di večjega števila zmag prehitel Gori-čane, v boju za obstanek. Nadoknaditi bi morala vsaj osem točk, Ferro Allu-minio, ki je na lestvici pred Sočo, pa ima po zmagi proti Il Pozzu že trinajst točk več, z zadnjim uspehom pa je dokazal, da se lahko v drugem delu na lestvici še nekoliko povzpne in da ni realen kandidat za boj za obstanek. Vse po starem Kljub zelo dobri igri odbojkaricam Sloge List v povratnem delu ni uspelo premagati Milleniuma. Rezultat je bil tak kot v prvem delu: s 3:1 je slavila gostujoča ekipa, v uvodnem krogu so bile to slogašice, zdaj pa njihove nasprotnice, s katerimi igra več bivših odboj-karic Govolleya. Kljub porazu pa se Slo-gin položaj na lestvici ni spremenil. Cor-denons ima po gladkem porazu proti Volleybasu še vedno le točko več, tako da ga lahko Ciocchijeva in soigralke z eno zmago prehitijo, za njimi pa še vedno ostajata tudi novinca Il Pozzo (kljub uspehu proti Roveredu) in Sangiorgina. Z dobrimi nastopi pa morajo slogašice zdaj tudi nadaljevati. Presenečenja V deželnih ligah je bilo ta teden sedem delnih presenečenj oziroma tekem, na katerih je slavila slabše postavljena ekipa. V ženski C ligi je Chions premagal Cormons, ki je moral prvo mesto spet prepustiti Kalčevemu Talmas-sonsu, še posebno pa preseneča gladka zmaga Il Pozza v Roveredu. V moški C ligi so Sočani premagali Porcio, ki 1. ženska divizija - Na Tržaškem Kontovel - Volley Club 3:0 (25:15, 25:8, 25:14) KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Cassanelli, Lisjak, Micussi, Pertot, Verša, A. in V. Zuzič, Kapun (L). Trener: Lajris Žer-jal Kontovelke so tudi v zadnjem krogu prvega dela prvenstva slavile in tako dosegle že deveto zaporedno zmago. V prvem delu so skupno izgubile le eno točko in štiri sete, tako da so povsem zasluženo na prvem mestu in so tako glavni kandidat za napredovanje v D ligo, iz katere so izpadle lani. Sobotno srečanje je bilo za Kontovel le lažji trening, saj se jim nasprotnice niso pretirano upirale. Domačinkam pa je šlo prav vse od rok. Svojih nasprotnic niso podcenjevale in se niso prilagodile njihovi igri, bile pa so tudi praktično brezhibne. Na igrišču so se zvrstile vse odbojkarice razen Veronike Zuzič, ki je zaradi drugih obveznosti na tekmo prišla kasneje. Poggi 2000 - Breg/Bor Zadružna kraška banka 3:0 (27:25, 25:16, 25:21) BREG/BOR ZADRUŽNA KRAŠKA Neža Kapun (Kontovel) kroma BANKA: Richiardi, Luxa, Desco, Virgilio, Žerjal, Starec, Martincich, Koren, Carciot-ti. Trener: Mitja Gombač V zadnji tekmi prvega dela prvenstva so odbojkarice Bora in Brega doživele pe- koč poraz proti ekipi, ki je bila na lestvici daleč za njimi. Poggi 2000 je sicer zaigral zelo zbrano predvsem v obrambi, plave pa so preveč grešile in se borile le v prvem setu. Slabo so servirale in branile, tako da niso imele veliko možnosti za protinapad. Mogoče bi zmaga v prvem nizu nekoliko spremenila potek tekme, tako pa je združena ekipa povsem popustila in je bilo tekme že v drugem setu dejansko konec. Po tem nepričakovanem porazu so Richiardijeva in soigralke na lestvici zdrknile za eno mesto navzdol (trenutno so četrte, lahko pa bi jih prehitela še Oma, ki mora nadoknaditi srečanje z Alturo), v boju za obstanek pa imajo pred drugim delom sedem točk prednosti pred predzadnjeuvrščenim Volley Clubom. Ostali izid: Libertas - Volley3000 0:3, Altura - Oma preložena, Virtus - Roia-no/Gretta/Barcola bo danes. Vrstni red: Kontovel 26, Virtus 21, Volley 3000 15, Breg/Bor Zadružna kraška banka 14, Oma 13, Libertas 12, Altura 11, Poggi 2000 8, Volley Club 7, Roiano/Gret-ta/Barcola 2 (Altura, Oma, Virtus in Roia-no/Gretta/Barcola s tekmo manj). je imela pred tem devet točk več, Ferro Alluminio pa je še drugič s 3:1 odpravil četrtouvrščeni Il Pozzo. V ženski D ligi je moral drugouvrščeni S. Andrea na domačih tleh priznati premoč Mos-se Ivane Danielis, ki je že v prvem krogu drugega dela potrdila, da bo v nadaljevanju prvenstva za marsikatero ekipo trd oreh. Nekoliko preseneča tudi zmaga Rizzija proti Buii. Ekipi iz vi-demske pokrajine imata zdaj enako število točk, to je 22. V moški D ligi je Rea-na premagala Lignano, ki je na lestvici vseeno ohranil točko prednsoti, ekipi pa sta si v bistvu enakovredni, tako da bi v tem primeru težko govorili o presenečenju. Sedmerka tedna Pri Soči je k pomembni zmagi prispevala celotna ekipa, posebej pa bi omenili mladega podajalca Roberta Devetaka (letnik 92), ki je zelo dobro nadomestil svojega poškodovanega soigralca Jana Černica. V vrstah Sloge Tabor Televita, ki je morala tokrat mestnemu tekmecu Riguttiju prepustiti set, sta bila na mreži skoraj neustavljiva centra Danjel Slavec (17 točk) in Daniele Sorgo (14 točk). Pri Valu je bil v soboto na tekmi z Buio pe posebno razpoložen Francesco Masi, ki je dosegel kar 25 točk. Res škoda, da so mu proti koncu tekme pošle moči. Do novih treh točk so prišli tudi okrnjeni slogaši, pri katerih bi tokrat pohvalili mladega Ili-ca, ki je en set in pol zelo dobro igral na tolkaškem mestu, torej v vlogi, ki ni njegova. Zmaga Bora/ Brega je bila v soboto sad dobre igre celotne ekipe, izpostavili pa bi dobro igro Katje Spetič, ki je bila v zadnjih dveh nizih zelo učinkovita na mreži. Tudi Sloga List je v soboto postregla z zelo dobrim nastopom, pa čeprav se je morala sprijazniti s porazom. Dobro so igrale prav vse, posebej pa bi spet omenili Tanjo Babudri. Kontovel zimski prvak Proti Volley clubu uspešne devetič zapored - Neroden poraz Brega Bora ZKB V Ženska C liga izidi 14. KROGA Sangiorgina - Altura 0:3 (18:25; 18:25; 17:25); Roveredo Manzano 0:3 (24:26; 18:25; 20:25); Tarcento - Martignacco 0:3 (19:25; 14:25; 14:25); Volleybas - Cordenons 3:0 (25:22; 25:13; 25:17); Chions - Cormons 3:1 (19:25; 25:18; 26:24; 25:13); Sloga - Millenium 1:3 (17:25; 25:17; 27:29; 17:25). Talmassons 14 11 3 38:11 35 Cormons 14 12 2 37:12 34 Altura 14 11 3 37:18 32 Martignacco 14 9 5 32:18 27 Chions 14 9 5 33:23 27 Millenium 14 8 6 30:28 23 Volleybas 14 7 7 26:26 22 Libertas 14 7 7 27:28 22 Roveredo 14 7 7 25:28 20 Tarcento 14 6 8 24:30 18 Cordenons 14 3 11 13:34 10 Sloga List 14 3 11 16:36 9 Manzano 14 3 11 14:35 8 Sangiorgina 14 2 12 13:38 7 PRIHODNJI KROG Talmassons - Sloga (14.2. ob 20.30 v Talmassonsu) Moška D-liga izidi 14. KROGA Cordenons - Cervignano 3:1 (25:22; 18:25; 25:20; 25:23); Mossa - Altura 3:1 (25:22; 25:23; 46:26; 25:15); Aquileia Broker 3:0 (25:15; 25:14; 25:20); Reana - Lignano 3:2 (28:26; 18:25; 26:24; 23:25; 15:7); Pallavolo Ts - Sloga 0:3 (18:25; 21:25; 22:25); San Quirino - San Sergio. Fincantieri 12 11 1 34:6 33 Mossa 13 11 2 36:14 32 Sloga 13 9 4 3C:15 28 Cordenons 13 10 3 31:20 27 Lignano 13 8 5 29:22 25 Reana 13 8 5 29:19 24 Aquileia 13 8 5 27:21 24 Altura 13 6 7 26:27 19 San Quirino 12 4 8 20:27 14 San Sergio 12 3 9 18:29 9 Pallavolo Ts 13 3 10 11:35 7 Cervignano 13 1 12 11:37 5 Broker 13 1 12 8:38 2 PRIHODNJI KROG Sloga - Reana (14.2 ob 17.30 v Repnu). BOR BREG KB Še osmič! V ženski D ligi so Smotlakove varovanke dosegle še osmo zaporedno zmago, s tem so pa svojo prednost v boju za obstanek povečale prav na osem točk. Korak naprej pa so Vodopivčeva in soigralke naredile tudi v boju za play-off (liga je tako izenačena, da se pravzaprav iste ekipe borijo tako za mesto v končnici kot za obstanek). Njihova prednost pred šestouvrščeno ekipo, ki je trenutno prav njihov sobotni nasprotnik Cervignano, znaša štiri točke. Naslednji teden bodo skušale naše igralke za podvig poskrbeti proti prvouvršče-ni Reani, ki iz kroga v krog vedno bolj utrjuje svoje prvo mesto in je tako vedno bližja neposrednemu napredovanju. © MOŠKI Slogini fantje večajo prednost Slogini fantje v C in D ligi so v soboto opravili svojo nalogo in proti slabšim nasprotnikom osvojili vse razpoložljive točke in so torej ohranili prvo oziroma tretje mesto na lestvici. Krog pa je bil zanje ugoden tudi zaradi ostalih rezultatov. Riolino in soigralci so tako povečali svojo prednost nad četrtouvrščenim Il Pozzom na pet točk in imajo zdaj še nekoliko več možnosti v boju za play-off. Enako velja tudi za Peterlinove varovance v D ligi, ki so povečali svojo prednost bodisi nad Lignanom kot nad Rea-no, ki se ji bodo skušali v soboto maščevati za poraz iz prvega dela prvenstva. NAŠE ŠTEVILKE TOP SCORERJI TEDNA Ženske: Bukavec (Sloga List) 22 Moški: Masi (Val Imsa) 25, S.Čer-nic (Soča ZBDS) 21, Lango (Soča ZBDS) 19. TOP SCORERJI Ženske: Vodopivec 210, I.Flego 193, Buavec 165, Babudri 157, Della Mea 146, Cvelbar 132, Spe-tič 122. Moški: Vatovac 248, Testen 199, Cettolo 188, Romano 147, Valen-tinčič 141, Slavec 135, I.Černic 133, Marget 124, V.Kante 120, Terčič 108, Riolino 106. Moška C liga IZIDI 14. KROGA Olympia - Basiliano 0:3 (19:25; 21:25; 14:25); Natisonia - Prata 3:1 (25:19; 25:22; 24:26; 25:17); Il Pozzo - Ferro Alluminio 1:3 (23:25; 18:25; 25:22; 22:25); Buia - Val Imsa 3:2 (25:19; 21:25; 14:25; 25:17; 15:11); Soča -Porcia 3:1 (25:23; 25:13; 23:25; 25:21); Rigutti - Tabor 1:3 (18:25; 23:25; 28:26; 20:25); Cus -San Vito 1:3 (17:25; 25:15; 23:25; 20:25). Tabor Televita 14 12 2 39:15 34 Natisonia 14 12 2 37:16 33 Basiliano 14 11 3 35:15 31 Il Pozzo 14 10 4 35:18 29 San Vito 14 10 4 33:19 29 Buia 14 8 6 33:26 25 Prata 14 7 7 31:26 23 Cus 14 6 8 26:27 21 Porcia 14 6 8 26:28 19 Ferro Alluminio 14 6 8 24:31 18 Soča ZBDS 14 4 1C 18:34 13 Rigutti 14 3 11 17:37 9 Val Imsa 14 2 12 9:4C 5 Olympia Tmedia 14 1 13 9:4C 5 PRIHODNJI KROG San Vito - Olympia (14.2 ob 19.00 v San Vitu); Val Imsa - Cus (14.2. ob 18.00 v Gorici); Tabor - Soča (14.2. ob 20.30 v Repnu). Ženska D-liga IZIDI 14 KROGA Bor/Breg - Cervignano 3:0 (25:14 25:17; 25:19); S.Andrea - Mossa 1:3 (23:25 24:26; 25:17; 16:25); Rizzi - Buia 3:0 (25:23 25:21; 25:20); Udine - Ronchi 3:0 (25:19; 25:21 25:18); Cus - Carnia 0:3 (18:25; 23:25; 18:25) Pordenone - Buttrio 3:1 (22:25; 25:22; 25:20 26:24); Pasiano - Reana 0:3 (12:25; 17:25, 12:25). Reana 14 13 1 41:10 37 S.Andrea 14 11 3 35:15 31 Pordenone 14 10 4 36:21 30 Bor/Breg KB 14 11 3 35:23 28 Carnia 14 8 6 29:23 25 Cervignano 14 8 6 28:25 24 Buia 14 7 7 27:23 22 Rizzi 14 7 7 26:26 22 Mossa 14 6 8 27:26 22 Buttrio 14 6 8 25:26 20 Udine 14 5 9 23:32 15 Cus 14 5 9 20:30 14 Ronchi 14 1 13 6:40 4 Pasiano 14 0 14 4:42 0 PRIHODNJI KROG Reana - Bor/Breg (14.2. ob 21.00 v Reani Del Rojale) / ODBOJKA mladinke - Finalni pokrajinski četveroboj za naslov na Tržaškem Prvak Libertas, Kontovel 4 Varovanke trenerke Tanje Cerne tako v pol finalu kot na tekmi za 3. mesto niso igrale najbolje Igralke Libertasa San Giovanni so po finalnem četveroboju v telovadnicah Dom Milani in Vascotto po pričakovanjih osvojile naslov tržaških prvakinj med mladinkami, zanj pa so se morale zelo potruditi in odigrati kar deset setov: tako v polfinalnem obračunu proti Alturi kot v finalnem proti Virtusu so namreč zmagale šele po petih setih igre. Libertas je imel v svojih vrstah kar nekaj igralk, ki že redno nastopajo v deželni C-ligi, vseeno pa mu je trda predla. Rivalnost med mestnimi klubi Libertas, Altura in Virtus je tako velika, da se je učinkovito »preselila« tudi na odbojkarskih pravokotnik in nasprotnice favorizirane ekipe se niso kar tako zlepa vdale v svojo usodo. Četrti udeleženec finala, to je Kontovel, je bil tokrat žal statist. Za varovanke trenerke Cerne je bil cilj sicer dosežen že s tem, da so prišle do finalne faze, vseeno pa so po tihem upale, da bi se lahko vsaj prebile v finale za 1. mesto. Žal pa jim je načrt spodletel že na dopoldanski tekmi na Alturi proti igralkam Virtusa, ki jih od letos trenira Lorenzo Robba. Treba je priznati, da je bil poraz zaslužen, saj so Kontovelke na tekmi ves čas le zasledovale svoje nasprotnice. Precej je odpovedal spre- jem servisa, tudi servis ni bil najboljši, nekatere od najboljših Kontovelo-vih igralk pa tokrat niso igrale na višku svojih sposobnosti. Treba je reči, da je Virtus bolj homogena ekipa, predvsem pa se ji pozna, da v enakem sestavu trenira in tudi igra v 1. diviziji, medtem ko je Kontovelova ekipa sestavljena iz igralk dveh različnih skupin. To se je na igrišču tudi poznalo. Edino pravo rekacijo op Kon-tovelke pokazale v zadnjem setu, ko so z delnim izidom 8:1 nadoknadile zaostanek 14:7, vendar so nato spet popustile. Brez osvojenega seta se je za Kontovel končal tudi popoldanski to-lažilni dvoboj za 3. mesto proti Altu-ri, čeprav so naše igralke tokrat pokazale boljšo igro kot proti Virtusu. Izidi: Kontovel - Virtus 0:3 (19:25, 20:25, 21:25); Altura - Libertas 2:3; za 3. mesto: Altura - Kontovel 2:0 (25:15, 25:23), finale: Libertas - Virtus 3:2. KONTOVEL: Giulia Antognol-li, Vera Balzano, Mojca Briščik, Ilenia Cassanelli, Valentina Cibic, Barbara Ferluga, Asja Gregori, Tina Ravbar, Nika Škerlavaj, Ivana Starc, Karin Turco, Tadeja Zavadlal. TRENER: Cerne. Kontovelke po osvojeni točki, nasprotniki pa so jih v nedeljo dosegli več kroma under 18 moški - Združena ekipa Sloga Multinvest Proti Prati za las ob zmago Pred tekmo bi se osvojene točke veselili, po vodstvu z 2:0 pa jim je žal, da niso zmagali - Uspešni štirinajstletniki Dober nastop združene ekipe Sloga Multinvest proti Prati kroma UNDER 18 MOŠKI Sloga Rast Multinvest - Stilbagno Pra-ta 2:3 (25:20, 25:20, 18:25, 25:27, 11:15) SLOGA RAST MULTINVEST: Bu-tkovič 8, Devetak 1, Dussich 15, Ilic 15, Juren 17, Košuta 4, Škerlavaj 0, Žerjal 0, Gu-štin (libero) 1. Trener: Ivan Peterlin V nedeljo je naša združena ekipa gostila Prato in ji odvzela točko. Pred tekmo samo bi prav gotovo vsi pristali na tak rezultat, saj so igralci iz Prate fizično res dobri, visoki in izraziti napadalci. Žal pa ostaja pri naši ekipi prav gotovo nekaj grenkobe, saj se jim je zmaga izmuznila zaradi nekaj povsem nepotrebnih naivnih napak v končnici četrtega seta. Gostje so sicer v prvem setu takoj visoko po-vedli s 6:1. Odbojkarji združene ekipe se niso predali malodušju, začeli so bolje braniti in napadati ter zasluženo osvojili uvodni set in nato še drugega, v katerem je bil odločilen delni izid 9:0 (od 12:14 na 21:14). V tretjem so nato nekoliko popustili, Prata je zasluženo niz osvojila in tudi v četrtem vodila do 18. točke. Sloga Rast Multinvest je izenačila, nato je Pra-ta s točko ali dvema vodila skoraj do konca, ko so ji naši igralci izničili dve set žogi, prav v končnici pa so nato bili premalo odločni na mreži in set je splaval po vodi. Ta neuspeh jih je potrl in v odločilnem nizu je Prata že vodila s 6:2. Naši odboj-karji so nato izenačili pri 10. točki, v nadaljevanju pa je Prati le uspelo vsiliti svojo premoč na mreži. (Inka) Ostali izidi: Cordenons - Altura 3:1, Aurora Volley - Vbu 3:0, Gemona - Fin-cantieri 0:3. Vrstni red: Cordenons 11, Fincantieri 9, Altura in Prata 8, Sloga Rast Multinvest 5, Aurora Volley 4, Gemona 3, Vbu 0. UNDER 16 MOŠKI Soča Rast - Futura Cordenons 0:3 (23:25, 15:25, 12:25) SOČA RAST: A. Čavdek 0, Š. Čav-dek 2, Dussich 15, Fiorelli 0, Juren 2, Kovic 2, Riosa 4, Škerlavaj 3. Trener: Boris Jelavič Naša združena ekipa je tokrat v So-vodnjah gostila prvouvrščeno Futuro. Ekipa iz Cordenonsa odločno starta na osvojitev deželnega naslova in je doslej izgubila le dva seta. Soča Rast je bila torej pred zelo težko nalogo, saj bi se lahko naši odbojkarji Cordenonsu zoperstavljali le z res odlično igro. Verjetno pa so se Jela-vičevi varovanci vdali v poraz že pred samim začetkom tekme, ki je bila izenačena le v prvem setu. Soča Rast je znala izkoristiti vrsto napak, ki so jih zagrešili gostje, ki pa so bili vsekakor v končnici bolj- ši. V nadaljevanju se je Cordenons razigral, Soči Rast pa je vpadel pogum, tako da je zaigrala veliko manj natančno in naši odbojkarji so vse preveč grešili, da bi lahko upali na ugodnejši izid. (Inka) Il Pozzo - Sloga 3:0 (25:12, 25:19, 25:18) SLOGA: Calzi 1, Castellani 1, Mic-helli 0, Pečar 9, Rupel 1, Ugrin 0, Tanteri 1, Taučer 6. Trener: Marko Kralj V prvem povratnem kolu so Sloga-ši gostovali v Pradamanu. Domači Il Pozzo zaseda četrto mesto na lestvici in na začetku so naši odbojkarji domačine kar preveč »spoštovali«. V nadaljevanju so se opogumili in v naslednjih dveh setih nudili boljšemu nasprotniku kar dober odpor, nekaj časa tudi vodili z rahlo prednostjo, vendar je Il Pozzo pravočasno uredil svoje vrste in znal uveljaviti svojo premoč na mreži. Kljub porazu so Slogaši opravili soliden nastop in trener Kralj, ki je nadomeščal Ivana Peterlina, je bil z njihovim pristopom kar zadovoljen. (Inka) Gemona - Olympia Hlede A.I. 0:3 (17:25, 19:25, 23:25) OLYMPIA HLEDE A.I.: Palazzo, Capparelli, Culot, Gomiscech, Hlede, Komjanc, Gatta, Lango. Trener: Claudio Conz Olympia je tudi na povratnem srečanju premagala odbojkarje iz Humina, pa čeprav je morala tokrat igrati brez Vizina, ki si je med tednom zvil gleženj. Na centru ga je zelo dobro nadomestil Gabrijel Lango. Olympia je v vseh treh setih prepričljivo vodila, tako da ni bila njena zmaga nikoli pod vprašajem. V tretjem nizu so naši odbojkarji več grešili, tako da so se jim nasprotniki lahko do konca upirali, presenetiti pa jih niso mogli. Ostali izidi: Triestina Volley -Fincantieri 0:3, Volleybas - Cervignano 1:3, San Vito - Altura 0:3. Vrstni red: Cordenons 36, Altura 32, Olympia Hlede A.I. 29, Gemona in Il Pozzo 22, Cervignano in Soča Rast 21, San Vito 12, Volleybas 9, Sloga in Fincantieri 6, Triestina Volley -3. UNDER 14 MOŠKI Sloga Rast - Aurora Volley 3:0 (25:21, 25:20, 25:16) SLOGA RAST: Guštin 4, Kovic 19, Krečič 10, Pelikan 2, Riosa 5, Šturman 0, Trento 14. Trener: Ivan Peterlin. Naša najmlajša združena ekipa je kljub nekoliko okrnjeni postavi povsem zasluženo premagala videmsko Auroro Volley. Nasprotniki so resda na zadnjem mestu na lestvici, vendar so zelo požrtvovalni in predvsem v obrambi tudi zelo učinkoviti. Vendar so naši najmlajši od vsega začetka zaigrali zelo zbrano. Dober sprejem je omogočil podajalcema, da sta dobro zalagala svoje napadalce, ki so bili tokrat zelo učinkoviti, še zlasti pa se je izkazal Luka Kovic. Nekoliko površni so bili naši odbojkarji v obrambi, vendar si za svoj nastop zaslužijo pohvalo. (Inka) Coselli - Olympia Ferstyle 1:3 (21:25, 25:8, 15:25, 21:25) OLYMPIA FERSTYLE: Persolja, Princi, Cobello, Winkler, Palazzo, Vogrič, Terpin, Brusa. Trener: Leon Horvat Olympia je tokrat gostovala pri tržaškem Coselliju, s katerim si je pred tek- mo delila četrto mesto. Naši odbojkarji so razen v drugem setu, ko so veliko grešili predvsem na servisu, igrali zelo dobro in so tako povsem zasluženo osvojili vse tri točke. Zelo pomembna je bila reakcija v tretjem setu, ko so po začetnem vodstvu Tržačanov uredili svoje vrste in v nadaljevanju prikazali precej boljšo igro. Ostali izidi: Win Volley - Cervignano 3:1, Prata - Torriana 2:3, Gemona - Cordenons 3:0. Vrstni red: Gemona 24, Torriana 19, Olympia Ferstyle 18, Prata 17, Coselli 15, Cervignano 8, Cordenons 7, Sloga Rast 6, Win Volley 5, Aurora Volley 1. UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina B Coselli S. Andrea - Bor Co.A.La 3:0 (25:20, 25:21, 25:13) BOR CO.A.LA: Pozzo, Rabak, Giannotti, Furioso, Zonch, Costantini, Olivo, Ghersi, Buldrin. Trener: Andreja Koren Po zmagi v prvem krogu so se morale tokrat mlade borovke sprijazniti s porazom. V prvih dveh setih so se sicer nasprotniku zelo dobro upirale, tako da je bila tekma zelo izenačena. Obe ekipi sta dobro servirali, v končnicah pa so igralke Co-sellija boljše igrale v polju. V zadnjem se-tu so nato naše igralke popustile. Ostala izida: Sokol Bar Igor - Breg 0:3 (o tekmi smo že poročali), Altura Co-selli - Virtus B preložena. Vrstni red: Co-selli S. Andrea 6, Breg in Bor Co.A.La 3, Virtus B, Altura, Altura Coselli in Sokol Bar Igor 0 (Bor Co.A.La s tekmo več). Na Goriškem Olympia Bandelli Rože Fiori - Mossa 1:2 (21:25, 25:14, 9:25) OLYMPIA BANDELLI ROŽE FIO-RI: Pahor, Stella, Bergnach, Keber, Kosič, Diongue, Winkler, Marassi, Medves. Trener: Meta Okroglič Kljub napredku v igri je morala Olympia priznati premoč Mosse, uspelo pa ji je osvojiti en set. Po tesnem porazu v prvem nizu so Goričanke reagirale in zasluženo zmagale drugi set, v nadaljevanju pa so žal popustile. Kljub porazu pa vseeno zaslužijo pohvalo. Naj še omenimo, da sta se ekipi pridružili še Petra Maras-si in Alice Medves in se že na prvi tekmi izkazali. Vrstni red: Grado 17, Cormons 15, Mossa 14, Fincantieri Ž in Capriva 8, Farra in Etsi 5, Olympia Bandelli Rože Fiori 5, Morarese 4, Fincantieri M 3 (Mossa s tekmo več, Morarese, Etsi, Farra, Capri-va in Fincantieri Ž s tekmo manj). Torek, 10. februarja 2009 ženska prvenstva U16 in 14: Odpor Soče in Govolleyja UNDER16 ŽENSKE Na Goriškem Fincantieri - Govolley Kinemax 3:0 (25:22, 25:7, 25:22) GOVOLLEY KINEMAX: Petejan, An-tonič, Giuntoli, Ragusi, Pozzo, Komjanc, Paulin. Trener: Rajko Petejan Z izjemo drugega seta, ko so jih nasprotnice poservirale, so se mlade Goričanke zelo dobro upirale favoriziranim domačinkam. Prvi in zadnji set sta bila tako zelo izenačena, prevladal pa je Fincantieri, ki je vsekakor boljši. Ostala izida: Pallavolo Lucinico - Mossa 3:0, Staranzano - Farra 3:0. Vrstni red: Minerva Lucinico 27, Staranzano in Fincantieri 21, Pieris 20, Govolley IKnemax 11, Mossa in Pal-lavolo Lucinico 8, Farra 4 (Staranzano in Fin-cantieri s tekmo več, Pieris in Minerva Luci-nico s tekmo manj). UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina A Azzurra - Kontovel 2:3 KONTOVEL: Klobas, Agosta, Žerjal, Brankovic, Concina, DellAnno, Bresciani. Trener: Veronika Zuzič Na srečanje z Azzurro, ki jih je v prvem delu gladko premagala, so zaradi sovpadanja s tekmo prvenstva U13 šle le starejše odboj-karice, za nameček pa si je med ogrevanjem Brankoviceva zvila gleženj. Tako je imela trenerka Zuzičeva na razpolago le šest igralk, ki pa so po začetni zmedi reagirale in si z zelo dobro igro priborile zmago. Virtus A - Bor Co.A.La 3:0 (25:11, 25:13, 25:10) BOR COA.LA: Bevilacqua, Costantini, Miloševic, Pillepich, Olivo, Pincer, Rabak, Pozzo, Zonch. Trener: Andreja Koren Prvouvrščeni Virtus A je bil tudi v drugem delu precej boljši od mladih Borovih odbojkaric, ki so igrale sicer zelo požrtvovalno, a se mu vseeno niso mogle enakovredno upirati. Vrstni red: Virtus A 23, Oma B 19, Sokol Bar Igor 15, Azzurra 13, Kontovel 8, Bor Co.A.La 6, Altura 0 (Sokol s tekmo manj, Az-zurra s tekmo več). Skupina B Coselli - Sloga 3:0 (25:11, 25:9, 25:7) SLOGA: Cabrelli, Čok, Križmančič, Goruppi, Grgič, Hrovatin, Kralj, Malalan, Stranjščak. Trener: Franko Drasič Slogašice so se tokrat pomerile s prvouvrščenim Cosellijem, ki je v vseh elementih boljši od njih in predvaja že zelo dovršeno igro. Domačinke so naše igralke večkrat spravile v težave tudi s servisom. Tekma je bila povsem enosmerna, čeprav so se slogašice do konca borile. Breg - Lucchini 1:3 (16:25, 25:15, 17:25, 16:25) BREG: Barut, Kalin, Klun, Kraljič, Preprost, Zaccaria. Trener: Daniela Zeriali Brežanke so nepričakovano izgubile proti Lucchiniju, ki so ga v prvem delu gladko premagale. Poznalo se je, da so v zadnjem obdobju zaradi bolezni in zimovanja zelo malo trenirale, poleg tega je bilo na tekmi le šest igralk. Domače igralke so v vseh elementih veliko grešile, igrale pa so tudi premalo borbeno. Izjemo je predstavljal drugi set, v katerem so si s Preprostovo, ki je nastopila kljub slabemu počutju, na servisu priigrale deset točk prednosti. Ostala izida: Sloga - Virtus B 3:0 (o tekmi smo že poročali), Libertas - Oma A 0:3, Coselli ni igral. Vrstni red: Coselli 24, Breg 19, Sloga Dvigala Barich 17, Lucchini 15, Oma A 9, Libertas 6, Virtus B 0 (Coselli, Sloga in Oma A s tekmo manj). Na Goriškem Soča - Mossa 1:3 (27:29, 25:19, 19:25, 22:25) SOČA: Berlot, Braini, Černic, Cotič, M. in S. Devetak, F. in M. Malič, Mosetti, Peressini. Treenr: Cotič. Sočanke so proti Mossi, porazu navkljub, potrdile napredek. V prvem deluu prvenstva so proti njej gladko izgubile, v soboto pa so ji bile povsem enakovredne. Tekma je bila zelo borbena, sočanke pa bi lahko osvojile že prvi set. Preden so položile orožje so stalno vodile in imele na voljo tudi dve zaključni žogi. Še bolj prepričljivo so igrale v zmagovitem drugem se-tu, v nadaljevanju izenačene tekme pa so bile nasprotnice v končnici bolj zbrane. Sočanke zaslužijo vsekakor za nastop vso pohvalo. Vrstni red: Ronchi 32, Lucinico Bianco 25, Mossa 21, Soča 19, Staranzano 16, Cormons 14, Torriana in Fincantieri 12, Pieris 5, Lucini-co Rosso 0. 20 Torek, 10. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI promocijska liga - Po 19. krogu Kras Koimpex znova na +13 Vesni jo je zagodla izključitev Pri Juventini so zaskrbljeni Za kriško Vesno je častni gol dosegel Nicola Venturini kroma Poraz v Marianu je bil za repen-ski Kras Koimpex muha enodnevnica. Reakcija varovancev trenerja Alessandra Musolina je bila takojšnja. V nedeljo so namreč »rdeči« premagali kotirani Virtus Corno in tako obdržali oziroma še povišali visoko prednost na lestvici. Kras ima pred drugouvršče-nim Pro Cervignanom prednost trinajstih točk. »V prihodnjih dveh krogih nas čakata dve pomembni tekmi. Če bomo zbrali šest točk, potem se nam bodo na stežaj odprla vrata elitne lige,« je prepričan trener Musoli-no. »V soboto nas čaka derbi proti Vesni, ki bo zelo motivirana in bo skušala popraviti slab nedeljski vtis iz La-tisane ter tudi poraz v Repnu v prvem delu prvenstva. Nato bomo v Repnu gostili še Lignano.« Krasov trener je takole ocenil nedeljski nastop: »Pred tekmo sem bil nekoliko živčen in hkrati zelo radoveden, saj nisem vedel, kako bodo fantje reagirali po prvem sezonskem porazu. Reakcija je bila zelo pozitivna. Proti močnemu nasprotniku smo igrali dobro. V drugem delu smo imeli malo sreče, vsekakor smo zelo malo tvegali. Po drugem golu je bilo tekme konec. Tokrat bi pohvalil Marca Bertocchija, ki je v zelo dobri formi. Obakrat je odločilno podal pri zadetku. Škoda le, da tudi sam nima sreče pred golom.« Precej razočarani so pri kriški Vesni, ki je v nedeljo visoko izgubila (4:1) proti Pertegadi v Latisani. »Pravzaprav smo začeli zelo dobro in v uvodnih minutah smo imeli vsaj tri zelo dobre priložnosti za gol. V nadaljevanju pa smo žal zgrešili v obrambi in gostitelji so povedli. Pravi mejnik pa je bila izključitev Riccarda Ber-tocchija (tretja letošnja) na začetku drugega polčasa,« je dejal športni vodja Paolo Vidoni. Po izključitvi so V PROMOCIJSKI IN 2. AL ^j Krasova reakcija in ... Jernej Kapun Kras Koimpex je odločno reagiral in poraz v Marianu je dober le še za statistike. Musolinovi varovanci so premagali nič manj kot Virtus Corno, ki je za mnoge bil druga sila skupine B promocijske lige. Če bo Kras nadaljeval v tem stilu in obdrža prednost 13 točk, bodo v Repnu lahko že konec marca praznovali skok v elitno ligo. Bolj natančno 29., po gostovanju proti Santa-marii. Do takrat pa je pot še dolga. Pravi »top« je ta konec tedna bil tudi nogometaš Primorja Jernej Kapun, ki je dosegel svoj prvi »hat-trick« (tri zadetke). Zadetki nogometaša iz Devin-ščine so bili tokrat več kot odločilni. gostitelji še enkrat premagali vratarja Carlija in Vesni ni uspelo znižati zaostanka. »Sodnik je nato mogoče spregledal enajstmetrovko v našo korist, ki bi lahko znova 'odprla' tekmo. Po tretjem golu Pertegade pa smo tudi mi popustili in tekme je bilo dejansko konec,« je še dodal Vidoni. Po dveh zaporednih zmagah in petih tekmah brez poraza se je tako prekinila Vesnina pozitivna serija. »V soboto nas čaka pomemben derbi proti Krasu. Žal bosta odsotna Bertocchi in Leone. Kljub temu pa sem prepričan, da bomo dali vse od sebe,« je napovedal Vi-doni. Zelo razočarani pa so pri štan-dreški Juventini, ki je povsem zasluženo izgubila v San Giorgu di Noga-ru. »Že po eni minuti je Sangiorgina vodila z 1:0. Igrali smo zelo slabo in sploh nam ni šlo od rok, čeprav je trener Tomizza postavil na igrišče tisto postavo kot pred tednom dni, ko smo igrali neodločeno proti Ponziani. Fantje v nedeljo niso bili motivirani. Edini, ki zasluži pozitivno oceno, je Manuel Peteani, ki v napadu da vse od sebe, čeprav mu ne uspe zatresti nasprotnikove mreže,« je ocenil športni vodja Gino Vinti. »Še dobro, da sta izgubili Centro Sedia in Mariano, drugače bi se položaj na lestvici zelo poslabšal,« je še dodal Vinti, ki je poudaril, da se društvo trudi in skuša motivirati celotno ekipo. 3. AMATERSKA LIGA Mladost ni igrala V Aiellu je bilo igrišče razmočeno in pogoji za igranje so bili zelo slabi oziroma nemogoči. Tekmo 19. kroga 3. AL Aiello - Mladost so tako preložili na kasnejši datum. @1. AMATERSKA LIGA Sovodenjci celo na 4. mestu V 1. amaterski ligi so se že v soboto veselili tako nogometaši Primorca kot nogometaši Sovodenj. Novih treh točk in novega kisika so se veselili predvsem v Trebčah, ki so tako nekoliko izboljšali položaj na lestvici, čeprav ostaja še vedno kritičen. Sovodenjci pa so se z novo zmago prebili celo v ospredje, na četrto mesto, sicer skupaj s San Giovannijem. Belo-modri so zmago prav gotovo posvetili predsedniku Zdravku Cu-strinu, ki je bil prejšnji teden zaradi srčnega napada sprejet v videmsko bolnišnico. Vsi mu želimo, da bo čimprej okreval. jutri - Ob 15. uri Zarja Gaja v Trebčah s Fiumicellom Zarja Gaja bo v jutrišnjem zaostalem krogu 2. amaterske lige v Trebčah ob 15. uri igrala proti Fiumicellu, ki ima na lestvici le tri točke manj (24) od ekipe vzhodno-kraškega društva. Trener Giacomo Di Summa bo jutri imel na razpolago vse nogometaše. V SOBOTO - Promocijska liga: Vesna - Kras Koimpex, Ju-ventina - Pro Cervignano; 2. AL: Primorje Interland - Opicina. Promocijska liga IZIDI 19. KROGA Pro Gorizia - Capriva 1:0; Santamaria - Centro Sedia 2:0; Sangiorgina -Juventina 3:1; Staranzano - Lignano je bila preložena; Cervignano - Ponziana 3:0; Trieste - Mariano 2:0; Pertegada - Vesna 4:1; Kras -Virtus Corno 2:0. Kras 19 15 3 1 37:9 48 Cervignano 19 10 5 4 31:15 35 Virtus Corno 19 9 7 3 26:17 34 Lignano 18 9 6 3 27:17 33 Trieste 19 9 3 7 33:23 30 Pro Gorizia 19 8 5 6 26:22 29 Sangiorgina 19 8 4 7 24:19 28 Vesna 19 6 8 5 19:22 26 Pertegada 18 6 7 5 24:20 25 Ponziana 19 5 9 5 20:24 24 Juventina 19 4 7 8 14:21 19 Centro Sedia 19 5 4 10 16:25 19 Mariano 19 4 7 8 13:24 19 Staranzano 17 5 3 9 16:24 18 Santamaria 19 3 4 12 17:34 13 Capriva 19 2 2 15 10:37 8 PRIHODNJI KROG Vesna - Kras; Juventina -Cervignano. 2. amaterska liga - Konec dober vse dobro Primorje zmagalo po pravi drami Zarja Gaja dobro Potem ko je Jernej Kapun dosegel tri odločilne gole, so njegovi soigralci na spletni strani facebook že ustanovili skupino Jernej Kapun »Er mago« fans club, ki je do včeraj zvečer štela 34 članov kroma V nedeljo so se prav gotovo najbolj zabavali na igrišču Ervatti pri Bri-ščikih, kjer je Primorje s 4:3 premagalo Rudo. Še deset minut pred koncem tekme so gostje vodili s 3:1. Nato je sledil neverjeten preobrat v režiji enega nogometaša, Jerneja Kapuna, ki je dosegel vse tri zadetke. »Takih občutkov nisem doživel niti na cirkuški predstavi,« je uvodoma dejal predsednik Primorja Roberto Zuppin. »Še eno uro po tekmi Jernej ni verjel, da mu je uspelo kar trikrat zatresti nasprotnikovo mrežo. Bil je pravi junak. Tekma pa je bila res čudna, saj smo stalno držali vajeti igre v svojih rokah, gostje pa so zadeli po naših napakah. Bilo je že 2:0 in nato 3:1. Preobrat je bil skoraj nemogoč in nekateri navijači so že zapustili igrišče. V zadnjih desetih pa neverjetni epilog in veliko veselje. Zbrali smo tri zelo pomembne točke,« je še povedal Zuppin. Tekma Torre - Breg (0:0) pa prav gotovo ni bila tako zanimiva kot pri Briščikih. »Na blatnem igrišču tokrat nismo igrali najbolje, pravzaprav so bili pogoji zelo slabi. Tekma ni bila zanimiva in imeli smo le eno dobro priložnost za gol,« je priznal načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Najboljši na igrišču je bil Christian Gustini. Negativna novica pa je,da se je poškodoval Poljšak (zvon gležnja). Tri pomembne točke pa je vknji-žila Zarja Gaja, ki je v Villi Vicentini zmagala z 1:0. »Pohvaliti moram vse fante, saj smo tokrat igrali dobro in učinkovito. Veseli me, da je odločilni zadetek dosegel Aron Mihelčič, ki se po dolgem mirovanju vrača v pravo formo. Zelo dobro pa je igral tudi vratar Jaš Grgič, ki je odločilni ubranil zelo nevaren nasprotnikov strel,« je povedal trener Giacomo Di Summa. 1. amaterska liga IZIDI 19. KROGA Primorec - Costalunga 3:1; Ronchi - Domio 1:0; Turriaco - Gradese 1:0; San Giovanni - Pro Romans 0:0; Pieris - San Canzian je bila preložena; Medea - Sistiana je bila preložena; San Lorenzo - Sovodnje 0:1; Isonzo - Villesse 0:0. Villesse 19 10 8 1 28:9 38 Ronchi 19 7 9 3 28:22 30 Pro Romans 19 7 8 4 28:21 29 San Giovanni 19 7 7 5 26:23 28 Sovodnje 19 7 7 5 24:24 28 Turriaco 19 7 6 6 28:25 27 Costalunga 19 7 5 7 28:24 26 Medea 18 7 4 7 25:28 25 Isonzo 19 5 9 5 20:20 24 San Lorenzo 19 6 6 7 20:22 24 Domio 19 5 8 6 25:27 23 Gradese 19 5 7 7 27:27 22 Primorec 19 5 7 7 24:26 22 San Canzian 18 6 3 9 24:35 21 Sistiana 18 3 8 7 19:26 17 Pieris 18 1 8 9 13:28 11 PRIHODNJI KROG Sovodnje - Primorec 2. amaterska liga IZIDI 19. KROGA Begliano - Opicina je bila preložena; Chiarbola - Castions 3:0; Fiumicello - Esperia je bila preložena; Primorje - Ruda 4:3; Romana - Porpetto 1:2; Torre - Breg 0:0; Villa - Zarja Gaja 0:1; Zaule - Fogliano 3:0. Fogliano 19 13 3 3 48:30 42 Zaule 18 11 3 4 42:23 36 Porpetto 18 10 5 3 33:20 35 Breg 19 8 6 5 28:19 30 Opicina 18 8 6 4 35:21 30 Esperia 18 9 3 6 26:24 30 Zarja Gaja 18 7 6 5 24:20 27 Chiarbola 19 7 5 7 24:26 26 Fiumicello 17 6 6 5 33:34 24 Primorje 19 5 8 6 29:28 23 Castions 19 4 11 4 20:20 23 Romana 19 4 5 10 20:31 17 Ruda 19 4 4 11 24:46 16 Villa 19 3 6 10 22:34 15 Begliano 18 3 6 9 21:32 15 Torre 19 3 3 13 12 PRIHODNJI KROG Breg - Zaule; Opicina - Primorje; Zarja Gaja - Romana. Postave in izidi PROMOCIJSKA LIGA Sangiorgina - Juventina 3:1 (2:0) JUVENTININ STRELEC: v 86. Ruffini iz 11-m. JUVENTIAN: C. Peteani, lansig, Morsut, Re, Negro, Pejakovič, Giannotta (Ruffini), Zanuttig (Peric), M. Peteani, Gerometta, Stabile (Candussio), trener Tomizza. Kras Koimpex - Virtus Corno 2:0 (1:0) STRELCA: v 24. Kneževič; 85. Bernabei. KRAS: Contento, Batti, Cipracca, Giacomi, Sessi, Banello, Metullio ( Pohlen), Bertocchi, Kneževič (Bernabei), Mosca, Orlando (Costa), trener Musolino. Pertegada - Vesna 4:1 (1:0) VESNIN STRELEC: v 60. Venturini. VESNA: E. Carli, Bertocchi, Donato, Žiberna, Degrassi, Cheber, Ronci (P. Carli), Debernardi, Di Donato, Leone, Venturini (Lojacono), trener Veneziano. IZKLJUČEN: v 47. Bertocchi. 2. AMATERSKA LIGA Torre - Breg 0:0 BREG: Barbato, Gustini, Degrassi, Apollonio, Zidarich, Medda (matelich), Pernorio, Erbi' (Isaia), German (Pedarra), Poljšak, Cermelj, trener Vitulič. Primorje Interland - Ruda 4:3 (0:1) STRELCA: v 70. Pipan, 80., 91., 95. Kapun. PRIMORJE: Busan, Ferro, Merlak, Tommasi, Cheber, Pipan, Makivič, Kapun, Sardoč (Siccardi), J. Čok, Pavletič (Candotti), trener Gulič. Villa - Zarja Gaja 0:1 (0:1) STRELEC: v 45. Mihelčič. ZARJA/GAJA: Jaš Grgič, V. Križmančič, Franco, Mihelčič, G. Križmančič, Segulin, Schiraldi (D. Gregori), M. Grgič (Asselti), Bernobi, Bečaj (Primorsi), Bertocchi, trener Di Summa. 3. AMATERSKA LIGA Aiello - Mladost preložena zaradi razmočenega igrišča 3. amaterska liga IZIDI 19. KROGA Aiello - Mladost je bila preložena; Cgs - Audax 6:2; Montebello - Pro Farra 1:1; Mossa - Aurisina 5:0; Poggio - Strassoldo 5:2; S.Andrea - Sagrado 1:2; Terzo - Muglia 0:0; Union - Campanelle 1:3. Muglia 19 16 1 2 46:9 49 Aiello 18 13 3 2 50:16 42 Terzo 19 12 4 3 27:8 40 Mossa 19 12 3 4 31:16 39 Sagrado 19 12 3 4 32:19 39 Cgs 19 12 2 5 49:32 38 S.Andrea 19 11 3 5 46:25 36 Poggio 19 7 4 8 41:41 25 Mladost 18 6 4 8 22:24 22 Montebello 19 4 6 9 22:33 18 Campanelle 19 6 0 13 21:37 18 Audax 19 4 4 11 25:47 16 Pro Farra 19 4 2 13 16:30 14 Aurisina 19 3 4 12 16:45 13 Strassoldo 19 2 4 13 21:49 10 Union 19 3 1 15 16:50 10 PRIHODNJI KROG Mladost - Montebello / ŠPORT Torek, 10. februarja 2009 IB smučanje - Tekma SK Brdina za podjetja in Primorski pokal Tekma, zimska idila in dobro razpoloženje Na progi je pred tekmo zapadlo 30 cm svežega snega Izidi (1954- (Koimpex) (Gemini) SUPER VETERANI B (1944 in starejši): Jože Inocente (Germini) 47,24. SUPER VETERANI A (19451953): Alojz Faletič (R Linea) 32,80. VETERANI 1963):Alex Corbatto 32,25. SUPER DAME (1959 in starejše) Vesna Matelič 42.86. DAME (1960-1969) Sabina Slavec (Koimpex) 41,04. AMATERJI (1964-1969): Robert Gomišek (R Linea) 31,53. SUPER BABY (2002-2009): Alex Ostolidi (Koimpex) 1:18,93. SUPER BABY (2002-2009): Rena Krstič (Gemini) 57,56. BABY MOŠKI (2000-2001): Enrico Rožič (Alternativa sport) 46.87. BABY ŽENSKE (2000-2001): Neja Seražin (LMP Postojna) 39,98. CICIBANI (1998-1999): Žan Rot (LMP Postojna) 36,09. CICIBANKE (1998-1999): Katrin Don (Koimpex) 38,40. DEČKI (1996-1997): ernej Cigoj (LMP Postojna) 37,75. DEKLICE (1996-1997): Lara Cigoj (LMP Postojna) 39,60. NARAŠČAJNIKI (19941995): Štefan Žužek (Kompex) 33,53. NARAŠČAJNICE (19941995): Vanessa Strain (Koimpex) 35.88. MLAJŠI MLADINCI (19891993): Luka Jedrejčič (Gemini) 31,62. MLJAŠE MLADINKE (19891993): Lara Purič (Alternativa sport) 33,51. ČLANI (1979-1988): ernej Dolenc (Gemini) 32,28. ČLANICE (1979-1988): Irena Dolšek (Koimpex) 39,10. ČLANI A (1970-1978): Aljo-ša Gorjan (R Linea) 32,69. ČLANICE A (1970-1978): Barbara Toros (Alternativa sport) 47,37. ABSOLUTNA MOŠKA LESTVICA 1. Robert Gomišček (R Linea 1965) 31,53; 2. Luka Jedrejčič (Germini, 1993) 31,62; 3. Matej Doljak (R Linea 1969) 21,14; 4. Alex Corbatto (Koimpex, 1959) 32,25; 5. Jernej Dolenc (Germini, 1981) 32,28; 6. Robi Podgoršek (Germini, 1961) 32,63; 7. Aljoša Gorjan (R Linea, 1976) 32,69; 8. Peter Bijuklič (Germini, 1985) 32,77; 9. Alessio Sibil-la (Alternativa sport, 1988) 32,80; 9. Alojz Faletič (R Linea, 1948) 32,80; 11. Gašper Matelič (Germini, 1979) 32,97; 12. Matej Faganel (Germini, 1972) 33,08; 13. Bor Zu-ljan (R Linea, 1969) 33,11; 14. Alex Pernarcich (Alternativa sport, 1976) 33,46; 15. Aleš Sirca (Germini, 1977) 33,49 ABSOLUTNA ŽENSKA LESTVICA 1.Lara Purič (Alternativa sport, 1993) 33,51; 2. Meri Perti (Koimpex, 1991) 34,41; 3. Vanessa Strain (Koimpex, 1994) 35,88; 4. Astrid Corbatto (Koimpex, 1989) 36,60; 5. Alessia Fantini (Alternativa sport, 1995) 37,00; 6. Neža Cjgon (LMP Postojna, 1994) 37,59; 7. Katrin Corbatto (Koimpex, 1989) 37,69; 8. Ivana Škerk (Alternativa sport, 1995) 37,75; 9. Dana Purič (Alternativa sport, 1991) 38,10; 10. Katrin Don (Koimpex, 1998) 38,40 V sklopu pobud svojega praznovanja 20-letnice delovanja je SK Brdina v sodelovanju ZSŠDI v soboto 7. februarja organiziral v Forni di Sopra promocijsko tekmo v veleslalomu za 9.po-kal Zadružne kraške banke za podjetja iz Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Že od samega začetka tedna so bile vremenske napovedi dokaj razburljive, a so se organizatorji tekme trdno odločili, da bo tudi ta druga preizkušnja Primorskega smučarskega pokala stekla brezhibno. In tako se je zima v soboto odela v svojo najznačilnejšo belo obleko in postregla z idilično kuliso vsem zagnanim tekmovalcem Primorskega pokala- 5.pokala Alternativa sport. Upravitelji Promoturja iz Forni di Sopra so se tudi tokrat potrudili in pripravljali progo že od zgodnjih jutranjih ur, saj je bilo na njej čez noč nasutega več kot 30 cm novega snega. Takih snežnih razmer domačini ne pomnijo in zanimivo je tudi to, da so razen v Forni di Sopra, kjer se je odvijala tekma za osvojitev Pokala ZKB, po vsej deželi odpovedali ostala tekmovanja zaradi izrednih snežnih razmer. To je organizatorjem sporočil sam predsednik deželnega odbora FiSI Franco Fontana, ki jim je obenem čestital za vztrajnost. Kljub močnemu sneženju se je na startu predstavilo 170 tekmovalcev in se odločno podalo po zasneženi progi »Cimacuta«, ki je bila zaradi razmer speljana med 25 vrati. V smučarski areni pa je medtem pisana množica dežnikov in pelerin v veselem razpoloženju spremljala nastopajoče. Med samim potekom tekme so morali organizatorji, katerim so prišli na pomoč uslužbenci Promoturja, trenerji in predstavniki društev stalno gladiti progo, saj je ne-prekinoma gosto snežilo. Po prvem spustu so se Brdinini organizatorji sestali s predstavniki podjetij, s predsednikom smučarske komisije ZSŠDI Enniom Bo-gatzem na čelu in določili, da zaradi varnostnih razlogov ne speljejo drugega spusta, za katerega je bil predviden paralelni slalom. Zaradi tega ni nihče protestiral, saj je v Brdininem kiosku medtem že zadišalo po topli paštašuti, kuhanem vinu in čaju. Oglasil se je še glas harmonike in vzdušje se je stopnjevalo v pričakovanju razglasitve zmagovalcev. Zaradi nenehnega sneženja so morali pripraviti zmagovalni oder pod streho občinske telovadnice, ki jo je občinska uprava iz Forni di Sopra posodila organizatorjem tako, da je nagrajevanje lahko nemoteno steklo. Veleslalomska tekma se je torej zaključila samo s prvim spustom in sestavljena lestvica po kate- maver, l. princic gorijah ni zaradi tega nagradila absolutnih prvakov, med podjetji pa je zmagala tvrdkaAlternativa sport. Ob ponovnem prigrizku in domači glasbi (organizatorji se posebej zahvaljujejo še gospe Monici iz bara Zwar za ustrežljivost in pomoč pri zakuski).se je tako nagrajevanje zaključilo v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. Lestvice lanske kot letošnje izvedbe Pokala ZKB, dobite objavljena tudi na linku www.skbrdina.org. Društvena lestvica 1. Alternativa sport 6903 2. Koimpex 6593 3. LMP Postojna 6338 4. Gemini 4245 5. K2 sport Gorica 3113 6. R Linea 1523 7. ATC Kanin Bovec mladinski nogomet - V pokrajinskem prvenstvu najmlajših Zmagali in veliko zgrešili Najmlajši Pomladi so ustvarili številne priložnosti za gol a nasprotnikovo mrežo zatresli le enkrat - Naraščajniki brez moči »EDIL I ni r.------- DEŽELNI NARASCAJNIKI Cormor - Pomlad 4:0 (1:0) POMLAD: Mattiassich, Rossone, Potleca, Pečar, Purich, Žerjal, Hoffer, Carli, Vidoni (Cerkvenic), Kuret, Segu-lin. TRENER: Tommasi. Naraščajniki Pomladi so bili na blatnem igrišču pri Vidmu brez moči. Varovanci trenerja Dina Tommasija so v prvem polčasu delno kljubovali nasprotniku, čeprav je Cormor povedel po napaki v oranžno-plavi obrambi. Nogometaši Pomladi so se sicer borili in potrudili. V drugem polčasu so gostitelji še trikrat zatresli Mattiassichevo mrežo. V skupini A so v nedeljo odigrali le to tekmo. Vse ostale so zaradi razmočenih igrišč preložili na kasnejši datum. Pomlad bo prihodnji četrtek v Žavljah (ob 19. uri) igrala zaostalo tekmo proti ekipi Extra. V nedeljo pa čaka oranžno-plave težka tekma proti Por-denonu. Vrstni red: Donatello, Pordenone, Brugnera 38, Virtus Corno 35, San Lui- gi, Sanvitese 31, Cormor 20, Extra 16, Pro Cervignano 15, Valnatisone 14, Fin-cantieri 7, Pomlad 2. NAJMLAJŠI NA TRŽAŠKEM Pomlad - Montebello Don Bosco 1:0 (1:0) STRELEC: Paoletti. POMLAD: Vidoni (Ghira), Vallon, Sedmak (Daneu), Verni, Simeoni, Porro (Skupek), Paoletti, Bolognani, Krasniqui (Kerpan), Arduini, Rebula (Perco). Na razmočenem kriškem igrišču sta obe ekipi igrali zelo borbeno in požrtvovalno. Edini gol na tekmi je zabil Christian Paoletti, ki je močno streljal izven kazenskega prostora. Pomlad je sicer imela številne priložnosti za gol, ki pa jih ni izkoristila. Tudi gostje so igrali dobro in so se nekajkrat približali vratom oranžno-plavih. Ostali izidi: Cgs A - Sistiana 2:1, Esperia - Cgs B 2:1, Opicina - Domio 2:0, S. Andrea - Roianese 0:2 Vrstni red: Cgs A 32, Opicina 26, Najmlajši Pomladi na arhivskem posnetku Pomlad 23, Montebello Don Bosco 22, Esperia 13, Domio, Cgs B, Roianese 10, Sistiana 9, S. Andrea 3. Prihodnji krog: Roianese - Pomlad. NA GORIŠKEM - ventina preložena. Pro Gorizia - Ju- kroma DEŽELNI MLADINCI - Vrstni red: San Luigi 40, Monfalcone 34, Muggia 32, Trieste Calcio 31, Torviscosa 30, Vesna 27, Pro Gorizia, Kras 26, Ponziana 23, Fincantieri 21, Juventina 20, Seve-gliano 14, Staranzano 8, Domio 5. Prihodnji krog: Kras - San Luigi, Juventi-na - Ponziana, Sevegliano - Vesna. 22 Torek, 10. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI alpsko smučanje - V Franciji včeraj ženski smuk un moška superkombinacija Vonnova premočna, 3. Fanchinijeva Svindal ugnal Grangerja in Millerja Presenetljiva bronasta kolajna Hrvata Natka Zrnčica-Dima VAL D'ISERE - Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki v teh dneh poteka v francoskem Val d'Isereju, imamo že kandidata oziroma kandidatko za osebnost prvenstva. Američanka Lindsey Vonn je namreč bila najhitrejša tudi v smuku in je tako po zmagi v superveleslalomu osvojila še drugo zlato odličje prvenstva. Potem ko je bila po slalomu za superkombinacijo v petek diskvalificirana in je tako ostala brez srebra, je včeraj prepričljivo smučala do zmage. Vonnova se je tako pridružila rojakinji Andrei Mead kot edini Američanki, ki je na SP osvojila dve zlati odličji. Meadova je osvojila zlato v slalomu in veleslalomu na olimpijskih igrah leta 1952 v Oslu, ki so štele tudi za SP. Potem ko je 24-letna Američanka pred dvema letoma na SP v Aareju osvojila dve srebrni odličji, se je izenačila tudi z rojakinjo Ta-maro McKinney, ki ima prav tako štiri kolajne s SP. Ob tem pa je dosegla tudi svojo vzornico Picabo Street, ki je bila v smuku najboljša na SP leta 1996 v španski Sierra Ne-vadi (Hilary Lindh je zmago slavila leta 1997 v Sestrieru). »Na progi so bile izjemno težke razmere in pred tekmo sem bila zelo živčna,« je po nastopu razkrila Vonnova in zadovoljno dodala: »Vendar pa sem ves čas verjela vase in se borila do ciljne črte. Za menoj je izjemen dan!« »Odpeljala sem sanjsko tekmo! Po diskvalifikaciji v superkombinaciji sem bila precej potrta, a obiskal me je mož in mi pomagal, da sem se pred današnjo tekmo lahko sprostila,« je še povedala Vonnova. Zmaga Američanke je bila kar prepričljiva, saj je progo presmučala s časom 1:30,31, to se pravi več kot pol sekunde hi- treje od drugouvrščene Svicarke Gut. Razloge za veselje pa imajo tudi v italijanskem taboru, saj se je na najnižjo stopničko povzpela Nadia Fanchini, ki je od Gutove zaostala le pet stotink sekunde. »Počakala sem do spusta zadnje tekmovalke. Bilp je res mučno. Vedela sem, da mi lahko uspe, saj je letošnja sezona zame uspešna. V superveleslalomu se mi tveganje ni opbrestovalo, tokrat pa sem bila hitra, a mirna,« je povedala 23 let stara tekmovalka iz Montecampiona v pokrajini Brescia, ki je pogumno dekle. Pred tremi leti je prestala težko operacijo kolena, lani jo je CONI ustavil zaradi težav s srcem. Slovenke se na progi Rhone-Alpes niso dobro znašle. Najboljša je bila Tina Maze, ki pa se je morala z zaostankom +2,33 zadovoljiti s skromnim 14. mestom. Maruša Ferk je bila 22., Mateja Robnik pa 25. Včeraj je bila tudi moška superkombi-nacija, prvak pa je postal 26-letni Norvežan Aksel Lund Svindal Nasledil je Švicarja Daniela Albrechta, ki je po hudi poškodbi še vedno v umetni komi. Andrej Jerman petega časa z dopoldanskega kombinacijskega smuka v finalnem slalomu ni ubranil. Na koncu je bil 12., kot edini od Slovencev je sploh pripeljal v cilj. Svindal, ki je kot specialist za hitre discipline vodil že po prvem delu su-perkombinacije (smuku), je v ciljni areni za skoraj sekundo (+0,90) prehitel Francoza Ju-liena Lizerouxa, slalomskega zmagovalca Kitzbuhla. Senzacionalno tretji je bil Hrvat Natko Zrnčič-Dim (+1,58), ki je imel po smuku šesti čas. V dramatičnem razpletu tekme sta denimo odstopila dva izmed favoritov: najboljši slalomist zime Francoz Jean-Baptiste Hrvat Natko Zrnčič-Dim je v superkombinaciji presenetljivo osvojil bronasto odličje Grange in ameriški smučarski zvezdnik Bode Miller z drugim časom po kombinacij-skem smuku. Razočaran je bil »azzurro« Peter Fill, ki je bil peti, a si je kolajno zapravil s slabim smukom. V svoji paradni disciplini je bil namreč samo šestnajsti. Izidi ženskega smuka: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1:30,31; 2. Lara Gut (Švi) 1:30,83; 3. Nadia Fanchini (Ita) 1:30,88; 4. Elisabeth Görgl (Avt) 1:31,24; 5. Marion Rolland (Fra) 1:31,45; 6. Marie Marchand-Ar-vier (Fra) 1:31,51; 7. Andrea Fischbacher (Avt) 1:31,88; 8. Wendy Siorpaes (Ita) 1:32,31 itd. Izidi moške superkombinacije: 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 2:23,00 (1:30,9952,01); 2. Julien Lizeroux (Fra) + 0,90 (1:33,92-49,98); 3. Natko Zrnčič-Dim (Hrv) + 1,58 (1:32,59-51,99); 4. Silvan Zurbriggen (Švi) + 1,59 (1:32,94-51,65); 5. Peter Fill (Ita) + 1,96 (1:33,23-51,73); 6. Sandro Viletta (Švi) 2,07 (1:33,21-51,86) in Thomas Mermillod Blondin (Fra) + 2,07 (1:33,88-51,19); 8. Ro-med Baumann (Avt) + 2,21 (1:32,74-52,47); 9. Kjetil Jansrud (Nor) + 2,30 (1:32,70-52,60); 10. Aleksander Horošilov (Rus) + 2,91 (1:33,94-51,97); 12. Andrej Jerman (Slo) + 3,32 (1:32,30-54,02). nogomet - Državna reprezentanca mladih do 21 let v Trstu Casiraghi zaupa Balotelliju Na junijskem EP Italija cilja na 1. mesto - Selektor »azzurrov«: Udinese se še lahko bori za pokal Uefa nogomet - Člani Brazilija in Italija za prestiž Sproščen, rahlo zagorel v obrazu in predvsem zelo razpoložljiv s predstavniki sedme sile. Pierlugi Casirag-hi, selektor italijanske nogometne izbrane vrste do 21. leta starosti, ki bo jutri ob 21. uri na tržaškem Roccu igrala prijateljsko tekmo proti Švedski, je včeraj dopoldne prišel v deželno palačo ob tržaškem Velikem trgu s kančkom zamude. Čakali so ga podpredsednik deželnega odbora Luca Ciria-ni, tržaški podžupan Paris Lippi in predsednik deželne nogometne zveze FIGC Renzo Burelli. Vsi trije so poudarili, da bi lahko bil nastop reprezentance U21 prava odskočna deska za člansko izbrano vrsto, ki je na tržaškem Roccu zadnjič igrala proti Sloveniji in izgubila z 0:1. Nekdanji Juventusov nogometaš Casiraghi je nato dejal, da bo jutrišnja prijateljska tekma proti Sved-ski dejansko priprava za nastop na junijskem evropskem prvenstvu, ki bo prav na Svedskem. »Do junija bomo žal igrali le dve prijateljski tekmi. Sredino (jutrišnjo op. ur.) proti Svedski in še eno. Zal bom v prihodnjih šestih mesecih imel moštvo na razpolago le šest dni. To ni idealno, a drugih možnosti ni. V glavnem bom moral pozorno slediti nastopom svojih varovancev med prvenstvom. Kar pa je absolutno premalo.« Interjev napadalec Mario Ba-lotelli nima visoke minutaže. V zadnjih krogih sploh ne igra. Vi pa ste ga vseeno poklicali v reprezentanco. Mario se je z reprezentanco vsakič zelo pozitivno izkazal. Igral je dobro in tresel je nasprotnikove mreže. Upam, da bo tudi tokrat tako. Res je, da igra pri Interju zelo malo. Mou-rinho očitno mu še ne zaupa. Treba pa je poudariti, da je pri Interju konkurenca zelo ostra. Balotelli pa ne sme obupati in mora vztrajati. Prepričan sem, da se lahko izkaže tudi v tako pomembnem klubu. Vsekakor so to interni problemi milanskega kluba, s ka- Pierluigi Casiraghi z Balotellijem med treningom v Bazovici kroma terimi se ne bom ubadal. Vem le, da je za našo reprezentanco Balotelli zelo pomemben igralec in zanj bi lahko bil dres »azzurrov« prava odskočna deska. Se ne vem pa, če bo v sredo (jutri) stopil na igrišče od prve minute. Na junijskem EP prav gotovo ciljate na 1. mesto ... Velja. Italijanska reprezentanca mora vedno ciljati na sam vrh. Vsekakor bo naloga vse prej kot lahka. Nasprotniki so solidni in zelo dobro pripravljeni ter motivirani. V naši skupini bomo igrali proti Srbiji, Belorusiji in tudi proti Svedski. Skupina B pa je še težja, saj nastopajo Spanija, Nemčija in Finska. Obeta se zanimivo in zelo izenačeno evropsko prvenstvo. Kaj pa vaša prihodnost? Ali bi se radi preizkusili na klopi kakega kluba? Za sedaj se stoodstotno posvečam reprezentanci in pripravam na evropsko prvenstvo. Šele potem bom pomislil kaj in kako naprej. Vsekakor bi vsak trener rad vodil kak ugleden klub. V naši deželi imamo A in B-li-gaša. Kako bi doslej ocenili nastope Udineseja in Triestine? Udinese je očitno našel izhod iz krize. Sicer sploh nisem imel dvoma, da bo Marinovo moštvo znova uspešno. V Vidmu imajo solidno ekipo, ki se lahko uvrsti tudi v pokal Uefa. Imajo tudi nekaj zanimivih mladih igralcev, ki bi lahko prišli v poštev za našo reprezentanco. Tudi Triestini bi dal visoko oceno, čeprav je v soboto nerodno izgubila proti Ascoliju. Kaj pa A-liga? Ali bo Inter znova postal državni prvak? Inter je glavni kandidat za naslov. Mogoče jim kako poleno pod noge vržeta le Juventus in Milan. DANES - Italijanska izbrana vrsta U21 bo v Bazovici, v športnem centru Zarja, trenirala še danes ob 15. uri. Gledalci pa si bodo lahko ogledali le prvi del treninga (prvih petnajst minut). V sredo zjutraj pa bo trening zaprt javnosti. (jng) Niti prijateljska tekma ni navadna tekma, če si nasproti stojita Italija in Brazilija. Najbolj uspešni nogometni reprezentanci v zgodovini svetovnih prvenstev (Brazilija je petkrat slavila, Italija enkrat manj) se bosta danes (ob 20.45, TV raiuno) v Londonu na stadionu Emirates še tri-najstič pomerili med sabo, med reprezentancama pa vlada doslej popolno ravnovesje. Vsaka od ekip je v dosedanjih medsebojnih srečanjih zmagala 5-krat, 2-krat se je tekma zaključila neodločeno. Popolnoma izenačen je tudi izkupiček golov: 19:19. Nekateri v Italiji so celo zahtevali, da do te tekme ne bi prišlo zaradi diplomatskega spora, ki je nastal med državama zaradi afere Battisti. Brazilija je namreč dala zatočišče nekdanjemu teroristu rdečih brigad Ce-sareju Battistiju, politični azil južnoameriškega velikana pa so v Italiji interpretirali kot hudo žalitev. A šport je nazadnje prevladal nad politiko, tako da do športnega spekta-kla bo drevi vseeno prišlo. Tudi za trenerja Italije Marcella Lippija bo današnja tekma posebno pomembna. Trener svetovnih prvakov naskakuje namreč 32 zaporedno tekmo brez poraza, kar bi bil svetovni rekord za nogometne selektorje. Zaradi poškodbe, ki jo je staknil v soboto, pri Braziliji ne bo Kakaja, a kljub temu bo šlo za pravo tekmo zvezd. Ne gre za finale svetovnega prvenstva kot leta 1994? Res je, a nihče ne izključuje, da bi lahko to bil finale tudi prihodnje leto... tenis Chelsea odstavil Scolarija LONDON - Chelsea je dva tedna pred dvobojem Lige prvakov z Ju-ventusom odstavil portugalskega trenerja Scolarija. Za zdaj ga bo nadomestil njegov dosedanji pomočnik Ray Wilkins. Prihod Roberta Manci-nija v London zaenkrat izključujejo. Pokal FED: Italija naprej Ženski teniški reprezentanci Rusije in Italije sta se z maksimalnim izkupičkom uvrstili v polfinale pokala Federacij. Branilke naslova so doma v Moskvi s 5:0 ugnale Kitajke, Italijanke pa v gosteh z enakim izidom Francozinje. V polfinale so se z zmago s 4:1 proti Španiji uvrstile tudi Če-hinje in Američanke, ki so s 3:2 premagale Argentino. Rusinje se bodo v polfinalu pomerile z Italijankami, ki so bile prav tako stoodstotne v svojem četrtfinalnem dvoboju. Italijanke so bile proti Francozinjam favori-tinje, toda nihče ni pričakoval tako gladke zmage. Hooker vrhunsko BOSTON - Avstralec Steven Hooker, olimpijski zmagovalec iz Pekinga, je na atletskem mitingu v Bostonu v ZDA v skoku s palico preskočil 6,06 metra in postal drugi najboljši vseh časov v tej disciplini. Boljši od njega je le še svetovni rekorder Sergej Bubka iz Ukrajine, ki je februarja 1993 preskočil 6,15 me-tra.Tudi v ženskem skoku s palico je padel zgodovinski dosežek. Američanka Jennifer Stuczynski, olimpijska podprvakinja, je preskočila 4,82 metra in postala tretja vseh časov na dvoranskih tekmovanjih. Več sta skočili le Rusinji Jelena Isinbajeva (4,95 m) in Svetlana Feofanova (4,85 m). Zöggelerju srebro LAKE PLACID - V Lake Pla-cidu se je končal posamični del svetovnega prvenstva v sankanju na umetnih progah. Pri moških je naslov ubranil 19-letni Nemec Felix Loch, sicer najmlajši svetovni prvak v zgodovini tega športa, drugo mesto je zasedel olimpijski prvak Italijan Armin Zöggeler, za presenečenje pa je s tretjim mestom poskrbel Avstrijec Daniel Pfister. Nov polom Slovencev WILLINGEN - Avstrijec Gregor Schlierenzauer je kljub slabšemu finalnemu nastopu zmagovalec tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih v nemškem Willingenu. Drugi je bil njegov izzivalec, Švicar Simon Ammann, ki mu je v finalu uspela daljava dneva. Slovenci so spet ostali brez finala. Jernej Damjan, ki je bil lani na tekmi v Willingenu drugi, predlani pa tretji, je tokrat kot najboljši slovenski skakalec pristal na 36. mestu. Gonzalez slavil VINA DEL MAR - Čilenec Fernando Gonzalez, prvi nosilec teniškega turnirja ATP z nagradnim skladom 496.750 dolarjev v Vina del Maru, je še četrtič v karieri osvojil turnir pred domačimi navijači. V finalu je gladko s 6:1 in 6:3 premagal četrtega nosilca in zmagovalca iz leta 2006, Argentinca Joseja Acasusa. Gonzalez je tako na peščenih igriščih ubranil lanski naslov, skupaj pa osvojil še 11. turnir v karieri. Sagadin trener Zadra ZADAR - Slovenski strokovnjak Zmago Sagadin je novi trener košarkarjev Zadra. Pogodbo je z Dalmatinci podpisal do konca sezone, ekipo pa bo prvič vodil vdanes na tekmi eurocupa proti Unicsu iz Ka-zana.Šestinpetdesetletni Celjan bo na čelu Zadra nasledil Denisa Plesliča, ki je ekipo po odhodu Aleksandra Petroviča vodil le nekaj tednov. 29 točk Bena Udriha Slovenski košarkarski repre-zentant Beno Udrih se je v ligi NBA v dvoboju proti Oklahoma Cityju z 29 točkami, šestimi skoki in tremi asistencami vpisal med najboljše košarkarje moštva Sacramento, ki je sicer izgubilo. Udrih je za eno točko zgrešil svoj osebni in tudi slovenski strelski rekord v ligi NBA. Torek, 10. februarja 2009 2 3 o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it zagraj - Zaradi smrti slovenskega delavca sodijo sedmim osebam »Varnostne naprave pokvarjene in pomanjkljive« David Brumat iz Renč se je smrtno poškodoval v opekarni Fornaci Giuliane leta 2003 V opekarni Fornaci Giuliane v Za-graju je bilo pokvarjenih in pomanjkljivih preko sto varnostnih naprav, od katerih vsaj deset na stroju za drobljenje gline, v kolesju katerega je 28. oktobra leta 2003 ostal ujet 34-letni delavec iz Renč David Brumat. Moški je v delovni nesreči zadobil tako težke poškodbe, da je umrl kmalu po prihodu v goriško bolnišnico. Huda kršitev varnostnih predpisov v zagrajskem obratu podjetja Fornaci Giuliane, ki ima svoj sedež v Krminu in spada v holding Stabile iz Vicenze, je prišla na dan med včerajšnjo obravnavo na goriškem sodiščem. Pred sodnico Cate-rino Brindisi se je pred obtožbo sodelovanja pri nenamernem umoru zagovarjalo sedem oseb, in sicer poverjeni upravitelj podjetja Matteo Stivanello, albanski delavec Gonxia ter odgovorni zadrug Alba in Minerva, ki sta delali v opekarni, Paolo Zotti, Adriano Ruchini in Val-dina Puntin. Trije osumljeni so pred časom izbrali skrajšani sodni postopek; direktor tovarne Walter Cugnal je bil obsojen na eno leto in pol kazni, njegov namestnik Bruno Odorico in odgovorni za varnost v obratu Silvano Polmonari pa vsak na po eno leto in pet mesecev kazni. Predsednik upravnega sveta družbe Fornaci Giuliane Giuseppe Morandini je bil oproščen. Včeraj je imel na goriškem sodišču glavno besedo izvedenec tožilstva, inženir Franco Paravano, ki je pripravil 300 strani dolgo ekspertizo. Njeno vsebino je predvajal s pomočjo projektorja, pri tem je seveda svojo pozornost usmeril v pomanjkljivo varnost v tovarni. Varnostne naprave so bile namreč v tako slabem stanju, da je podjetje Fornaci Giu-liane po smrtni nesreči in po tehničnem pregledu zdravstvenega podjetja, plačalo globo 135.000 evrov. Paravano je pojasnil, da so bile varnostne naprave zelo pomanjkljive tudi na stroju, pri katerem se je smrtno ponesrečil Brumat. 28. oktobra leta 2003 se je stroj nenadno blokiral, ker je bil na tekočem traku prevelik kos gline. Kolesje ga ni uspelo zdrobiti, zato ga je delavec iz Renč skušal premakniti. Ko je to storil, se je naprava naenkrat spet pognala in moški je ostal ujet z nogama v mehanizmu stroja. Ko je poseglo osebje službe 118, je bil delavec še živ, vendar je zadobil hude poškodbe in izgubil veliko krvi. Takoj po prihodu v bolnišnico so ga operirali, a med kirurškim posegom je njegovo srce nehalo biti. Izvedenec tožilstva je ugotovil, da je bil rdeč gumb, s pritiskom katerega naj bi se stroj ustavil, pokvarjen. Ob njem so celo namestili žici, ki naj bi preprečili njegovo uporabo. Če bi vse delovalo, kot bi moralo, bi se stroj moral ustaviti ob pritisku na rdeči gumb. Ker je bil le-ta pokvarjen, se to ni zgodilo. Ob tem je bil drug delavec, ki je upravljal stroj, v takšnem položaju, da ni videl vsega tekočega traku. Prikrit pogled je med drugim imel tudi na vrata, skozi katera je na trak padala glina. Če je kdo stopil na trak, ga delavec za konzolo enostavno ni mogel videti. gorica - Finančni stražniki izsledili nepoštenega gostinca Bed&Breakfast na črno Moški zaslužil preko pol milijona evrov in državi utajil 65.000 evrov - Kuharje in natakarje plačeval po 6 evrov na uro Na svoji domačiji je uredil Bed&Breakfast, vendar svoje dejavnosti ni prijavil in torej zanjo ni imel vseh potrebnih dovoljenj. Kljub temu je nudil prenočišča, kuhal kosila in večerje, sploh pa je sklenil več pogodb z raznimi zidarskimi podjetji in njihovim delavcem zagotavljal obede po posebno ugodni ceni. Moški je svojo nezakonito dejavnost razvil v eni izmed občin goriške pokrajine, vendar ga je finančna straža izsledila in ugotovila, da je bil Bed&Breakfast kar dobro vpeljan. Z njim je moški zaslužil preko pol milijona evrov in državi odtegnil okrog 65.000 evrov neplačanih davkov. Finančni stražniki so ugotovili, da je moški na črno zaposlil 15 kuharjev in natakarjev; plačeval jih je do 6 do 7 evrov na uro, seveda ni poskrbel za socialno zavarovanje in plačilo pokojninskih prispevkov. Finančni stražniki so uspeli ugotoviti, koliko je moški zaslužil s svojo nezakonito gostinsko dejavnostjo, ker je le-ta vse stroške in prihodke redno vpisoval v dnevnik. Vsak večer je namreč napisal, kolikšen je bil dnevni zaslužek in kolikšni so bili stroški za osebje. Beležke so finančni stražniki zasegli, zdaj pa bo moški na podlagi zapisanih izračunov moral poravnati svoj dolg z državno blagajno. gorica - Poulični pretep v noči med soboto in nedeljo Tri aretacije, pet prijav Danes odločitev o nadaljnjem priporu in o morebitnem zaprtju lokala Casino S tremi aretiranimi in petimi prijavljenimi osebami se je zaključil pretep, ki je v noči med soboto in nedeljo, okrog 4.15, »poživil« goriško mestno središče. Aretacije so policisti opravili včeraj, in sicer potem ko so v nedeljo s pomočjo prič in udeležencev rekonstruirali dinamiko nočnega pretepa. Skupini mladih sta se sprli v javnem lokalu Casino v ulici Crispi. Visoka stopnja alkohola v krvi je pripomogla, da so se mladeniči začeli zmerjati, ob izhodu iz lokala pa so se eni drugih lotili s pestmi in z brcami. V obeh skupinah so bili tako Goričani kot priseljenci po rodu s Kosova, ki že več let živijo v Gorici. V pretep je bilo udeleženih približno deset mladeničev, med katerimi je bilo tudi nekaj mladoletnih. Alarm je sprožil stanovalec ene izmed bližnjih hiš, ki sta ga prebudila hrup in kričanje. Na kraju je takoj posredovalo osebje goriške kvesture; nekaj mladih je našlo pred bencinsko črpalko AGIP v ulici Crispi. Ležali so na tleh in potrebovali zdravniško pomoč, saj je nekaterim iz ran na obrazu tekla kri. Drugi mladeniči so ob prihodu policistov skušali zbežati, vendar so jih agenti prijeli v ulicah Roma in Mazzini. Na oddelek za prvo pomoč goriške bolnišnice so nato prepeljali pet mladeni-čev; za okrevanje bodo potrebovali od sedem do petnajst dni. Udeleženci pretepa so stari znanci policije, zato pa so jih včeraj tudi aretirali in jih prepeljali v zapor v ulici Barzellini. Danes bo sodnik za predhodne obravnave odločil, ali bodo še naprej ostali priprti, ali bodo na sojenje čakali na prostosti. Ravno tako danes bodo na kvesturi odločali o zaprtju lokala Casino, ki je bil v soboto odprt preko dovoljenega urnika. Prizorišče krvavega pretepa v mestnem središču nova gorica - Gledališče bumbaca Štirinajst kandidatov za umetniškega vodjo Ime izbranca bo predvidoma znano do konca prihodnjega tedna /kKKTHESMtR koncert ANTIDOTUM TARANTULAE DANES, 10. februarja, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20) Info in predprodaja: Kulturni dom Gorica (tel. 0481 33288). Na razpis za umetniškega vodjo Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica, ki se je iztekel včeraj, je prispelo štirinajst prijav. O imenih v gledališču ne želijo govoriti, je pa svojo prijavo pred časom napovedal razrešeni dosedanji umetniški vodja Primož Bebler. Vsi postopki naj bi bili končani do konca prihodnjega tedna. »Do roka je prispelo štirinajst prijav. Kdo se je prijavil, ne želimo izdati. Vloge bo pregledal direktor gledališča Mojmir Konič in se odločil, koga bo predlagal, nato pa bo neobvezujoče mnenje podal še strokovni svet,« je povedal odgovoren za odnose z javnostmi Borut Bašin. Ker je Ko- nič pred časom napovedal, da naj bi se strokovni svet sestal 17. februarja, bi bilo ime novega umetniškega vodje lahko predvidoma znano do konca prihodnjega tedna. Kot je znano, je Konič dosedanjega umetniškega vodjo Beblerja zaradi pomanjkljivega načrtovanja dela 19. januarja najprej razrešil in ga poslal na prisilni dopust, nato pa mu izrekel še izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Bebler, ki je napovedal pritožbo, pa tudi prijavo na razpis za novega umetniškega vodjo, tako ni več zaposlen v gledališču. S SNG Nova Gorica sodeluje po pogodbi, saj bo režiral naslednjo premiero sezone, dramo Čudež v Šarganu. APrimorski ~ dnevnik nova gorica Hude stiske sicer še ni, a jo prav vsi • V I • • pričakujejo Novogoriški župan Mirko Brulc se je včeraj srečal s predstavniki Centra za socialno delo, Rdečega križa, goriške Karitas, društva Ozara, materinskega doma Solkan in novogoriške enote Šenta. Namen sestanka je bil, da se skupaj preveri, ali so v zadnjem času v omenjenih ustanovah zaznali povečanje iskanja pomoči s strani ljudi, in da se pregleda različne oblike pomoči, ki jih lahko zgoraj naštete institucije nudijo občanom v primeru poglabljanja aktualne gospodarske krize. Brulc je uvodoma povedal, da na mestni občini do zdaj niso zaznali povečanega povpraševanja po pomoči zaradi poslabšanja razmer. S tem so se na splošno strinjali tudi vsi prisotni, ki pa že čutijo, da se to pripravlja. Predstavniki Centra za socialno delo so na primer poudarili, da je imelo veliko podjetij pogodbe sklenjene ali podaljšane do konca minulega leta, kar pomeni, da so vsi, ki so izgubili službo, zdaj ravno en mesec brezposelni. Ker je pogoj za iskanje pomoči pri njih ta, da morajo biti ljudje najmanj mesec dni brezposelni, pričakujejo šele zdaj vloge s tega naslova. Opozorili so tudi na birokratske probleme, s katerimi se soočajo, ker morajo strogo upoštevati cenzuse. Poudarili so, da se velikokrat zgodi, da nekdo pomoči ne dobi samo zato, ker za en evro presega določeni cenzus, pa čeprav bi bil po strokovnih kriterijih pomoči potreben. S strani Karitasa je prišlo opozorilo, da marsikdo stisko skriva, ker mu je težko ali nerodno. V materinskem domu v Solkanu pa so že v drugi polovici prejšnjega leta beležili povečano število prošenj za pomoč. Razlog za to naj bi bile povečane napetosti v družinskih okoljih zaradi izgub zaposlitve. Predstavnik Rdečega križa je poudaril, da so lani v celem letu zabeležili 150 prošenj za finančno pomoč, letos pa so jih prejeli samo v januarju 73, tako da jih v prihodnje pričakujejo še več. Glede oblik pomoči so predstavniki vseh ustanov povedali, da je obutve, obleke in hrane zaenkrat za vse, ki to potrebujejo, dovolj, oz. da v Novi Gorici trenutno ni nikogar, ki bi bil lačen ali brez primernih oblačil. Poudarili pa so, da so problemi drugje: v tem, da ljudje ne uspejo plačevati položnic in dodatnih stroškov, do katerih prihaja pri šolanju otrok. Na sestanku sta bila na pobudo Rdečega križa sprejeta tudi dva sklepa. Prvi sklep predpostavlja oblikovanje koordinacije vseh prisotnih ustanov s področja socialne problematike, kjer naj bi si med seboj izmenjevali izkušnje in si pomagali, da ne bi prihajalo do kakšnih podvajanj ali podobnih zapletov; odgovornost za delo koordinacije so prevzeli na mestni občini. Drugi sklep pa se tiče izdaje zgibanke, v kateri bodo vse ustanove, ki nudijo pomoč, predstavljene z vsemi ustreznimi podatki in kontaktnimi številkami ter s kratkim opisom oblike pomoči, ki jo ljudje pri njih lahko dobijo. Za to so se odločili, ker so predstavniki zbranih ustanov ugotavljali, da veliko ljudi, ki so v stiski, sploh ne ve, kam točno naj se obrnejo po pomoč. »Odločili smo se, da je treba to zgibanko čimprej sestaviti in izdati, na voljo pa naj bi bila na vseh vidnejših javnih mestih, » je pojasnila občinska svetovalka za stike z javnostmi Mirka Križnič in dodala, da so tudi odgovornost za izdajo zgibanke prevzeli na občini. Poudarila je tudi, da na občini že izvajajo nekaj oblik pomoči, kot je na primer plačevanje zdravstvenega zavarovanja ali plačilo vrtca za tiste, ki tega res ne zmorejo, o morebitnih dodatnih oblikah pomoči pa naj bi bilo več znanega na zasedanju koordinacije, ki naj bi se prvič sešla zadnji teden v februarju. Napovedala je tudi, da bo v prostorih mestne občine 23. februarja posvet o možnih oblikah pomoči za obrtnike in podjetnike, ki ga na občini pripravljajo skupaj z zavodom za zaposlovanje in območno obrtno zbornico. Na posvetu bodo predstavljene vse možnosti za najem kreditov in brezobrestnih kreditov ter drugih razpisov. Nace Novak 2 4 Torek, 10. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / štmaver - Kljub dežju vse tri dni dober obisk Tridnevno praznovanje srečno spravili pod streho Veliko obiskovalcev je pritegnila tudi razstava o starem mizarskem orodju Tridnevno praznovanje sv. Valentina so Štmaverci srečno spravili pod streho. Ravno beseda »streha« je tokrat več kot na mestu, saj bi bil praznik brez velikega šotora nad glavo moker in okrnjen. Domačini so se namreč letos odločili, da praznično dogajanje ne bo več odvisno od vremena. Zadeli so v polno, tako da je bil kljub tridnevnemu dežju praznik uspešen. Obisk v Štmavru je bil vse tri dni dober. Veliko mladine se je zbralo v petek, ko sta za zabavo in ples skrbela ansambla The Maff in Simplex. Nič manj zabavno ni bilo v soboto, ko so piščanci, čevapčiči in štru-klji šli dobro v slast ob zvokih skupine Happy day. Zelo veselo je bilo tudi v nedeljo, ko so bili kioski s krajevnim dobrotami odprti že pred poldne ter se je marsikdo odrekel kuhanju kosila doma in se raje napotil v gostoljubno vas na pobočjih Sabotina. Prijet- Briška godba in občinstvo v zavetju velikega ogrevanega šotora, ki ga je na prireditvenem prizorišču postavilo kulturno društvo Sabotin bumbaca no je bilo tudi v nedeljo popoldne. Po maši bi morala pred cerkvijo zaigrati godba na pihala Brda, a so morali zaradi dežja nastop in sprevod do prireditvenega prostora odpovedati. Orkester je nato pod vodstvom Marka Vendramina zaigral pod šotorom. Poldrugo uro dolgemu koncertu je prisostvovalo veliko ljudi, glavnina pa se je v Štmavru zadržala tudi po nastopu. Valentinov praznik se je namreč zaključil s plesom ob glasbi skupine Mega Mix. Vse tri dni je bila na ogled tudi razstava o starem mizarskem orodju, ki jo je postavil vneti in strokovno podkovani zbiralec Zdravko Gruden iz Solkana. Po podpisih v spominski knjigi izhaja, da je prikaz še do pred nedavnim uporabnega orodja pritegnil res veliko ljudi, pa tudi mojster Gruden, ki je bil prisoten vse tri dni, nam je povedal, da so se obiskovalci zelo zanimali za ta ali oni mizarski pripomoček. Pristavil je tudi, da so nekateri ljudje iz domačih ropotarnic prinesli nekaj primerkov orodja. Štmaverci si torej ob tolikšnem uspehu lahko manejo roke. Upravičeno zadovoljstvo izhaja iz ugotovitve, da so pravilno razmišljali in se še bolj pravilno odločili za pokritje prireditvenega prostora. Kljub temu da najeti šotor ni poceni zadeva, se ob končnem obračunu praznika račun ugodno izteče. (vip) gorica - Bianchini zapustil SKP in vztraja na svojem mestu v občinskem svetu »Zastopal bom novo stranko« Criscitiello: O nadaljnji prisotnosti Bianchinija v občinskem svetu bodo odločali člani strankinega krožka gorica Nova družba za čezmejni elektrovod Podjetja Acegas-APS, Enel in Tei so ustanovila novo družbo, ki naj bi s čezmejnima podzemnima elektrovodoma povezala slovensko in italijansko električno omrežje. Ustanovno pogodbo so podpisali prejšnji četrtek, včeraj pa so sporočili, da se bo nova družba imenovala Adria Link in da bo sedež imela v Gorici. Trije ustanovni člani bodo imeli v novi družbi enake deleže in pojasnjujejo, da bo Adria Link posrkbela za povezavo slovenskega in italijanskega električnega omrežja. To naj bi storila z gradnjo dveh podzemnih elek-trovodov; prvega naj bi uresničila med Zavljami in Dekani, drugega pa med Redipuljo in Vrtojbo. Nova čezmejna elektrovoda naj bi omogočila pretok 250 me-gavatov električne energije, medtem ko naj bi predvidena naložba znašala 31 milijonov evrov. V tej vsoti so že predvidena tudi sredstva za omiljenje negativnih učinkov gradnje na okolje. Preliminarna projekta obeh čezmejnih elektrovodov sta že prejela pozitivno mnenje upraviteljev obeh državnih električnih mrež. Nova družba bi z gradnjo elektrovodov uresničila direktive dekreta Scajola, ki spodbuja čez-mejno povezovanje med evropskimi državami na področju oskrbe z električno energijo. Boljša povezava med električnimi omrežji posameznih držav naj bi namreč občuteno znižala stroške za proizvodnjo energije in tudi za njeno distribucijo. Livio Bianchini, ki je skupaj z Marjanom Sosolom zapustil Stranko komunistične prenove, ne namerava odstopiti od mesta goriškega občinskega svetnika. »V občinskem svetu bom predstavljal novo levičarsko stranko, ki jo ustanavlja Nichi Ven-dola,« je včeraj poudaril Bianchini, medtem ko je o njegovi nadaljnji prisotnosti v občinskem svetu spregovoril tudi občinski tajnik SKP Roberto Criscitiello in dejal, da bodo o njej odločali člani goriškega krožka Komunistične prenove. Pred dnevi je sicer Cri-scitiello izrazil prepričanje, da bi moral Bianchini odstopiti od svetniške funkcije, saj je bil izvoljen na listi SKP, zdaj pa predstavlja drugo stranko. Criscitiello ob tem ugotavlja, da je bil uspeh SKP na zadnjih ob- činskih volitvah katastrofalen, čeprav je imela stranka med upravo Vittoria Brancatija tri svetnike in enega odbornika. Za slab rezultat SKP so po besedah Criscitiella krive zgrešene strateške izbire, sploh pa je bila stranka med vso volilno kampanjo v ozadju. Slabemu rezultatu so sledili spori znotraj občinskega krožka, nekateri člani so odšli, medtem ko je do trenj prišlo tudi s koalicijskimi partnerji. Po mnenju Criscitiella je treba zato tako na državni kot na krajevni ravni spet postaviti na noge stranko, pri čemer občinski tajnik polemično pomirja Bianchinija in Sosola, da se ni politično formiral leta 1917, pač pa v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z branjem Marcuseja in Che Guevare. Bianchini in Sosol po drugi strani pre- cej drugače ocenjujeta izid zadnjih občinskih volitev. Po njunih besedah je levica zbrala 19 odstotkov glasov, kar je za Gorico zgodovinski rezultat. »Dosegli smo, kar smo si zastavili; uveljavitev levice, ne glede na posamezen rezultat SKP,« poudarjata Bianc-hini in Sosol, ki jima ni po godu kritika, ki jima jo je pred dnevi izrekel Criscitiello. Občinski tajnik je namreč dejal, da se politike ne dela v baru. Bianchini in Sosol odgovarjata, da je treba ljudem prisluhniti tudi v javnih lokalih. »Je bolje se med štirimi zidovi pogovarjati o marksizmu in leninizmu ali na cesti prisluhniti ljudem v stiski,« se sprašujeta Bianchini in Sosol ter poudarjata, da želita pomagati slehernemu posamezniku, pa čeprav bo njuna pomoč zelo majhna. (dr) gorica - 54-letna Maria Fina Ingaliso se je za vedno poslovila Posvečala se je fotografiji, za njo žalujejo v Skupini 75 Za posledicami neozdravljive bolezni je v nedeljo zvečer v goriški bolnišnici preminila 54-letna Maria Fina Ingaliso, višja uslužbenka pri goriški davčni upravi, sicer pa neumorna kulturna delavka zlasti na področju fotografije. Z možem Sergiom Culotom je bila namreč že nekaj let članica goriškega fotokluba Skupina 75. Zakonca sta bila zelo navezana na naš klub in na naše kulturne dejavnosti nasploh. Čeprav jima slovenščina ni bila domača, sta se rada udeleževala prireditev in sta bila v fotoklubu zelo dejavna. Zlasti se je v klubsko delovanje vključila Maria Fina, ki se je izkazala za izjemno poznavalko fotografije. To se je odražalo predvsem v pripravah prospektov in katalogov za razstave. Vsi teksti, vse kritične note in razlage razstavljenih fotografij so prihajali izpod njenega peresa. Maria Fina je namreč bila izjemna poznavalka umetniških tokov, ki se zrcalijo v fotografiji. Bila je tudi odličen fotograf, svoje posnetke pa je razstavljala v številnih galerijah tako doma kot v tujini. Ljubezen do fotografije je nadgradila z zna- Maria Fina Ingaliso njem, ki ga je pridobila na raznih strokovnih tečajih in seminarjih. Postala je docent DAC (»Dipartimento attivita culturali«) pri italijanski zvezi FIAF, kar ji je omogočilo poučevanje fotografske umetnosti in strokovno prenašanje znanja na mlajše rodove. Maria Fina je bila po rodu s Sicilije. Z bodočim možem Sergiom, Furlanom po rodu, sta se spoznala, ko je na Siciliji služil vojaški rok. Po poroki sta si dom uredila v Gorici, v zakonu pa se jima je rodila hčerka Erika, ki je stara 24 let. Pred ka- kim letom se je Maria Fina Ingaliso lotila raziskovalnega dela in je zbrala veliko gradiva o razvoju fotografije na Slovenskem. Za italijansko tržišče je namreč nameravala pripraviti publikacijo o zgodovini slovenske fotografije. Zal bo njeno delo ostalo nedokončano. V petek so člani Skupine 75 uradno predajali namenu svoj novi sedež na Bukovju v Števerjanu. Ob veselju, ki je spremljalo dogodek, pa je bilo občutiti zaskrbljenost ob slabih vesteh o zdravstvenem stanju članice. Vsi so vedeli, da ji je neizprosna bolezen hudo načela zdravje, a niso izgubili upanja. Nazadnje jo jo bolezen premagala. Mario Fino bodo pri Skupini 75 zelo pogrešali, za njo pa žalujejo vsi, ki so jo poznali in cenili njeno razgledanost. Pogreb bo jutri, 11. februarja, ob 10. uri iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice v župnijsko cerkev v Podturnu. Žalostno vest sporočajo z goriških zidov dvojezične osmrtnice - slovenske in italijanske -, kar tudi razodeva navezanost pokojnice in njenega moža na slovenski živelj. (vip) gorica - Sončnica Za Lahom na vrsti Spazzapan in odvisnost P. Peter Lah bumbaca Gost prvega izmed predavanj, ki jih letos spomladi prireja skupnost družin Sončnica v goriškem domu Franca Močnika, je bil v torek minulega tedna p. Peter Lah. Slovenski jezuit mlajše generacije, ki je po študiju filozofije v Ljubljani in teologije v Frankfurtu leta 2004 doktoriral iz komuni-kologije na Northwestern University v Chi-cagu, je predaval na več univerzah v ZDA, v lanskem akademskem letu na Fakulteti za uporabne družbene vede v Novi Gorici, trenutno pa je dekan Fakultete za medije v Ljubljani; je avtor vrste strokovnih člankov in študij o medijih in novinarstvu, občasno objavlja tudi v časopisih, kot so Dnevnik, Finance in Družina. Po uvodnem pozdravu Anastazije Milanese, podpredsednice Sončnice, je p. Lah najprej povedal, da človek preprosto ne more brez komunikacije, saj »vse naše delo in ravnanje je komunikacija«. Glavni model komunikacije je psihološki: ta predvideva, da nekdo govori, drugi posluša, nekaj se pretaka med njima. Ta model se najbolj obnese v javnem nastopanju, na predavanjih, pa tudi v medijih, manj v medosebnih ali družinskih odnosih. Komuniciranje je sicer lahko uspešno ali neuspešno. Če se zatika, se ta lahko izboljša z empatijo oz. v slogu (besede, drža, geste), ki je primeren za sogovornika. Drug pogled na komunikacijo je konstruktivističen: komunikacija je namreč družbeni konstrukt večje ali manjše skupine ljudi, ki ima svojo kulturo, govorico in vrednote; ena in ista beseda lahko ima v različnih kontekstih različen pomen. Če hočemo torej razumeti človeka, moramo vzeti v poštev skupnost in kulturo, v kateri je zrasel. V tem modelu pa se skriva nevarnost relativizma: če smo pozorni zgolj na to, kar je družbeno sprejemljivo, niti ne pomislimo na to, ali je neko vedenje dobro ali slabo. Poleg omenjenih je p. Lah orisal tudi pragmatični (tipično ameriški) in kulturni (neo-marksistični) model komuniciranja, na koncu pa je obrazložil še nekaj oblik vpliva medijev in oglaševanja, ki na bolj ali manj posreden način sporočajo oz. »določajo«, kaj vsega moramo storiti ali biti, da bi bili bolj »in«, sicer pa smo »out«. Živimo namreč »v morju oglasov, ki imajo vsi isto sporočilo: kupi, to je pot do sreče!«. Posegu je sledila razprava, v katero je poseglo več udeležencev večera. To je bila lepa priložnost za izmenjavo tudi različnih mnenj glede komunikacije, ki je lahko fizična ali pa virtualna. Slednja lahko res privede do patoloških primerov zasvojenosti, predavatelj pa je poudaril, da so različne sodobne oblike internetnega povezovanja lahko tudi zelo koristne, kot vsaka oblika nove tehnologije pa prinaša s sabo tudi probleme. Za medije velja, da je t.i. slaba novica, ki pritegne pozornost, zanje dobra novica, saj je za medije prvenstveno, da se prodajajo. Elektronski mediji v glavnem razbijajo skupnosti in silijo posameznike v osamljenost, pač po načelu »deli in vladaj!«, da tako lažje dosežejo svoje cilje. Kako iz vsega tega? »Pomagati si moramo sami,« sicer pa je izkušnja zdrave družine ali lepega kroga prijateljev gotovo močnejša od medijskega bombardiranja. Ciklus predavanj v organizaciji Sončnice, ki potekajo z začetkom ob 20.30v domu Franca Močnika v ulici San Giovanni, ob sedežu slovenske duhovnije v Gorici, se bo nadaljeval danes. Predaval bo psihiater Bernard Spazzapan, ki bo posredoval svoje ugotovitve s področja starih in novih odvisnosti v iskanju sreče. Spazzapan je bil do leta 2008 direktor centra za odvisnosti SERT pri goriškem zdravstvenem podjetju; tudi po upokojitvi je še vedno aktiven in se ukvarja s svetovanjem v ambulanti za preprečevanje odvisnosti v Novi Gorici. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 10. februarja 2009 2 5 renče-vogrsko - Mušičevo leto ob stoletnici rojstva Bukovica mu posveča šolo, galerijo in spominski park Vendar nihče v kraju natančno ne ve, v kateri hiši se je Zoran Mušič rodil stoletnica V knjigi Mušičev odnos do Goriške V četrtek bo minilo sto let od rojstva Zorana Mušiča, enega največjih slovenskih slikarskih, risarskih in grafičnih mojstrov sodobne Evrope. Bil je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v 20. stoletju prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in Franciji, posebej v Benetkah in Parizu, kjer je preživel večino svojega zrelega življenja. Malokdo ve, da je bil Mušič, ki je umrl 25. maja 2005 v Benetkah, rojen v Bukovi-ci, v bližini Renč. V večini knjig o njem je namreč kot kraj rojstva imenovana le Gorica. V Bukovici je s starši in bratom živel do prve svetovne vojne. Njegov oče je bil upravitelj tamkajšnje šole, mati pa tudi šolana učiteljica. V občini Renče-Vogrsko se bodo mojstru upodabljanja krajin, tihožitij, portretov in avtoportretov, beneških vedut ter Krasa ob stoletnici rojstva poklonili z več prireditvami in akcijami, ki bodo potekale celo leto. Kot je povedala Vladka Gal, ko-ordinatorka uvodne in osrednje prireditve, ki bo v četrtek, 12. februarja, na dan Muši-čevega rojstva, potekala v telovadnici podružnične šole Bukovica, pripravljajo slovesnost, na kateri bodo skušali osvetliti življenje in delo velikega umetnika. Kot slavnostni govornik bo nastopil Gojko Zupan z ministrstva za kulturo, ki je velik poznavalec Mušičevih del, župan Aleš Bucik pa bo predstavil projekt ureditve spominskega parka in galerije v Bukovici. Sledil bo podpis protokola o poimenovanju spominskega parka, galerije in podružnične osnovne šole v Bukovici po Zoranu Mušiču. Protokol bosta podpisala župan občine Renče-Vogr-sko in Vanda Mušič, edina umetnikova še živeča krvna sorodnica, ki živi v Ljubljani in je v svojem imenu ter v imenu Mušičeve žene podala vsa soglasja za poimenovanja, pa tudi za izdajo spominske pisemske ovojnice in osebne znamke s podobo Zorana Mu-šiča. Na osebni znamki in pisemski ovojnici je na željo Vande Mušič upodobljen slikarjev avtoportret (olje) iz leta 1948. Prireditev, ki se bo začela ob 17. uri, bo imela tudi glasbeni program, na ta dan pa bo pošta v Volčji Dragi vse pošiljke žigosala s priložnostnim žigom z napisom »100 let rojstva Zorana Mušiča«. Še vseh naslednjih štirinajst dni bodo poštne pošiljke poleg rednega žiga žigosane tudi s tem poštnim žigom. Župan je pojasnil, da namera- Osnovna šola v Bukovici, v spodnji Vipavski dolini, ki jo bodo poimenovali po Zoranu Mušiču foto n.n. vajo spominski park urediti na območju od spomenika NOB do cerkve in kulturnega doma ter s tem povezati kulturno-zgodo-vinske objekte v kraju, galerija pa naj bi svoj prostor našla v stavbi kulturnega doma v Bukovici, kjer ima svoj sedež tudi občina. Poudaril je še, da nameravajo kulturni dom prenoviti. Investicija znaša 1,6 milijona evrov; od tega naj bi tretjina sredstev prišla iz evropskih skladov, preostanek pa bodo morali zbrati na občini. Projekt, ki naj bi se izvajal štiri leta in vključuje ureditev spominskega parka in galerije, je župan predstavil tudi ministrici za kulturo Majdi Širca, ki ga je načeloma podprla kot dobro zastavljen projekt. V zvezi z Mušičevim rojstvom v Bu-kovici je zanimivo omeniti tudi to, da nihče v kraju natančno ne ve, v kateri hiši se je umetnik rodil. Na občini so svetovali, naj o tem povprašamo župnika, ta pa je pojasnil, da so v kraju od Mušičevega rojstva dvakrat spreminjali sistem številčenja hiš, tako da je težko ugotoviti, v kateri od hiš je bil dejansko rojen. Nesporno dejstvo pa je, da je Mu-šič za seboj pustil bogat opus del. Edina njegova stalna zbirka, v katero so vključene njegove povojne grafike, je od leta 1991 na ogled na Gradu Dobrovo v Goriških Brdih, v Sloveniji pa so njegova dela vključena še v stalne zbirke Moderne galerije v Ljubljani, umetnostne galerije Maribor in Kambičeve zbirke v Metliki, na ogled pa so tudi v nekaterih drugih manjših galerijah. Z njegovimi deli se ponašajo tudi v tujini. V Italiji so njegova dela vključena v različne zbirke v Bo-logni, Benetkah in v Rimu, najti pa jih je mogoče tudi drugod po svetu od Švedske, Izraela, Španije, Velike Britanije, Nemčije, Švice, Nizozemske pa do ZDA. Nace Novak mušičevo leto Poklon Ljubljane Jeseni vrhunec v Moderni galeriji Stoletnice Mušičevega rojstva se bodo spomnili tudi v Narodni galeriji v Ljubljani. V njenem pritličju - v galeriji Narodni dom - bodo v četrtek, 12. februarja, ob 20. uri odprli dokumentarno razstavo Španska vizija. Razstava z dokumenti, citati, avtorskimi članki in nekaj redkimi ohranjenimi deli iz obdobja potovanja v Španijo opozarja na začetek t.i. Mušičevega leta, ki ga je podprlo ministrstvo za kulturo. Vse slovenske galerije in muzeji, ki hranijo Mušičeva dela, pripravljajo ob stoletnici serijo srečanj s slikarjevi-mi skicami, grafikami in slikami. Prireditve bodo tekle skozi vse leto do jesenske retrospektive v prenovljeni Moderni galeriji. Ravno tako v četrtek bodo poklon Mušiču priredili tudi v Galeriji TR3, na trgu Republike 3 v Ljubljani, kjer bodo na ogled portreti in figure iz zadnjega obdobja slikarjeve-ga življenja. Razstava je nastala v sodelovanju z Moderno galerijo. Še pred tem bodo razstavo Mušičevih risb iz slovenskih zasebnih zbirk odprli jutri, 11. februarja, ob 19. uri v Galeriji Zala, na Gosposki 7 v Ljubljani. Razstava ponuja s 70 likovnimi deli kronološki pregled Mušičevega snovanja v zgodnjih tridesetih letih pa vse do poznih devetdesetih s poudarkom na risbi. Mušiču so se poklonili tudi v Črni gori. Družba Hit je namreč v svojem resortu Maestral v Pržnem v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v soboto odprla razstavo 22 grafik iz zbirke na Gradu Dobrovo. Naj še zabeležimo, da Deželna banka Slovenije ponuja zbirateljski zlatnik in srebrnik, ki ju je izdala ob stoletnici Mušičevega rojstva. Zoran Mušič Ob stoletnici Mušičevega rojstva je Pi-lonova galerija v Ajdovščini izdala publikacijo Zoran Mušič na Goriškem s svežimi podatki o njegovem življenju in z viri, ki so bili doslej povsem ali le delno poznani. Osredotočili so se na umetnikov odnos do rojstnega kraja in kulturnega prostora, ki si ga delita dve državi, zato je tudi integralno besedilo v publikaciji v slovenskem in italijanskem jeziku. Katalog so soustvarili Gojko Zupan, Alenka Puhar, Irene Mislej, Maja Marin-kovska. Tekstom naštetih avtorjev so dodali tudi dolgo skrita, neupoštevana, zaležana besedila Mušičevih prijateljev Vena Pilona in Alojza Bizjaka. Ob izidu publikacije bodo v Pilonovi galeriji postavili intimno razstavo o likovnih odmevih prijateljstva med Mušičem in Venom Pilonom; gre za medsebojno portretiranje, pisma in druge dokumente, ki pričajo o intenzivnem dialogu med obema ustvarjalcema. Publikacijo bodo predstavili danes ob 19. uri v Pilonovi galeriji, istočasno pa bodo predstavili tudi publikacijo z naslovom Zbirka del Pilonovih prijateljev. V kratkem bodo na Goriškem še vsaj tri z Mušičem povezani dogodki. V četrtek, 12. februarja, ob 20. uri bodo v Hitovem paviljonu v Novi Gorici odprli razstavo šestnajstih njegovih del, ki so v zasebni lasti na Goriškem; slikarjevo življenje in njegova dela bo predstavila Nelida Nemec. Prireditev s predstavitvijo dokumentarnih filmov o Mušiču iz arhiva RTV Slovenija in Pokrajinskih muzejev iz Gorice bo v petek, 13. februarja, ob 19. uri na Gradu Dobrovo. V sredo, 18. februarja, ob 18. uri pa bo počastitev stoletnice še v Gorici. V palači Attems Petzenstein bodo predstavili publikacijo Zoran Mušič na Goriškem; prireditelji so Pokrajinski muzeji, Pilonova galerija in državna knjižnica, govorila bosta Irene Mislej in Saša Quinzi. koprivno - V golfskem klubu predstavili najnovejšo pridobitev, »Birdie book« Osemnajst vinarjev posvojilo golf Formentini: »Golf utegne pritegniti od šest do sedem milijonov evrov vsakoletnega zaslužka za teritorij« - Slovenci med privrženci popularnega športa »Golf utegne pritegniti od šest do sedem milijonov evrov vsakoletnega zaslužka za teritorij.« S tem podatkom je Filippo Formentini, iz števerjanskega grofovskega rodu, nagovoril goste, ki so se v nedeljo zbrali na posebni priložnosti v klubu golfistov ob graščini Spessa pri Koprivnem. Predstavil je namreč sodelovanje, ki mu ga je uspelo splesti med golf klubom, vinarji in gostinci s čez-mejnega področja, rezultat tega pa je »Birdie book«, priročni golfski vodič, kakršnega premorejo vsa golf igrišča, ki so vredna tega imena. Formentinijev vodič je nekaj posebnega. Izdali so ga v italijanski, nemški in slovenski različici (slovenščina sicer ni zgledna, napovedana pa je tudi angleška verzija), v njem je z učinkovitimi ilustracijami prikazanih vseh osemnajst lukenj tamkajšnjega igrišča, novost pa je v tem, da je vsako luknjo posvojilo eno od sodelujočih vinarskih podjetij, ki luknji daje tudi svoje ime. Gre seveda za marketinško potezo, ki ji Formentini priznava pečat izvirnosti, ima pa obenem prednost, da je povezala v mrežo oz. sistem zasebnike - vinogradnike in gostince -, ki »bolehajo« za samozadostnostjo in se običajno otepajo katerega koli povezovanja. To je posebej naglasila Paola Prizzi Merljak, goriška publicistka, ki se je zadnja dva meseca posvetila snovanju takšne mreže in je spremljala rojevanje vodiča. Po začetnem obotavljanju so kmalu našli posvojitelje vseh osemnajstih lukenj - to so Villanova, Felluga, Venica, Collavini, Tiare, Filippo Formentini v klubu za golfiste pri Koprivnem predstavlja sodelovanje z vinarji in gostinci (levo), tamkajšnje golf igrišče (desno) bumbaca Caccese, Buscemi, Luisa, Keber, Ronchetto, zadružna klet Krmin, Rubijski grad, Cocian-cig, Schioppettino, Muzic, Attems, Russiz Su-periore in Skok -, ki se jim je pridružilo še 22 partnerjev, med katerimi so slovenski gostinci tako iz Italije (Kovač, Lokanda Devetak, Po-lač) kot iz Slovenije (Pikol, Vinoteka Brda, Dam, Kempinski Palace Portorož). Slovenci so namreč med uporabniki golf igrišča pri Ko-privnem; tamkajšnji klub, ki mu Formentini predseduje, je odprl vrata slovenskim članom leta 2001. Ob Slovencih in Italijanih skozi vse leto uporabno igrišče sredi prelepega briškega okolja obiskujejo tudi Avstrijci, vse bolj pogosto pa kapljajo tudi Nemci, Angleži, Irci, Skandinavci in celo Rusi. V nedeljo so se v klubu poslovili od do- sedanjega učitelja, Marka Nicklessa, ki se vrača v ZDA, in predstavili so novega, Italijana Andreo Ferlito. Nagradili so tudi prvi dve osebnosti meseca, ki jih izbirajo med svojimi golfisti; za januar si je naslov prislužil Slovenec Silvano Merljak. Nato so golfske vodiče izročili vsem partnerjem, ki jih bodo uporabljali za promocijo sebe in golfa. »Uspelo nam je povezati zasebne partnerje zunaj kakih institucionalnih okvirov s ciljem, da skupaj pospešimo razvoj teritorija, kar je nekaj izjemnega. Golf je v svetu zelo popularen šport, saj ga prakticira 80 milijonov ljudi, letno pa bi njegovi privrženci lahko pripeljali na Goriško od šest do sedem milijonov evrov zaslužka,« je prepričan Filippo Formentini. (ide) 26 Torek, 10. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI 10. februar - Dan spominjanja Svečanosti in polaganje vencev V raznih krajih goriške pokrajine bodo danes potekale svečanosti ob dnevu spomina na fojbe in na eksodus iz Istre, z Reke in iz Dalmacije. V Gorici bo ob 9. uri kvestor Antonio Tozzi položil venec pred obeležje na goriški kve-sturi. Ob 17.15 bodo ob prisotnosti župana Ettoreja Romolija in prefektinje Marie Auguste Marrosu položili venec pred spomenik na oširku Žrtev fojb. Ob 17.30 bo v deželnem avditoriju svečanost v priredbi prefekture in združenj Lega Nazionale in ANVGD, med katero bo prefektinja izročila spominska priznanja sorodnikom žrtvam fojb. V Tržiču bodo danes ob 11.30 v spomin na eksodus in fojbe poimenovali novo ulico po Istri. »Via dell'Istria« se nahaja na območju bivše bolnišnice, kjer so uredili novo stanovanjsko naselje. V prihodnjih dneh bodo namestili tudi spominsko tablo. Občinska uprava ob dnevu spomina ni priredila posebnih kulturnih dogodkov, vendar je drevišnji koncert iz abonmajske sezone občinskega gledališča posvetila »žrtvam fojb in etničnega čiščenja, ki so ga doživeli Italijani v Istri, na Reki in v Dalmaciji«, je povedala tržiška občinska odbornica za kulturo Paola Be-nes. Ob 18.45 se bo na trgu Cavour začela baklada, ki bo obšla mestno središče in se zaključila pred spomenikom padlim. Ob 10. uri bo svečanost na spomeniku Ara Pacis v Medeji; ob prisotnosti prefektinje in predstavnikov civilnih in vojaških oblasti bodo predstavniki raznih združenj ezulov k spomeniku položili vrečke z zemljo iz nekaterih fojb, ki se danes nahajajo v Sloveniji in na Hrvaškem. V Krminu bodo ob 10.45 slovesno dvignili italijansko trobojnico, medtem ko v Gradežu bodo ob 12. uri položili venec pred obeležje na trgu, ki je posvečen žrtvam fojb. V imenu zveze VZPI-ANPI je Sil-vino Poletto poudaril, da je treba dan spomina na fojbe in eksodus vključiti v širše razmišljanje o polpretekli zgodovini, ki mora nujno upoštevati tudi vojne dogodke in okupatorsko vlogo Italije. Po mnenju Poletta je nujno treba bolje raziskati obdobje osvobodite-ve Gorice, dalje 10. februar leta 1947, ko so podpisali pariško mirovno konferenco, in 16. september, ko so ezuli prišli v Gorico, Tržič, Ronke, Fossalon in Faro. štandrež Preplah zaradi kozice Pozabili so jo na štedilniku Goriški gasilci so včeraj pod večer posredovali v stanovanjski hiši ob štan-dreškem trgu. Iz okna sta uhajala dim in neznosen smrad, tako da so mimoidoči in stanovalci sosednjih hiš mislili, da so se v stanovanju razbesneli plameni. O domnevnem požaru so obvestili gasilce, ki so na kraj prihiteli z avtocisterno in z gasilskim vozilom. Nemudoma so vstopili v hišo in takoj ugotovili, da je bil preplah odveč. Moški je pozabil na štedilniku kozico, ki se je tako osmodila, da je iz nje uhajal gost dim. Gasilci so se vrnili v kasarno, ne da bi posegli; moški je namreč sam ugasnil ogenj pod kozico in odprl okno, da je prezračil kuhinjo, smrad pa se je še nekaj časa zadrževal na trgu. Sedemdeset kraj V Tržiču so tatovi v zadnjih mesecih obiskali okrog sedemdeset stanovanj. Konec tedna so nezaželjeni obisk doživeli štirih stanovanjih v ulicah Te-renziana in Aulo Manio ter v Pancanu. Preiskovalci so na delu, vendar doslej storilcev še niso odkrili. Baje gre za tolpo tatov iz vhodne Evrope, ki kradejo denar in zlato. Raštel prevozen Zaradi gradbišča na goriškem Travniku je občinski odbor začasno in delno odprl promet v Raštelu. Po njem lahko vozijo motorna kolesa, sile javnega reda in reševalna vozila, med 8. in 10. ter med 13. in 15. uro pa tudi tovornjaki, ki dostavljajo blago do trgovin, so včeraj sporočili na goriški občini. Goriški svilogojci V Goriškem muzeju na gradu Kromberk bo drevi ob 20. uri predstavitev knjige Murve in »kavalirji« - Svilo-gojstvo na Goriškem; govorili bosta avtorica Vesna Mia Ipavec in Petra Kolenc. (nn) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 0481-99214. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Ex«. Dvorana 2: 17.40 »Operazione Valchi-ria«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Baby Love«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Ex«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Ope-razione Valchiria«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Revolutionary Road«. Dvorana 4: 17.45 »Space Chimps«; 20.00 - 22.10 »Il dubbio«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Valzer con Bashir«. Koncerti PD VRH SV. MIHAELA razpisuje 9. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2009. Revijalni del srečanja bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri. Vpisovanje bo potekalo do 5. marca; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan) ali na naslovu elektronske pošte pdvrhsvmihae-la@yahoo.it. REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV PRIMORSKE bo potekalo danes s tekmovanjem kitaristov (od 9.30 dalje) in skupin s pihali (od 15. ure dalje) v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 10. februarja, ob 20.45 v okviru niza »Across the border 2009« koncert skupine Antidotum Tarantulae iz Apu-lje; informacije na tel. 0481-33288. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 10. februarja, ob 20.45 koncert violončelista Stevena Isserlisa in pianista Ollija Mustonena; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481494369). M Izleti ,'j Čestitke Danes praznuje svoj 16. rojstni dan BORIS iz Štmavra. Vse naj, naj..., veliko uspeha v šoli in da bi se mu izpolnile prav vse želje mu želijo nona Milojka, sestrična Alexandra in vsi, ki ga imajo radi. □ Obvestila DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 3403423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena, v nedeljo, 8. marca, izlet v Vicenzo za ogled pomembnih kulturnozgodovinskih zgradb in spomenikov ter romarske poti Berico. Vpisujejo Saverij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Dragica V. (0481-882183), Ana K. (0481-78061), Ema B. (0481-21361). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte info_kar-nival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pustovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v sodelovanju z ribiškim društvom Vipava v nedeljo, 15. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Vipave. Zbirališče bo na parkirišču občinske telovadnice v Sovodnjah ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na srečanje na valentinovo, v soboto, 14. februarja, odpeljal v Prvačino prvi avtobus ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 17. uri s trga Medaglie D'oro (blizu ul. Catterini), nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, pri telovadnici v Podgori in Štandrežu. Priporoča se točnost. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu nadaljujejo glasbena srečanja Odraščajmo z glasbo vsako sredo med 16. in 17. uro za otroke od 3. do 4. leta starosti, med 17. in 18. uro za otroke od 5. do 7. leta starosti; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). ANAG (Vsedržavno združenje pokuše-valcev žganja) vabi v petek, 13. februarja, ob 19.30 na degustacijski večer v restavraciji Palace v Gorici. Proizvajalec Stefano Bottega bo predstavil »Prosecco«, vina, žganja in distilate, ki jih bodo uporabili tudi v kuhinji za pripravo jedi; informacije in vpisovanje na tel. 0481-82166 ali 32283 in po elektronski pošti p.friulivg@anag.it. SEKCIJA SSK iz Sovodenj bo zasedala danes, 10. februarja, ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Rupa-Peč, pod cerkvijo v Rupi. 0 Prireditve GLASBENA MATICA vabi na goriško ponovitev osrednje proslave ob Dnevu slovenske kulture In čujem te, klavir igra... v četrtek, 12. februarja, v Kulturnem domu v Gorici. Vstop je možen samo z vabili, ki so na razpolago v Kulturnem domu v Gorici od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. KINOATELJE IN TRANSMEDIA prirejata predpremiero filma Leteča brata Rusjan v petek, 13. februarja, ob 20.45 v Kinemaxu v Gorici. KINOATELJE organizira Prešernovo proslavo v četrtek, 12. februarja, ob 20.45 v Kinemaxu v Gorici. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na Dan slovenske kulture v petek, 13. februarja, ob 20.30 v jameljskem večnamenskem centru. Sodelovali bodo mladinska plesna skupina Kremenjak, otroški pevski zbor Kremenjak in mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerja-na. Slavnostna govornica bo kulturna delavka Luisa Gergolet, Dario Frando-lič bo predstavil knjigo Abela Kornela Kras, knjiga o Soči. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri predstavitev publikacije »Il Palazzo Municipale di Gorizia. 1908-2008«. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Prešernovo proslavo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. SKRD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Župančič in vokalne skupine Sraka. KD DANICA vabi vse otroke na Veseli pustni popoldan, ki bo v soboto, 14. februarja, v prostorih kulturnega centra Danica na Vrhu od 15.30 dalje. Poskrbljene bodo zabava, animacija, glasba in še marsikaj. OBČINA MARIANO prireja v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v prostorih šole v Marianu večer z alpinistoma Andreo Olivierijem in Alessandrom Simonaz-zijem, ki bosta predstavila posnetke in film z naslovom Illimani, med Bolivijo in Perujem. TRINKOV KOLEDAR 2009 bodo predstavili v petek, 13. februarja, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. Predstavitev zbornika in srečanje z beneškimi ter rezijanskimi kulturnimi delavci prirejajo SKGZ, ZSKD in knjižnica Damir Feigel. V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU bo v četrtek, 12. januarja, ob 19.20 Trubarjev večer. V goste bodo prišli člani kulturnega društva Stanko Vuk iz Mirna in učenci osnovne šole Miren, ki se bodo predstavili z recitacijami, glasbenim nastopom in petjem. Za prilož- nost bodo tudi pripravili razstavo starih knjig, ponatisov in predmetov. Na ogled bo dragocen izvod Dalmatinove Biblije. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica danes, 10. februarja, ob 20. uri predstavitev knjige Murve in »kavalirji« -Svilogojstvo na Goriškem. Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO prostor oglašeno B, ES, AS prodam za 1.600 evrov; tel. 335-5387249. S Poslovni oglasi V NAJEM dajemo dobro uvedeno gostilno v zamejstvu. Informacije na +393356686186 ali +38641878504 [d Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Armando Ma-driz z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokpališče. DANES V LOČNIKU: 8.30, Maria Daniela Srebrnic vd. Ritella (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 10.40, Sergio Brumat (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 14.30, Mario Zuch (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V REDIPULJI: 14.00, Nevio Er-macora (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. DANES V RONKAH: 11.00, Maria Armenio vd. Minervini s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče; 12.30, Adelaide Michiante vd. Sapone-ri s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in v Videm za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Iolanda Vittori vd. Allemandi iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in v Trst za upepelitev. DANES V VILEŠU: 14.30, Augusto Vecc-hi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega Stanka Kovica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre župnikoma g. Makucu in g. Žerjalu za pogrebni obred. Družina Prerano nas je zapustila prijateljica in članica Maria Fina Ingaliso Mož Sergio in hči Erica naj prejmeta naše najgloblje sožalje Skupina 75 / ALPE-JADRAN Torek, 10. februarja 2009 27 strasbourg - Po podatkih Espressa Italijani največji »lenuhi« Južni Tirolec Sepp Kusstatscher najbolj marljiv evropski poslanec Dobra »uvrstitev«tudi za predstavnika Južnotirolske ljudske stranke Michla Ebnerja STRASBOURG - Južni Tirolec Sepp Kusstatscher je najbolj marljiv evropski poslanec iz Italije. To izhaja iz uradnih podatkov evropskega parlamenta, ki jih je v zadnji številki objavil tednik Espresso. Za italijanske evropske poslance in za ves italijanski politični razred so ti podatki zelo nespodbudni, saj pričajo, da so Italijani v povprečju najmanj prisotni in najmanj delavni v evropski skupščini. 62-letni Kusstatscher, doma iz bocenske pokrajine, je bil v Strasbourg izvoljen na listi zelenih. V volilnem okrožju vzhodne Italije, v katerega sodi tudi Furlanija-Julijska krajina, je na Zeleni listi nasledil svetovno znanega alpinista Reinholda Messnerja, ki je tudi doma z Južne Tirolske. Kusstatsc-her je bil navzoč na kar 99 odstotkih vseh plenarnih zasedanj evropskega parlamenta. Do srede letošnjega januarja je evroparlament zasedal 274 krat, Južni Tirolec pa je bil prisoten na kar 272 sejah. Skratka zelo resen in marljiv politik, ki si je očitno zaslužil priznanje svojih volivk in volivcev. Druga na lestvici najbolj marljivih italijanskih evropskih poslancev je Pasqualina Napoletano iz vrst Demokratične levice, ki je bila navzoča na 96 odst. sej v Strasbourgu. Tretji na »le- Sepp Kusstatscher bumbaca Evroposlanci iz Italije niso ravno navezani na »stolček« v evropskem parlamentu v Strasbourgu ljubljana - Proti le poslanci SNS in SLS Državni zbor prepričljivo ratificiral vstop Hrvaške v Nato Michl Ebner kroma stvici marljivosti« je Roberto Mu-sacchio (94 odst. navzočnost) iz vrst Stranke komunistične prenove, ki je bil izvoljen v našem volilnem okraju. Razmeroma dobro se je obnesel tudi evroposlanec Južnotirolske ljudske stranke Michl Ebner (79 odst. prisotnosti na sejah), ki je na zadnjih evropskih volitvah pri nas doživel tudi podporo stranke Slovenske skupnosti. Zadnji na lestvici, ki jo objavlja Espresso, je socialist in bivši zunanji minister Gianni De Michelis. V evropskem parlamentu je bil navzoč le na polovici plenarnih zasedanj, kjer je posegel le trikrat. Slabo se je obnesel tudi znani novinar RAI Jaš Gawronski (Forza Italia), ki je bil prisoten na 67 odst. plenarnih sej evroparlamenta. Italijanski poslanci niso samo najbolj plačani v Strasbourgu, so tudi tisti, ki so v tej mandatni dobi najpogosteje odstopili. Med temi sta znana televizijska novinarja Lili Gruber in Michele Santoro, med tistimi, ki je nadomestila kolego v Strasbourgu, pa je pevka Iva Zanicchi (Forza Italia), ki se je doslej udeležila le polovice sej. Ko jo je novinar Espressa zaprosil za mnenje, je bila Zanicchijeva v Sanremu, kjer v teh dneh vadi za bližnji pevski festival. Skratka zelo klavrna slika, kot odkrito ugotavlja bivši predsednik vlade Romano Prodi. Po njegovem gre za pravo sramoto, zato predlaga, da evropski parlament z denarno globo kaznuje vse neupravičene odsotnosti poslancev. Prodi za takšno stanje krivi tudi zelo nizko evropsko zavest Italije in Italijanov. LJUBLJANA - Državni zbor (na posnetku desno med včerajšnjo razpravo) je včeraj podprl ratifikacijo protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Za je glasovalo 75 poslancev, proti pa jih je bilo 11. Vstopa Hrvaške niso podprli le v poslanskih skupinah SLS in SNS. Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je znova opozoril, da bi Hrvaška morala v procesu vključevanja v Nato podati tudi določene zemljevide, ki bi lahko prejudicirali slovensko-hrvaško mejo. Radovan Žerjav pa je v imenu poslanske skupine SLS pojasnil, da podpirajo vstop Hrvaške v Nato, a le ob določenih pogojih. Tudi on je spomnil, da bi morali biti v dokumentaciji, v katero so imeli vpogled poslanci, zemljevidi, a jih ni bilo. Na drugi strani pa je premier Borut Pahor poslancem zagotovil, da v dokumentaciji ni spornih stvari, zaradi katerih ne bi podprli ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato. Poudaril je, da gre unabomber Zaslišali karabinjerje in policiste BENETKE - Sojenje policistu Eziu Zernarju, ki je obtožen, da je manipuliral osrednji dokaz v preiskavi o bombnem atentatorju una-bomberju, se je včeraj nadaljevalo s pričevanji predstavnikov policijskih sil. Nastopili so polkovnik fo-renzičnega oddelka karabinjerjev RIS Luciano Garofano, polkovnik oddelka za posebne operacije ka-rabinjerjev ROS Francesco DAuria in načelnik mobilnega oddelka policije iz Benetk Alessandro Giulia-no. Vprašanja so jim zastavljali javna tožilka, obtoženčev odvetnik in zastopnik civilne stranke Elva Zor-nitte. Slednji je edini osumljenec v preiskavi o unabomberju, tržaško tožilstvo pa je zahtevalo prekinitev preiskave. Zornitta zahteva sedaj odškodnino. Včerajšnja obravnava v Benetkah je zadevala vlogo Ezia Zernarja v preiskavi o unabomber-ju in ostale dokaze, ki so pozornost preiskovalcev usmerili na Zornitto. v primeru približevanja Hrvaške v EU za usklajevanje pravnih redov, medtem ko gre pri vključevanju v Nato za drugačen proces in usklajevanje pravnih redov ni potrebno. Pahor je po- evropske volitve Lojze Peterle nosilec liste NSi LJUBLJANA - Izvršilni odbor (IO) NSi je na tajnem glasovanju soglasno potrdil evropskega poslanca Lojzeta Peterleta za nosilca liste kandidatov NSi za volitve v Evropski parlament. Na listi bodo še predsednica NSi in evropska poslanka Ljudmila Novak, bivša ministrica Mojca Kucler Dolinar, Anton Kokalj, Alenka Šverc, Klemen Žumer in Ksenija Kraševec. Kot je na novinarski konferenci po seji IO NSi pojasnila Novakova, delajo na tem, da bo rezultat na junijskih volitvah čim boljši ter "da bo kar se da primerljiv s prvimi volitvami". Na prejšnjih volitvah v Evropski parlament je NSi osvojila dva poslanska mandata. Glede na to, da imajo "še več prepoznavnih ljudi z evropskimi izkušnjami kot na prejšnjih evropskih volitvah, verjamemo, da bomo tudi tokrat uspešni", je napovedala predsednica Nove Slovenije. Kar zadeva kritje stroškov za kampanjo, pa je Novakova dejala, da bodo znova zaprosili najprej članstvo za podporo, »potem pa seveda tudi vse tiste, ki želijo, da zastopamo njihov glas v Evropskem parlamentu.« udaril še, da pri odločanju o vstopu Hrvaške v Nato nacionalni interesi niso ogroženi in zato ni ovir za ratifikacijo pristopnega protokola. Pred glasovanjem o hrvaškem vstopu v Nato so poslanke in poslanci soglasno potrdili ratifikacijo vstopa Albanije v Nato. Za je namreč glasovalo vseh 78 prisotnih poslancev. Tako v primeru Hrvaške kot v primeru Albanije je bila za ratifikacijo potrebna dvotretjinska večina. Po včerajšnji ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato so v SLS posredno zagrozili z naknadnim zakonodajnim referendumom, ki pa bi po mnenju predsednika državnega zbora Pavla Gantarja težko uspel. "Mislim da je slovensko javno mnenje že drugič zapored pokazalo, da je naklonjeno vstopu Hrvaške v Nato in ne verjamem, da bi referendum uspel," je dejal. Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije pa je že pozdravilo včerajšnjo odločitev državnega zbora, so sporočili s sedeža hrvaške diplomacije v Zagrebu. Dodali so, da je Slovenija kot 21. izmed 26 članic severnoatlantskega zavezništva sprejela omenjeni protokol. Hrvaška pričakuje, da bodo protokol kmalu potrdili tudi v preostalih državah članica Nata, v Grčiji, Luksemburgu, Islandiji ter na Nizozemskem in Portugalskem. Zagreb računa, da bo Hrvaška kot polnopravna članica Nata sodelovala na vrhu zavezništva, ki bo aprila letos v Strasbourgu in Kehlu, so na hrvaškem zunanjem ministrstvu še zapisali v sporočilu za javnost. koroška - Volitve Prednost BZO pred SPO vse bolj kopni CELOVEC - Slabih 20 dni pred veliko volilno nedeljo 1. marca 2009 na Koroškem najnovejše jav-nomnenjske ankete napovedujejo tesno odločitev med BZO, torej Haiderjevimi dediči, in socialdemokrati (SPO) za položaj najmočnejše stranke v deželnem zboru in za osvojitev stolčka koroškega deželnega glavarja. V nedeljo objavljena anketa časnika Kleine Zeitung potrjuje izide prejšnjih anket, po katerih se razlika med BZO in SPO občutno manjša. Na vprašanje, koga bi volili, če bi bile v nedeljo deželne volitve na Koroškem, je 38% anketiranih navedlo BZO, 36% pa SPO. Ljudska stranka (OVP) bi dobila 12% glasov, Zeleni sedem, svobodnjaki pa pet. Novembra lani, torej mesec dni po Haiderjevi nenadni smrti, je BZO z novim deželnim glavarjem Gerhar-dom Dorflerjem vodil še za skoraj deset odstotkov pred socialdemokrati. Razlog za padec podpore BZO analitiki vidijo predvsem v notranjih konfliktih gibanja nekdanjega deželnega glavarja Haiderja ter v osebi Gerharda Dorflerja, ki postaja vse bolj sporen ne le znotraj lastne stranke temveč tudi pri opoziciji in v javnosti. Tako vse ostale stranke napovedujejo, da tudi v primeru, da bi BZO ubranil pozicijo najmočnejše stranke, ne bodo podprli vnovične izvolitve Dorflerja za deželnega glavarja. BZO naj zato že sedaj poišče novega kandidata. Vse resnejši tekmec za BZO oz. desne glasove pa postaja glavni kandidat svobodnjakov (FPO), Haider-jev prijatelj Mario Canori. Čeprav ankete Canoriju, ki je zamenjal stran, zaenkrat napovedujejo komaj 5% glasov, je njegov potencial med 10 in 15%, so prepričani politični opazovalci na Koroškem. Zato tudi sploh še ni rečeno, da ne bo dosegel tega nivoja in celo osvojili sedež v kolegiju koroške deželne vlade. Vsekakor je Canori že napovedal, da se ima za politika, ki bo spet združil BZO in FPO in na Koroškem spet oblikoval »močno in enotno desnico«, ki bo odbila ofenzivo socialdemokratov, ki hočejo prvič po letu 1989 spet osvojiti položaj deželnega glavarja. Njihov glavni kandidat je Reinhart Rohr, namestnik deželnega glavarja v vladi Gerharda Dorflerja. Pomembna vloga pri odločitvi, kdo bo novi koroški deželni glavar, bo očitno pripadla OVP, ki 1. marca lahko računa na boljši rezultat kot leta 2004 (11%). Želi si vsaj 15%, glavni kandidat OVP Josef Martinz pa niti ne izključuje, da bi lahko postal deželni glavar. Tak primer je bil na Koroškem že v letih 1991 do 1999, ko je Christof Zernatto kot predstavnik šele tretje najmočnejše stranke s podporo socialdemokratov kar dvakrat postal deželni glavar. Na deželnih volitvah slovenski kandidati/ke kandidirajo pri SPO, Zelenih in pri Komunistični stranki (KPA). Pri socialdemokratih ima povsem realne možnosti za izvolitev Ana Blatnik, ki že sedaj zastopa Koroško v zveznem svetu, drugemu domu avstrijskega parlamenta, pri Zelenih pa učiteljica Zalka Kuchling. Slednja kandidira na tretjem mestu kandidatne liste, trije mandati pa so tudi cilj stranke, ki ima v deželnem zboru že dva poslanca. Na vstop v deželni zbor sicer upa tudi KPA, čeprav zato resnih možnosti nima (manj kot odstotek na volitvah 2004). Na veliki volilni nedelji 1. marca 2009 bo nad 420.000 Korošcev in Korošic na isti dan volilo deželni zbor, občinske svete in tudi župane vseh 132 občin v deželi. Ivan Lukan 28 Torek, 10. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI primer englaro - Okrog 20.10 je njeno srce v bolnišnici La Quiete »nepričakovano« prenehalo utripati Eluana je sinoči v Vidmu umrla, polemike pa se nikakor niso polegle Vlada in Vatikan govorita o »umoru« - Leva sredina brani predsednika republike VIDEM, RIM - Eluana Englaro je umrla. Njeno srce je prenehalo utripati sinoči ob 20.10 v videmski bolnišnici La Quiete, kjer so jo v soboto odklopili od naprav, ki so jo ohranjale pri življenju. S tem se je končalo 17 let dolgo vegetiranje v komi, v katero se je tedaj 20 let stara Englarova pogreznila, potem ko je leta 1992 v prometni nesreči utrpela hudo poškodbo možganov. Polemike, ki so pospremile zadnji del njenega življenja, niso utihnile niti ob njeni smrti. Da je Eluana umrla, je njenemu očetu Beppiniu Englaru sporočil anestezist Amato De Monte, ki je v videmski bolnišnici vodil postopek prekinitve umetnega hranjenja v skladu z razsodbo milanskega prizivnega sodišča. »Res je, zapustila nas je,« je kmalu potem v Leccu izjavil 73-letni oče. »Toda nič nočem povedati, rad bi bil sam,« je pristavil. Sicer pa kaže, da je Eluanina smrt presenetila tudi same zdravnike, ki so ji bili ob strani v bolnišnici La Quiete. Še včeraj popoldne so namreč sporočili, da je njeno zdravstveno stanje »stabilno«. Sploh je prevladovalo prepričanje, da se bo vegetiranje še nekaj dni nadaljevalo. Videmsko javno tožilstvo je takoj po smrti zaseglo klinično dokumentacijo. Javni tožilec Antonio Biancardi bo predvidoma danes dopoldne na osnovi mnenj sodnega zdravnika in drugih strokovnjakov sprejel sklep, ali izvesti obdukcijo. Med drugim bo moral presoditi, ali so v bolnišnici La Quiete pravilno izvedli razsodbo milanskega prizivnega sodišča, ki je Bep-pinu Englaru priznalo pravico, da svoji hčerki omogoči smrt. Očitno bo treba pojasniti, zakaj je Eluana umrla »nepričakovano hitro«. Ob Eluanini smrti so v Vidmu zazvonili zvonovi številnih cerkva, pred bolnišnico La Quiete pa se je zbrala množica ljudi, med njimi tisti, ki so v teh dneh manifestirali, pa naj bo v znak solidarnosti z očetom Bep-pinom ali pa proti prekinitvi umetnega prehranjevanja. Novica o Eluanini smrti je seveda takoj odjeknila po vsej državi. V senat je prišla prav med razpravo o zakonskem osnutku, s katerim je vlada nameravala preprečiti njeno smrt. Premier Silvio Berlusconi je obžaloval, da je smrt »prehitela« parlament. Senat je prekinil obravnavo in se Eluani poklonil z enominutnim molkom, takoj za tem pa se je obravnava nadaljevala, in to hudo polemično. Načelnik senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Gasparri je namreč izjavil, da smo priče primeru evtanazije, ki je italijanska zakonodaja ne dovoljuje, pri čemer so bili po njegovih besedah odločilni tisti, ki »niso hoteli podpisati«. Gasparri se je očitno obregnil ob predsednika republike Giorgia Napolitana, ki v petek ni hotel podpisati vladnega odlo- ka za preprečitev prekinitve umetnega hranjenja. Na to pa je odločno reagirala načel-nica demokratov v senatu Anna Finocchia-ro, češ da je Gasparri napadel državnega poglavarja na nesprejemljiv način. Takšnih polemičnih izmenjav je bilo potem še veliko. Oglasil se je tudi predsednik Napolitano ter vse povabil k molku, ki naj bi bil še najprimernejša oblika žalovanja. A kot kaže, se razmere ne bodo tako kmalu umirile. Sinoči so se med drugimi oglasili visoki predstavniki Vatikana in italijanske Cerkve, od predsednika italijanske škofovske konference Angela Bagnasca do vatikanskega »ministra za zdravje« kardinala Javiera Lozana Barragana, ter brez dlak na jeziku povedali, da smo priče umoru. Odvetnik Carlo Taormina je napovedal, da bo na rimsko sodišče vložil tožbo zaradi namernega umora. V Furlaniji-Julijski krajini pa se je med drugimi oglasil vladni podtajnik za okolje Roberto Menia, sicer desničarski prvak, ter poklical na odgovornost tudi predstavnike deželnih oblasti s predsednikom Renzom Tondom na čelu, češ so s svojim zadržanjem sodelovali pri tem »umoru«. primer englaro Poziv proti hudemu kršenju ustavnih načel RIM - Skupina vidnih osebnosti iz kulturnega in političnega življenja je javnosti naslovila poziv v obrambo kršenih načel republiške ustave. Podpisniki se sklicujejo na tragični primer Eluane Englaro, predmet njihovega poziva (njegovo vsebino objavlja spletna stran rimskega dnevnika La Repubblica) pa so zadnji institucionalni zapleti, katerih protagonist je bil ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Med podpisniki apela (do sinoči ga je podpisalo že več kot sto tisoč Italijank in Italijanov) je tudi tržaški pisatelj in germanist Claudio Magris. Slednji je v družbi drugih uglednih italijanskih osebnosti, kot so pisatelj Umberto Eco, arhitektka Gae Aulenti, pravnik Gustavo Za-grebelsky in novinarka Sandra Bonsanti. Množica pred videmsko bolnišnico La Quiete, v kateri je Eluana Englaro sinoči umrla ansa Dalajlama Tenzin Gyatso mestre - Odprli nov 32-kilometrski odsek Avtocestna obvoznica sprostila promet Na stari cesti 40-odstoten upad števila vozil BENETKE - Po četrt stoletja trajajočih prizadevanjih in zavlačevanjih ter po štirih letih dela je avtocesto A4, ki povezuje Trst z Milanom, obogatila obvoznica pri Mestrah. S tem naj bi se končalo obdobje dolgih kolon, ki so se redno ustvarjale na stari hitri cesti pri Mestrah. Zadnji zastoji, med hujšimi v zgodovini, so se pojavili ravno v soboto, dan pred slovesnostjo: zaradi zaprtja avtoceste so se vozila pomikala v koloni tudi po šest ur. Novi odsek je dolg 32 kilometrov, gradnja je terjala približno milijardo evrov stroškov. Prve pozitivne učinke so zabeležili že včeraj: glede na običajno število vozil (ob ponedeljkih je povprečje znašalo 80.000), je bil upad prometa na stari hitri cesti 40-odstoten. Nedeljske slovesnosti se je ob predsednikih deželnih uprav Veneta in FJK Giancarlu Galanu in Renzu Tondu udeležil lep del ministrskega sveta (prisotni so bili ministri Brunetta, Sacconi, Zaia in Matteoli), s predsednikom vlade Berlusconijem na čelu. Slednji je ob tej priložnosti potrdil prizadevanja za izgradnjo mostu med Sicilijo in Kalabrijo. Štirje ministri, Berlusconi in predsednik Veneta Galan pozdravljajo voznike rim - Tibetanski verski voditelj Dalajlama od včeraj častni rimski občan RIM - Rimska občina je včeraj tibetanskemu duhovnemu voditelju dalajlami zaradi njegovih prizadevanj za rešitev razmer v Tibetu in zagovarjanja človekovih pravic podelila častno meščanstvo. Kot je septembra lani sklenil rimski občinski svet, je 14. dalajlama Tenzin Gyatso, ki od leta 1959 živi v izgnanstvu v indijski Dha-ramsali, naziv prejel zaradi svojega prizadevanja pri iskanju mirne rešitve za Tibet ter zaradi poudarjanja načela človekovih pravic in iskanja mirnih rešitev sporov med narodi. Dalajlama bi bil moral častno meščanstvo, ki mu ga je včeraj podelil rimski župan Gianni Alemanno, prejeti že lani jeseni, a so morali dogodek zaradi njegovih zdravstvenih težav odpovedati. Tibetanski verski voditelj se je v Rimu sestal tudi s predsednikom medparlamentarne skupine za Tibet in radikalnim poslancem Matteom Mecaccijem. V pogovorih s časnikarji je dalajla-ma izrazil tudi svoje mnenje o primeru Eluane Englaro. »Če obstaja možnost, da bi pacientka prišla k zavesti in obnovila svoje duševne dejavnosti, potem bi morali nadaljevati z zdravljenjem; če gre za ohranjanje telesa pri življenju, pa se je treba ustaviti,« je menil. Kot je na svoji spletni strani zapisalo Združenje Italija-Tibet, bo dalajlama danes obiskal še Benetke, kjer mu bo tudi tamkajšnji župan Massimo Cacciari podelil častno meščanstvo. Iz Benetk se bo dalajlama odpravil v Nemčijo, kjer bo v mestu Baden Baden prejel nemško medijsko nagrado. Tibetanski duhovni voditelj se bo s prvega letošnjega potovanja izven meja Indije predvidoma vrnil v sredo. Dalajlama je Italijo zadnjič obiskal leta 2007. Zaradi omenjenega zasebnega 11-dnevnega obiska, ko se ni sestal z nobenim članom takratne levosredinske italijanske vlade Romana Prodija niti s papežem Benediktom XVI., je uradni Peking vložil pritožbo na italijanskem zunanjem ministrstvu. Kitajska namreč ostro nasprotuje da-lajlamovim srečevanjem s tujimi političnimi voditelji, saj ga obtožuje prizadevanja za osvoboditev Tibeta. Nazadnje je Peking obsodil njegovo srečanje s francoskim predsednikom Nicolasom Sarko-zyjem decembra lani v Gdansku ob koncu slovesnosti ob 25. obletnici podelitve Nobelove nagrade za mir nekdanjemu poljskemu predsedniku Lechu Walensi. Omenjeno srečanje je uradni Peking označil za nespameten korak, ki spodkopava prizadevanja za popravo odnosov s Pekingom. ansa Famiglia Cristiana: Italija tone v rasne zakone RIM - Italija kot edina zahodna država tone v brezno rasnih zakonov. Tako piše v uvodniku zadnje številke katoliškega tednika Famiglia Cristiana glede ukrepov proti nezakonitemu priseljevanju. Zaščita življenja in dostojanstva človeške osebe, piše tednik, velja tudi za priseljence, brezdomce in vse reveže na robu družbe. Famiglia Cristiana očita večini in premieru podrejenost Severni ligi, katoličanom v tej večini pa pomanjkanje ogorčenja in nepoznavanje družbenega nauka Cerkve. Brazilsko vrhovno sodišče za izročitev Cesareja Battistija BRASILIA - Večina članov brazilskega vrhovnega sodišča Stf (Supremo Tribunal Federal), ki bo ta teden vzelo v pretres primer Cesareja Battistija, naj bi bila naklonjena izročitvi nekdanjega terorista italijanskim oblastem, vendar naj bi to odprlo pot neštetim pri-zivom. Po pisanju lokalnega tiska podpira pet članov Stf izročitev, medtem ko ji trije nasprotujejo. Temu gre še dodati predsednika sodišča Gilmara Mendesa, ki se doslej o tem še ni izrazil. Stvar je vsekakor vse prej kot enostavna. Če bodo hoteli sodniki (ki imajo v Braziliji status ministra) dovoliti izročitev, bodo morali pred tem razveljaviti pravni akt, na osnovi katerega je pravosodni minister Tarso Genro podelil Battistiju status političnega begunca. Nato bodo morali na podlagi dokumentacije italijanske vlade dokazati, da Battistijevi zločini niso bili politične narave, da so bile razsodbe italijanskih sodišč »demokratične« in ne »politične« ter da ga v Italiji »ne čaka preganjanje«. Na obzorju so vsekakor prizivi Battistijevih odvetnikov, sam minister Genro pa bi mu lahko po morebitni odločitvi za izročitev ponovno podelil status političnega begunca. Plaz ponovno terjal življenje AOSTA - Snežni plaz je včeraj pri Val-nonteyu v Dolini Aoste s seboj odnesel plezalca, ki sta plezala po ledenem slapu. Gorski reševalci so s helikopterjem odpeljali enega od ponesrečencev v bolnišnico, za drugega pa ni bilo več pomoči. To je že druga smrtna nesreča v gorah zaradi plazu, potem ko je le dan prej pri Sondriu v Lombardi-ji umrl planinec. Na Južnem Tirolskem je - vedno zaradi plazu - le za las ušel smrti smučar, v Venetu pa so sodstvu prijavili tri norveške smučarje, ki so s svojim smučanjem zunaj proge povzročili plaz. Nevarnost plazov ostaja visoka v celotnem alpskem loku. / SVET Torek, 10. februarja 2009 29 eu - Včeraj sta se o njem dogovorila Topolanek in Barroso V pripravi neformalen vrh o krizi konec februarja Formalno zasedanje je sicer že predvideno 19. in 20. marca v Bruslju BRUSELJ - Češko predsedstvo EU pripravlja neformalni vrh vseh 27 držav članic EU o soočanju s finančno in gospodarsko krizo, ki naj bi bil proti koncu februarja, so včeraj sporočili v Evropski komisiji. To bi bila "pripravljalna izmenjava mnenj" pred marčnim vrhom, je pojasnil tiskovni predstavnik komisije Johannes Lai-tenberger. Voditelji držav članic EU se bodo 19. in 20. marca sestali na formalnem srečanju v Bruslju, ki bo osredotočeno na ukrepe za premagovanje finančne in gospodarske krize. Na vprašanje, zakaj je potrebno še eno srečanje pred tem vrhom in kakšna bo razlika med tema srečanjema, je Lai-tenberger odgovoril, da je razlika prav v besedi "neformalno". To prvo neformalno srečanje konec februarja naj bi utrlo pot dogovoru na formalnem srečanju marca. Na neformalnem vrhu naj bi EU ocenila prizadevanja, ki potekajo v državah članicah, in presodila, kaj bi bilo koristno napraviti za okrepitev teh prizadevanj, so pojasnili v Evropski komisiji. Za takšno srečanje sta se včeraj po telefonu dogovorila predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Datum neformalnega vrha bosta predvidoma določila po srečanju to sredo, ko bo češki premier v Berlaymontu obiskal Barrosa. Predlog za neformalni vrh sede-mindvajseterice je bil razkrit dober teden po tem, ko je francoski predsednik Nicolas Sarkozy predlagal čimprejšnje srečanje voditeljev držav z evrom. Temu je nasprotovala Nemčija, takšnim srečanjem pa ni naklonjeno niti češko predsedstvo - Češka še ni uvedla evra -, saj pomeni odločanje brez upoštevanja mnenja vseh članic. Neformalni vrh držav članic EU naj bi bil torej pripravljalno srečanje za vrh marca in za srečanje najrazvitejših držav na svetu G20, ki bo 2. aprila v Londonu in ki se ga bo udeležil tudi novi ameriški predsednik Barack Obama. O tem bodo v torek govorili tudi finančni ministri EU na zasedanju v Bruslju. (STA) švica - Razširjen prosti pretok oseb na Bolgarijo in Romunijo V kantonu Zürich konec davčnih olajšav za bogate tujce Zürich v snegu ŽENEVA - Švicarji so na nedeljskem referendumu odobrili razširitev sporazuma z Evropsko unijo o prostem pretoku oseb tudi na novi članici Bolgarijo in Romunijo. Za razširitev prostega pretoka oseb je glasovalo 59,6 odstotka volivcev, 40,4 odstotka jih je bilo proti. Razširitev prostega pretoka oseb dobila večinsko podporo v 22 od skupno 26 švicarskih kantonov. Češko predsedstvo Evropske unije je izid referenduma že pozdravilo. Zadovoljen je bil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je izid referenduma v izjavi za javnost označil za "odličen rezultat". Izrazil je tudi prepri- čanje, da ta "odpira vrata za nadaljnjo krepitev tesne mreže" odnosov med Švico in EU na področju skupnih interesov. Volivci v švicarskem kantonu Zürich, ki velja za dom švicarskega bančništva, pa so se v nedeljo na referendumu presenetljivo odločili za ukinitev davčnih olajšav za bogate tujce, ki živijo tam. Pobudo levo usmerjene Alternativne liste je podprlo 52,9 odstotka volivcev oz. več kot 216.000 ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije. Davčne olajšave so v Švico privabile številne znane športnike, poslovneže in zvezdnike. Po podatkih švicarske tiskovne agencije ATS je davčne olajšave leta 2006 koristilo 137 bogatih tujcev. V več kantonih alpske države se bogati tujci, ki ne delajo v Švici, z lokalnimi oblastmi lahko dogovorijo za tajno davčno olajšavo na osnovi njihovih izdatkov, namesto da bi plačevali dohodnino. Ta praksa je sicer pogosto tarča kritik v državah, od koder prihajajo bogataši, češ da gre za utajo davkov. V Alternativni listi so po referendumu izrazili upanje, da bodo zgledu kantona Zürich sledili še drugi od skupno 26 kantonov. Švicarska vlada in parlament sicer nasprotujeta ukinitvi davčnih olajšav za tuje bogataše in svarita, da bi se ti utegnili izseliti iz alpske države. Baskovski stranki ne bosta smeli nastopiti na volitvah MADRID - Baskovski separatisti na regionalnih volitvah v Baskiji marca prvič ne bodo imeli svojih kandidatov. Špansko vrhovno sodišče je namreč v nedeljo strankama Askatasuna in DM3 zaradi povezav z baskovsko separatistično organizacijo Eta prepovedalo kandidaturo na volitvah. Prepoved mora sedaj potrditi še ustavno sodišče. Vrhovno sodišče je z odločitvijo, da strankama prepove sodelovanja na volitvah, predvidenih za 1. marec, ugodilo španski vladi in tožilstvu, ki sta trdila, da sta obe stranki povezani s političnim krilom Ete Batasuno, ki je bila prepovedana leta 2003, in dvema drugima strankama, ki sta bili prepovedani lani. Škof Williamson ni več predstojnik semenišča BUENOS AIRES/VATIKAN - Konservativno argentinsko semenišče je odstavilo svojega vodjo, britanskega škofa Richarda Williamsona, ki je s svojimi izjavami o holokavstu nedavno razburil javnost, so sporočili iz Bratovščine sv. Pija X. v Latinski Ameriki, ki ji Williamson pripada. "Izjave Williamsona nikakor ne odražajo stališča našega reda," je v sporočilu za javnost zapisala Bratovščina sv. Pija X., ki jo je papež Benedikt XVI. 21. januarja ponovno priključil Rimskokatoliški cerkvi. Vodstvo semenišča v argentinski La Reji, ki ga je Williamson vodil od leta 2003, pa je izrazilo prepričanje, da se britanski škof, ki ga je leta 1988 brez soglasja Vatikana posvetil škof Marcel Lefebvre, kot cerkvena avtoriteta ne bi smel vmešavati v vprašanja, ki ne zadevajo vere ali moralnosti. Požar v nedokončanem hotelu v Pekingu PEKING - V nedokončani stolpnici v kompleksu novega sedeža kitajske državne televizije CCTV v Pekingu je včeraj izbruhnil velik požar. Ogenj je zajel celotno 159 metrov visoko zgradbo, v kateri naj bi letos odprli luksuzni hotel. Stolpnica se nahaja le nekaj sto metrov stran od novega sedeža CCTV. 234-me-trov visoko zgradbo v obliki nepravilnega slavoloka sta zasnovala nizozemski arhitekt Rem Koolhaas in nemški arhitekt Ole Schreen in je ena najbolj mar-kantnih stolpnic v Pekingu. (STA) bližnji vzhod - Predvolilne ankete napovedujejo obrat na desno Na današnjih predčasnih volitvah v Izraelu boj med desničarskim Likudom in sredinsko Kadimo JERUZALEM - V Izraelu bodo danes potekale predčasne parlamentarne volitve, ki bodo v veliki meri odločale o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Le dobre tri tedne po koncu izraelske ofenzive na območju Gaze so Izraelci zopet na razpotju - glede na ankete se iz sedanje sredinske politike z zmago opozicijskega Likuda obeta obrat na desno. A javnomnenjske raziskave so se v Izraelu pogosto izkazale za varljive, prav tako pa naj bi bilo še konec tedna rekordnih 20 odstotkov volivcev neodločenih. Ob tem nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da bo tako kot dosedanje tudi prihodnja vlada skoraj zagotovo koalicijska, saj v preteklosti nobeni izmed strank ni uspelo zasesti večine v 120-članskem knesetu. Tako bodo odločilno vlogo odigrale tudi manjše stranke. Glavni boj pa se bo bil med dvema priljubljenima politikoma in pretenden-toma za premierski stolček, 59-letnim nekdanjim premierom in vodjo Likuda Benjaminom Netanjahujem ter 50-letno zunanjo ministrico in vodjo sedaj vladajoče Kadime Cipi Livni ali, kot ju ljubkovalno imenujejo v Izraelu, Bibi in Cipi. Liv-nijevi je lani po odstopu Ehuda Olmerta s premierskega položaja - v to ga je prisilila preiskava o korupciji, ki že več mesecev teče proti njemu - spodletelo oblikovanje vlade, zaradi česar so bili v Izraelu tudi prisiljeni sklicati predčasne parlamentarne volitve. Zadnje volitve so potekale marca 2006. Glede na v petek objavljene ankete bi desno usmerjeni Likud dobil od 25 do 27 poslanskih sedežev, s čimer bi več kot Benjamin Netanjahu ansa podvojil sedanjih 12 mandatov. Kadima bi dobila od 22 do 23 poslanskih sedežev, medtem ko jih sedaj zaseda 29. Desničarska stranka Izrael Bejtenu Avigdorja Li-bermana bi zasedla od 18 do 19 sedežev, medtem ko jih sedaj zaseda 11, laburisti pa od 14 do 17, kar bi bil njihov najslabši rezultat v zgodovini. Sedaj imajo 19 mandatov. Glede na ankete Netanjahuju kaže bolje od Livnijeve, vsekakor pa bodo jeziček na tehtnici za prihodnjo koalicijo predstavljale manjše stranke, predvsem desničarske oz. verske, to so poleg Izrael Bejtenu še Šas, Združeni judaizem tore in Mafdal. Če bo Likud oblikoval koalicijo z omenjenimi strankami, se obeta zasuk na desno in občutna sprememba v politiki do Palestincev, s katerimi je Livnijeva v minulem letu vodila mirovna pogajanja, ki sicer niso prinesla otipljivih rezultatov. Netanjahu je pred volitvami obljubljal oblikovanje vlade narodne enotnosti, sicer pa je njegova ključna beseda varnost. Glavni cilj njegove politike bo odbiti iransko grožnjo, obljubljal pa je tudi Cipi Livni ansa poraz gibanja Hamas, ki ni po njegovem mnenju nič drugega kot podaljšek Irana, glavnega sovražnika judovske države. S Hamasom se tako Netanjahu nikakor ne namerava pogajati, pa tudi sicer so Palestinci - razdeljeni med Hamas in gibanje Fatah palestinskega predsednika Mah-muda Abasa, s katerim se je pogajala sedanja vlada - po njegovem mnenju prešibki, da bi bilo z njimi mogoče doseči mirovni dogovor. Netanjahu že tako ni bil pripravljen popuščati Palestincem pri najbolj perečih vprašanjih. Zanj je Jeruzalem, ki ga tudi Palestinci zahtevajo za prestolnico svoje prihodnje države, nedeljiv. Gradnje novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu, kar je ena najspornejših točk v izraelsko-palestinskem sporu, sicer ne načrtuje, a bi dopustil tamkajšnjo "naravno rast". "Potolči skrajneže, z zmernimi govoriti," pa je na drugi strani dvojna strategija Livnijeve v odnosih s Palestinci. Liv-nijeva je tudi poudarjala, da bodo parlamentarne volitve v Izraelu glasovanje za ali proti miru. Livnijeva bi, če bi ji uspe- lo zasesti premierski stolček, postala šele druga premierka v zgodovini Izraela po Goldi Meir. Glede na ankete pa ji bo verjetno prav zaradi podpore relativno hitremu končanju ofenzive v Gazi spodletelo. Temu je večina Izraelcev nasprotovala, saj je bila bolj naklonjena nadaljevanju ofenzive. Pred 27. decembrom 2008, ko je Izrael sprožil 22-dnevno ofenzivo proti Ha-masu v Gazi, ki je terjala več kot 1300 mrtvih Palestincev, na izraelski strani pa je umrlo 13 ljudi, je šlo Livnijevi mnogo bolje. V kampanji se je zavzemala za novo, transparentno in čisto politiko, brez podkupovanja in škandalov, zaradi česar so številni Izraelci vanjo polagali upe. A ofenziva v Gazi je v ospredje znova potisnila vprašanje varnosti, ki že sicer zaseda visoko mesto v judovski državi. Kot je povedal direktor Peresovega centra za mir Ron Pundak, se Izraelci počutijo ogrožene na vseh frontah. Čeprav glede na jav-nomnenjske raziskave večina podpira bližnjevzhodni mirovni proces, pa je Netanjahu verjetno prav zaradi trdega stališča do Palestincev postal najbolj priljubljen izraelski politik. Za razliko od leta 2006, ko je bila v središču predvolilne kampanje razprava o tem, kako končati izraelsko-palestinski konflikt, tokrat doseganje miru ni med prioritetami. Razlog za to morda tiči tudi v zadnjih treh letih Olmertove vlade. Njen začetek je zaznamovala ofenziva proti gibanju Hezbolah v Libanonu, ki so jo v Izraelu dojeli kot neuspeh, konec pa smrtonosna ofenziva v Gazi. Dodaten ne- mir med Izraelce vnaša tudi strah, da bi lahko Iran v nekaj letih prišel do atomske bombe. Strah Izraelcev je politične točke prinesel tudi 50-letnemu Libermanu in njegovemu desničarskemu Izrael Bejtenu, ki želi iz države izgnati izraelske Arabce. Stranko tradicionalno podpirajo predvsem ruski priseljenci, a ofenziva v Gazi mu je morda prav zaradi skrajnih izjav, kot na primer da je treba z Gazo ravnati kot s Čečenijo in da se mora Izrael proti Ha-masu boriti, kot so se ZDA z Japonci v drugi svetovni vojni - prinesla tudi druge glasove. Izrael Bejtenu si tako obeta tretje mesto na volitvah in bi lahko prehitela laburiste obrambnega ministra Ehuda Baraka. S tem bi lahko bil Liberman, v primeru zmage Likuda, odločilen človek pri odločanju o sestavi prihodnje koalicije. La-buristi so tako kot Livnijeva zaradi ofenzive v Gazi izgubili na priljubljenosti. Na volitvah se za vstop v parlament poteguje skupaj 34 političnih strank in list. Po napovedih bo verjetno okoli polovici uspelo prestopiti dvoodstotni volilni prag. Poleg že navedenih strank velja omeniti še levo usmerjeni Merec in arabske stranke, Balad, Hadaš in Združeno arabsko listo - Taal. Na današnje volitve je pozvanih več kot pet milijonov volivcev, ki bodo lahko svoj glas oddali na več kot 9000 voliščih, vključno z zapori in bolnišnicami. Volišča bodo odprta od 7. do 22. ure po lokalnem času (od 6. do 21. ure po srednjeevropskem času). Andreja Juvan (STA) 3 0 Torek, 10. februarja 2009 PRIREDITVE / gorica - Nocoj v Kulturnem domu Antidotum Tarantulae Koncert tradicionalne glasbe bo posvečen kantavtorju iz Apulije Matteu Salvatoreju V Kulturnem domu v Gorici (Ulica Brass 20) bo danes ob 20.45 koncert skupine Antidotum tarantuale, ki bo predstavila svojo zadnjo zgoščenko »Popolo de lu paese«, ki je v celoti posvečena znanemu apulijskemu kantavtorju iz Apicene (Foggia) Matteu Sal-vatoreju. Matteo Salvatore (1925 - 2005) je s svojo ustvarjalnostjo in raziskovanjem obudil ljudsko glasbo iz Apulije, ob tem pa je bil izjemno originalen in neposreden kantavtor. Matteo Salvatore je ustvaril poseben glasbeni stil, ki se giblje med avtorsko in ljudsko glasbo Po njem so se in se še vedno zgledujejo številni italijanski glasbeni umetniki med katerimi so tudi Teresa De Sio, Daniele Sepe in Vinicio Capossela. Skupina Antidotum tarantulae je nastala leta 2000 v Toskani, ko sta glasbenika iz Apulije srečala dva glasbena ustvarjalca iz Arezza. Fantje so se najprej odločili za poulične nastope in z igranjem na inštrumente iz ljudske zakladnice takoj poželi velik uspeh. Začeli so tako nastopati tudi na večjih odrih in medtem izdali svojo prvo zgoščenko. Njihovo glasbo zaznamujejo ritmi iz ljudske tradicije: od »pizziche« iz Sa-lenta, do tarantelle, tammuriate in saltella iz dežele Marke. Leta 2008 je izšel njihov drugi CD z naslovom »Popolo de lu paese«, v ka- terem igrajo repertoar apulijskega kan-tavtorja Mattea Salvatoreja, ki ga bodo predstavili tudi na koncertu v goriškem Kulturnem domu. Koncert v Gorici prirejata Kulturni dom Gorica in Folkclub iz Buttria v sodelovanju z zadrugo Maja, v okvi- ru glasbenega festivala Across the border, in s krožkom Apulijcev iz Tržiča »Il Trullo«. Cena vstopnice 10 evrov. Informacije in predprodaja: Kulturni dom Gorica, Ulica I. Brass 20, tel.št.: + 39 0481 33288, www.kulturnidom.it. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ DAN SLOVENSKE KULTURE »...in čujem te; klavir igra...«, / Posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Scenarij - Tatjana Rojc, izvirna glasba - Aleksander Ipavec, režiser -Gregor Geč. Danes, 10. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. TRST Slovensko stalno gledališče MALA DVORANA Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-le-tnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: v četrtek, 12. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi),v četrtek, 26. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), v petek, 27. ob 20.30 (z italijanskimi nad-napisi), v soboto, 28. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) ter v nedeljo, 29. februarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Henrik Ibsen: »Casa di bambola« / Režija: Leo Muscato. Nastopata: Lunetta Savino in Paolo Besegato. Urnik: danes, 10. in jutri, 11. februarja ob 20.30. DVORANA BARTOLI Riccardo Maranzana in Massimo So-maglino: »Cercivento«. / Režija: Massimo Somaglino. Urnik: od jutri, 11. do sobote, 14. ob 21.00 in v nedeljo, 15. februarja ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. ob 16.30, v torek, 17. ob 16.30, v sredo, 18., v četrtek, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 13. februarja ob 20.30 / V okviru niza "Iskrivi smeh na ustih vseh" bo nastop dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež s komedijo Branislava Nušica: »Kaj bodo rekli ljudje...?« v režiji Jožeta Hrovata. TRŽIČ Občinska dvorana V petek, 13. februarja ob 20.45 / Valeria Raimondi in Enrico Castellani: »Made in Italy«. _SLOVENIJA_ KOZINA Kulturni dom V petek, 13. februarja ob 20.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 10. in jutri, 11. ob 18.00, v četrtek, 12. ob 17.00 in v soboto, 14. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V ponedeljek, 16. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. Mala drama Danes, 10. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 10. in jutri, 11. ob 19.30, v četrtek, 12. ob 20.00 in v soboto, 14. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V petek, 13. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V nedeljo, 15. februarja ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 16. februarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena Danes, 10. in jutri, 11. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 12. februarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 13. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 14. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V ponedeljek, 16. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Danes, 10. februarja ob 17.00 / J. Austin - J.Jory: »Prevzetnost in pristra-nost«.Romantična komedija v režiji Z. Šedelbauerja. Jutri, 11. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V petek, 13. februarja ob 11.00 / W. Allen: »Bog«, (komedija), režija in priredba Gašper Tič. V ponedeljek, 16. ob 14.00 in 16.00 ter v torek, 17. februarja ob 15.00 / A. Rozman - Roza: »Najemnina ali we are the nation on the best location« (komedija). Gostuje gledališče Rozin-teater. Cankarjev dom V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00, Dvorana Duše Počkaj / »Kot kaplja dežja v usta molka«. Koncept in režija: Irena Tomažin. Ustvarjalca in izvajalca: Primož Bezjak in Irena Tomažin. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti V četrtek, 12. februarja ob 21.00 / Biagio Antonacci, koncert - »Il cielo ha una porta sola«. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.30 / Franco Battiato, koncert - »Live in Theatre '09«. V nedeljo, 15. februarja ob 21.00 / Vi-nicio Caposella, koncert - »Solo Show«. GORICA Kulturni dom Danes, 10. februarja ob 20.45 / "Across the border 2009", koncert »Antidotum Tarantualae« iz Apulije - poklon kan-tavtorju Matteju Salvatoreju. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 10. februarja ob 20.45 / Steven Isserlis - violončelo in Olli Mustonen - klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 16. februarja ob 20.00 / »Prava dekleta«, muzikal. Nastopa KUD Teater G., Celje. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letnici glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. Jutri, 11. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Iveta Apkalna - orgle. V četrtek, 12. in v petek, 13. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ari Rasilainen. Solistka: Hisako Kava-mura - klavir. V soboto, 14. februarja ob 18.00, Linhartova dvorana / »Imate radi Bacha?«. Jazzovski aranžmaji glasbe Johanna Sebastiana Bacha. Nastopajo: Boštjan Gombač - klarinet, Blaž Pucihar - klavir, Žiga Golob - kontrabas in Kruno-slav Levačic - bobni. Od ponedeljka 16. do srede, 18. februarja ob 10.00 in 12.00, Štihova dvorana / Glasba slovanskega in balkanskega sveta s skupino Terra-folk. Šentjakobsko gledališče V soboto, 14. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. Dvorana Zavoda sv. Stanislava Šentvid nad Ljubljano V četrtek, 12. februarja ob 19.00 / "Večeri dobre glasbe": Erika Šuler - klavir in Damir Fajfar - klarinet; Pavle Rav-nohrib - dramski igralec. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Galerija Rettori Tribbio 2: do 13. februarja bo pod naslovom »Un intimità preziosa« razstavljal slikar Tiziano Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Bar tramvajske postaje: do sobote, 18. februarja bodo na ogled bakrorezi Franke Kovačič. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 16. februarja je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyor-gy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Ka-racsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. Državna knjižnica, (Ul. Mameli): do 27. februarja bo na ogled razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; odprto od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Galerija ARS (Travnik 25): od danes, 10. februarja (otvoritev ob 18.00) bo razstavljal pod naslovom »Istrske vedute« umetnik Vojko Gašperut. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: na ogled likovna razstava Marjana Miklavca. Kosovelova knjižnica: od jutri, 11. februarja (otvoritev ob 10.30) bo na ogled razstava originalnih ilustracij Petra Škerla. Kosovelova knjižnica: od četrtka, 12. februarja (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava bibliofilske zbirke, ki jo je zasnovala in postavila Martha Sotelo Bu-njevac. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. / RADIO IN TV SPORED Torek, 10. februarja 2009 31 ččžšd aééíóu äöü CCZSD AEEIOU AOU Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Cezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po Sloveniji -Reševanje v gorah 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Cezmejna TV -Dnevnik SLO 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15, 0.55 Dnevnik 20.30 Nogomet: Brayilija - Italija 21.10 Variete: Dimmi la verita' 23.15 Dnevnik, sledi Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik 21.10 Film: Jane Eyre (dram., Vb/It/Fr, 15.00 Videomotori '95, r. F. Zeffirelli, i. W. Hurt in C. 15.25 Dokumentarec o naravi Gainsbourg) 17.00 Risanke 23.55 Film: Kinsey - E ora parliamo di 19.00 Attenti al cuoco sesso... (biogr. ) 20.00 Ritmo in tour 1.55 Pregled tiska 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Cuore cattivo (dram., '96, i. K. R. Stiuart) 5 Canale 5 23.30 Košarka: Basket Snaidero UD vs. Fortezza Bologna ^ Rai Due 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Resničnostni show: X Factor 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Resničnostni show: X Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: L'ispettore Coliandro (i. G. Morelli, G. Soleri) 23.00 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.15 Dok.: Un paese chiamato Po 0.15 Glasb.: Premio Tenco 2008 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 15.15 17.00 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.20 0.00 1.10 Dnevnik - Buongiorno Regione Rai News 24 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nan.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nan.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Ballaro' Variete: Parla con me Nočni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Un mondo a colori 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 10.00 Tg 5 - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 14.10 Nan.. Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: R.I.S. 5 - Delitti imperfetti 23.30 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) LA 6.00 7.00 10.05 10.20 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 1.15 La 7 Dnevnik, horoskop, promet Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Zeppelin (krim., VB, '71, r. E. Perier, i. M. York) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Cold Squad Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Relic Hunter Aktualno: Istantanea Dnevnik O Italia 1 Rete 4 ^ Rai Tre 7.05 Nan.: Quincy 8.05 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no Nan.: Sentieri Film: La stella di latta (western, ZDA, '73, r. A. V. McLaglen, i. J. wayne) Nad.: Tempesta d'amore 21.55 Dnevnik - vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 6.15 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.10 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 22.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: L'era glaciale 2 (anim, ZDA, '06, r. C. Saldnha) 23.00 Variete: RTV - La tv della realta 23.35 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.25 Športne vesti ^ Tele 4 (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.20 Lutkovna predstava 10.00 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 10.30 Igrana nan.: S soncem v očeh 10.45 Bukvožer 10.50 Velike zelene oči (pon.) 10.55 Zgodbe iz školjke 11.35 Portret dobitnika Prešernove nagrade (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 ARS 360 (pon.) 13.40 Umetnost igre (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan: Nekoč je bilo ... življenje 16.10 Potplatopis 16.30 Knjiga mene briga (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 15.55 16.10 18.35 18.55 7.00 7.15 8.10 9.00 10.35 11.00 12.00 12.50 13.50 14.30 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 17.30 Nad.: Fina gospa Dnevnik 18.00 Žrebanje Astra Klasična glasba 18.10 Risanke Pregled tiska 18.25 Nad.: Strasti Aktualno: L'eta' non conta 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in Nan.: Don Matteo 6 športne vesti Nan.: Lassie 19.55 Piramida Kratke vesti 21.00 Dosje: Črni petek kazino kapital- Expo' Mittel School izma Aktualno: Nel baule dei tempi 22.00 Odmevi, kultura, Palco, gli eventi in TV športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Sedem obdobij rocka 23.55 Prava ideja! (pon.) 0.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 10.02.1991 (pon.) 0.40 Dnevnik 1.15 Dnevnik zamejske Tv {t* Slovenija 2 6.30 0.20 Zabavni infokanal 7.40 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 03.02.1991 (pon.) 8.35 Poljudoznan odd.: Sam med volkovi (pon.) 9.25 NLP (pon.) 12.50 Dober dan, Koroška (pon.) 13.50 Digitron (pon.) 13.45 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.35 Bleščica (pon.) 15.10 Studio City (pon.) 16.00 Sedma moč osamosvojitve -Tv dnevnik 10.02.1991 16.30 Prisluhnimo tišini (pon.) 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi-Hidak 18.00 Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Koncert opernih arij G Puccinija 20.00 Muzikajeto 20.30 Globus 21.00 Prava ideja! 21.30 Kratki film: Moj sin, seksualni ma-nijak Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 10. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidklona VREMENSKA SLIKA 1000 990 TOLMEČ O ■2/5 S? O GRADEC -2/8 čedad""^*" VIDEM O 1/7 ~ 0/8 CELOVEC O -3/4 ™IŽO O-5/1 /V -5/2 KRANJSKA G. O LJ TRŽIČ -4/5 O KRANJ o -6/5 S. GRADEC CELJE -4/8 O MARIBOR O-2/8 PTUJ O M. SOBOTA O-2/9 O N. GORICA ■5/Ä O 1/3 o LJUBLJANA -1/V, N. MESTO -2/8 KOČEVJE \0 Č O ČRNOMELJ ZAGREB 0/10 O (^NAPOVED ZA DANES Oblačno bo. Sredi dneva se bodo ob morju in v nižinskem pasu pojavljale zmerne padavine. Te bodo močnejše na vzhodu. V hribovitem svetu bo snežilo, več padavin bo na vzhodnem pasu. Ob morju bo pihal zmeren južni veter. Pozno popoldne se bo od zahoda postopoma jasnilo. Pretežno oblačno bo, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. V za-1 hodni Sloveniji se bodo dopoldne začele pojavljati padavine, ki se bodo do večera razširile nad vso državo. Meja sneženja bo v zahodni Sloveniji na okoli 600m, drugod med 700 in 1000m nadmorske višine. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, na Primorskem do 3, najvišje dnevne od 2 do 8, ob morju in na vzhodu do 11 stopinj C. \ '„„ATENE , J0/14 O-»- •. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.