Poštnina plačana v gotovina Leto XXI. v Ljubljani, dne 17* februarja 193& Posamezna (te*. Din Št. 7. Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/II., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletDo 18 celoletno 36 din; za tnozemstvo razen Amerike: četrtleta* 12 din. polletno 24 din. celoletno 48 din. Amerika letno 1 dnlaCt Kačun postne hranilnice, podružnice v LJubljani it M.TIL Novi proračun dravske banovine znatno povečan V ponedeljek je začel banovinski svet dravske banovine razpravljati o proračunu dravske banovine za leto 1938./39. Novi proračun je sestavljen na drugačen način kakor proračun za tekoče leto. V tekočem proračunu so namreč med izdatki- upoštevani vsi izdatki banovinskih podjetij, med dohodki pa vsi dohodki banovinskih podjetij. V predlogu novega proračuna pa so dohodki in izdatki banovinskih podjetij izločeni iz splošnega proračuna, ki vsebuje glede teh banovinskih podjetij med izdatki le podporo banovine tem podjetjem. Predlog novega proračuna znaša 129.8 milijona dinarjev. Če iz proračuna za tekoče leto izločimo izdatke za banovinska podjetja in vstavimo le podporo, tedaj vidimo, da bi znašal ta proračun 120.3 milijona dinarjev. Predlog novega proračuna je torej za 9.5 milijona dinarjev večji v primeri s proračunom za tekoče leto. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je bil proračun za tekoče leto v primeri s proračunom za leto 1936./37. že povečan za 22.9 milijona dinarjev, in to v glavnem zaradi novih banovinskih izdatkov za vzdrževanje šol (16.3 milijona dinarjev). V dveh letih se je torej banovinski proračun povečal za okrog 32 milijonov dinarjev. Pri primerjavi posameznih postavk novega proračuna s postavkami tekočega proračuna vidimo, da so v novem proračunu v največji meri povečani izdatki finančnega oddelka, namreč za 5 in pol milijona dinarjev, to pa zaradi tega, ker so se povečali izdatki za odplačevanje (obresti in amortizacijo) banovinskih posojil za 5.9 na 16 mi ijo-nov dinarjev To znatno povečanje izdatkov za odplačevanje posojil je nastalo očitno zaradi tega, ker je morala banska uprava vnesti v novi proračun obrok 63milijonskega posojila za sanacijo Zadružne zveze. Nadalje pa so precej narasli izdatki za prispevke banovinskim zavodom in ustanovam. V proračunu kmetiiskega oddelka je znižana postavka prispevkov za ureditev gnojišč, povišana pa je postavka za podpiranje mlekarstva od 100 000 na 150 000 d:nar-jev. Nova postavka pa je v tem oddelku prispevek k skladu za brezobrestna oosojila vinogradnikom za obnovo vinogradov, odnos-no za plačilo obresti takih posojil. Izdatki prosvetnega oddelka so povečani za poldrugi milijon dinarjev. Med temi izdatki znašajo izdatki za vzdrževanje narodnih šol 16.5 milijona dinarjev' (lani 16.3 milijona). V proračunu tehničnega oddelka znašajo izdatki za ceste 22.2 milijona dinarjev. Tu je tudi postavka 265.000 dinarjev za razširjenje centralne kurjave v banski palači in 40,000 dinarjev za telefonsko centralo tehničnega oddelka. Med izdatki oddeka za trgovino, obrt in industrijo je povečana postavka za pospeševanje tujskega prometa od 472.000 na 685.000 dinarjev. Zaradi povečanja izdatkov je morala banska uprava povečati dohodke od doklade na neposredne davke. Ker je 63m'lijon=ko posojilo namenjeno kmetijskemu zadružništvu, je v predlogu proračuna določeno povišanje šolske doklade od 26 na 35 odstotkov, odnos-no od 12.1 na 16.5 milijona dinarjev; to do- klado plačujejo namreč le podeželske občine, ne pa samoupravna mesta, ki sama poravnavajo vse izdatke za ljudske šole. Splošna banovinska doklada ostane nespremenjena na višini 50 odstotkov. Prav tako ostaneta nespremenjeni petodstotna cestna doklada in petodstotna zdravstvena doklada. Glede na novi pravilnik o banovinskih trošarinah predvideva banska uprava povečanje donosa banovinske trošarine na vino in žganje od 14 na 16 milijonov. Na novo naj se po predlogu proračuna uvede banovinska trošarina na jedilna olja, ki naj prinese 850.000 dinarjev dohodkov. Na drugi strani pa se zniža banovinska doklada k dopolnilni prenosni taksi (ki jo plačujejo cerkev, samo- stani, zadruge in družbe od nepremičnin) od 100 na 50 odstotkov. Tako se donos te takse zniža od 1.8 na 0.95 milijona dinarjev. Iz skupnega banovinskega sklada poslovnega davka pričakuje banska uprava letos 10 milijonov dinarjev, med tem ko je v tekočem proračunu postavljen znesek 2.9 milijona dinarjev. Skupni banovinski sklad poslovnega davka znaša 100 milijonov; od tega pa dobi naša banovina le 2.9 odstotka. Povečanje našega deleža bi bilo le mogoče, če se spremenijo zakonske določbe glede razdelitve tega 100 milijonskega zneska Ze lani je banska uprava določila v proračunu povečanje tega prispevka od 2.9 na 13 milijonov dinarjev, a je bil pozneje proračun spremenjen in vanj vnešen nespremenjen znesek 2.9 milijona dinarjev. Treba bo še počakati, če bo ostalo pri povečanem prispevku. To se pravi, da bo povečani prispevek ostal le, če se popravi krivični ključ, po katerem se delijo skupni banovinski dohodki. Savinjski splavarji Iz Rečice v Savinjski dolini pišejo: V Gornji Savinjski dolini živi več sto družin, ki se preživljajo s splavljanjem lesa v južne kraje naše države. Spiavarjenje na prvi pogled ni pretežavno. V resnici pa je silno naporno in nevarno. Tudi zaslužek ni ustrezen. Vendar lahko rečemo, da je spiavarjenje glavni vir dohodkom za ves gornje-grajski srez. V stari Avstriji so gornjesavinjski splavarji uživali ugodnost polovične voznine na po-vratku iz južnih krajev. Tudi v Jugoslaviji so bili te pravice deležni do leta 1930 Ker pa se je ta ugodnost zlorabljala od ljudi, ki do tega niso bili upravičeni, je železniško ravnateljstvo v Ljubljani polovično voznino ukinilo. Splavarji so se nato začeli obračati na občine, na poslance in na ministre, a so bile prošnje zaman. Za odločnejšo obrambo splavarskih pravic se je ustanovila na pobudo mladih splavarjev Splavarska zadruga, katere namen je ščititi splavarski stan Prvi namen zadruge je bil, da se jim spet vrne za svoje pravice ugodnost polovične voznine. Borba je bi"a zvezana z vsakovrstnimi neprilikami. So nekateri vodilni občinski možje so nasprotovali. Zadruga se ni ustrašila ovir, marveč sa je dalje borila, da pridobi splavarjem vrnitev stare pravice. K sreči je v Beogradu mož, ki pozna splavarske razmere. To je pomočnik glavnega ravnate'ja državnih železnic g. Josip Cugmus Po njegovi zaslugi imajo zda] • splavarji spet polovično voznino. Nadaljnje važno poglavje je zavarovanje splavarjev Pri vsej tveganosti tega poklica je žalostno, da gornjesavinjski splavarji v današnjih časih še niso zavarovani. Koliko nesreč se jim primeri, koliko bolezni si na-kopljejo, posebno na stara leta. Toda skoro noben splavar ni pri bolniški blagajni. Tudi v tem pogledu je zadruga že storila korake, vendar je doslej ostalo še vse po starem Zadruga je nepolitična in se bori zgolj za blaginjo članstva, zato zasluži, da se je splavar-; ji oklenejo, zakaj le s složnostjo bodo dosegli tisto, kar jim pritiče. f Najhitreje plačujejo dolgove stovenskl kmetije Zadolženi kmetje v Sloveniji odplačujejo svoje dolgove najhitreje v vsej državi kakor nam kažejo zadevni podatki. Ta hitrost pomeni samo, da je vestnost še močno vkore-niniena pri nas, čeorav je stiska za denar v Sloveniji pač hujša kakor v mnogih drugih pokrajinah Jugoslavije. Iz-novega pregleda Privilegirane agrarne banke o kmečkih dolžnikih je razvidno, da je banka v vsej državi prevze'a od 4098 denarnih zavodov 651.845 dolžnikov, ki dolgujejo približno 2747 milijonov dinarjev. Naj-; več dolžnikov odpade na denarne zadruge, in sicer 3258, a največ so bili dolžni bankam, in sicer 1742 nrliionov dinarjev. Na področju ljrblianske podružn5ce Privilegirane agrarne banke je izročilo banki 509 zavodov 47.863 dolžnikov, ki so tedaj dolgovali blizu 480 milijonov dinarjev, torej skoro pol milijarde. Na področju osrednje Pri-, vilegirane agrarne banke v Beogradu je izročilo 2192 denarnih zavodov 318.257 dolžni-, kov bankL Dolgovali so 1393 miUjor.ov dK narjev. Na enega kmečkega dolžnika v Sloveniji pride povprečno 10.020 dm^rjev dcl-ga, med tem ko dolgujejo dolžniki na pod-, ročiu osrednjega zavoda povprečno le po 4376 dinarjev Na področiu z^gr^bške podružnice je bilo izročenih banki od 883 denarnih zavodov 133.714 dolžnikov s 534 ml-liioni dinarjev dolgov. Na posamezne d"1?-', nike na Hrvatske pride mnogo mani dolga kakor na na?e. Na področju sarajevske podružnice .je izročilo banki 514 denarnih ža- vodov 152.011 dolžnikov s 340 milijoni dinarjev dolga. Na posameznega dolžnika odpade 2250 dinarjev dolga. Iz gornjih številk je razvidno, da dolžniki pri nas odplačujejo najtežje dolgove, ker so najbolj zadolženi, vendar so plačali na račun prvega obroka najmanj dolžniki na področju sarajevske podružnice, kjer pride na posameznega dožnika najmanj dolga, naši dolžniki so pa plačali največ. Največ dolgov odpade v Sloveniji na denarne zadruge, in sicer na 455 zadrug blizu 376 miliionov dinarjev dolga z 39.851 dolžniki. Pri 25 bankah je bilo 1333 dolžnikov zadolženih za 15 milijonov dinarjev, pri 29 hranilnicah pa 6679 dolžnikov za blizu 89 milijonov dinarjev. V drugih pokrajinah, kjer zadružništvo ni tako razvito, odpade največ dolgov na banke. Privilegirana agrarna banka je računala, da ji bodo dolžniki plačali na račun prvega letnega obroka blizu 230 milijonov dinarjev (v Beogradu 114.8, v Ljubljani 44.9, v Zagrebu 43.8 in v Sarajevu 26.2 milijona dinarjev). Toda dolžniki so plačali le nekaj nad polovico te vsote, to je 58 odstotkov. Slovenski dolžniki so plačali na račun prvega obroka 62 odstotkov ali 28 m lijoncv dinarjev. Precej so plačali tudi dolžniki na področju osrednjega zavoda, in sicer 61 odstotkov (70 6 milijona dinarjev), toda izredno slabo so se izkazali dolžniki na področju sarajevske podružnice, saj so plačali le 7 5 milijona d;narjev, to se pravi samo 29 odstotkov. Hrvati so plačali na račun prvega obroka 58 odstotkov ali 25.5 milijona dinarjev dolga. fanje, da jfe trefta Letošnjo jesen bomo obhajali dvajsetletnico naše samostojnosti v lastni državi. Ze pri navadnih človeških jubilejih smo navajeni, da naštevamo z zgovorno besedo slav-ljenčeve uspehe ter jih tako stavimo okolici v posnemanje. Tudi ob obletnici naše samostojnosti bomo morali pogledati nazaj, kaj Brno dosegli v posameznih panogah javnega življenja. Nerodno nam bo, ko bomo ugibali, koliko se je storilo za naše kmetijstvo. Menda so prav te okolnosti zaskrbele pristojne činitelje, saj čitamo pravkar, da bo aprila obsežno posvetovanie, na katerem bodo obravnavali nad trideset poročil, v katerih bodo obdelane vse naivažnejše panoge slovenskega kmetijstva Sklicatelji zagotavljajo, da se bodo vsa gospodarska vprašanja premotrila S posebnim ozirom na potrebe slovenskega kmetijstva Pretehtala se b"do vprašanja denarnega gospodarstva kmečkih posojil, zadružništva. kmečke izobrazbe in drug°ga. Vsa vprašanja, ki se tičejo kmetovega dena in njegovega življenia bodo obdelana pregledno po nainoveiš;h podatkih tako da bo mogoče iz njih razbrati deiansko sliko o Stanju slovenskega kmetiistva in iz njih napraviti sklene, kje in kako je treba za-i staviti novo. usipešno in načrtno delo za lep- šo bodočnost in gospodarski napredek slovenskega kmeta. V našem listu smo že neštetokrat nagla-šali potrebo temeljite preosnove kmetijstva ne samo v Sloveniji, temveč v vsej državi. Gornji načrti so iepi in je prav da se enkrat, čeprav pozno začne najnujnejše de'o saj je blagostanje naše kmetijske države od- visno od stanja kmetijstva. Toda ne samo pri nas, temveč v vseh banovinah bi se bilo treba lotiti reševanja kmetijskega vprašanja. Vse banovine pa bi morale potem skupno sestaviti načrt preosnove kmetijstva za vso državo. Skleniti bi se morala po zgledu drugih držav nekaka kmetijska petletka ali desetletka. Predvsem bi se morala v tem velikem načrtu upoštevati mali in srednji kmetje, ki sestavljajo ogromno večino kmečkega ljudstva. Mali in srednji kmet sta neizčrpna dobavitelja zdravega naraščaja industriji in drugim panogam in glavni steber državne obrambe. Se več" če bo kmet stal na trdnih nogah; bo brez težav tudi dober davkoplačevalec, kar pomeni zdravo" denarno okrepitev države, banovin in občin Pri nameravanem posvetovanju o tegobah našega kmetijstva se bojimo v prvi vrsti enega. Doslej smo bili že večkrat priče slič-nih posvetovanj, na katera so prinesli strokovnjaki gore papirja s samimi številčnimi podatki o stanju našega kmeta Vsi pa vemo, kako te številke nastajajo in da je v niih zelo malo resničnosti Zato sodimo, da posvetovanja vse dotlej ne morejo dovesti do zanesljiv'!) usnehov dokler se kme+iiska statistika iz osnove ne preuredi Natančni no-dat.ki o kmetijstvu se do anrHa "ah^o še zbp-reio samo odločne volje jQ tr^ba ll"'mo Da tudi. da se Ho iz tpoa r^npus nuin°ga dela strankarska pol:t;ka čMo i-»'ln!i1a 7 ; Na nedavni seji narodne skupščine je bil sporočen nujni predlog narodnih poslancev Milivoje Isakoviča in tovarišev iz Jugoslovenske nacionalne stranke, naj se iz zakona o civilnopravnem postopku iz 1. 1865. ki je veljal za kraljevino Srbijo, razširijo na kraljevino Jugoslavijo tiste določbe, ki onemogočajo kmetu prodajo hiše. dela zemljišča in potrebnega orodja. Hkratu naj bi se ukinile vse druge določbe, ki tem določbam nasnro-tujejo V imenu predlagate'jev je poslanec dr. Kosta Popovič utemeljeval nujnost pred- »Treba bi bilo koga poslati k Lojzu, da bi vedel, kje nas najde!« pravi mati in ne more zatajiti v besedah skrbi za svojega sina. Herle pošlje v planino hlapca Čeprav lije kakor iz škafa, vendar hiti hlapec, kolikor se da. v planino Ženske sedijo spet tihe Če bi govorile, bi bile njihove besede polne strahu in tegob Tako pa noče nobena drugi napraviti bremena še težiega Mora že vsaka zase preboleti, si mislijo ko gledajo s praznimi pogledi v katerih ie ostala le še skrb po sobi: tja v kot z razpelom ki ga krasi bodeč božji les s krvavimi jagodami tja pod stroo, kjer nihata dva suha muholovca tja sk^zi okno. kier se zbirajo nod napuščem radovedneži, da bi videli te tri. Dežuje deduje Obcestni jarki so do roba polni, umazana voda odtoka na travnike in kromnirjeve njive Kjer je malo nižji sv<=t nastaiaio cela iezera. iz katerih steffuiota vratov« r.f+»ofotana krompirjevka" in srebr-lioBvetli bob Zupnikova beseda je odločno učinkovala in strnila vse v neločljivo enoto. Še to uro pojdejo vsi na delo, da se reši, kar se da rešiti. Vsi za enega, eden za vse Toda brez pomoči ne pojde ker nimajo dovolj potrebnega orodja in priprav za takšna dela. Treba se bo takoj obrniti na gradbeno sekcijo v Celiu. kjer imajo za to pripravne ljudi in orodie Prav kakor bi bilo solnce v prejšnjih vro- čih dneh izsušilo vsa morja, se zdaj izliva ta voda nazaj na zemljo iz velikega lijaka, katerega dulec je nastavljen prav nad solčavsko dolino, da ugonobi vesoljni potop ta lepi biser naše zemlje. Od Boga in sveta je zapuščena dolina, kakor da je prestavljena v puščavo same vode in oblakov Vse je otopelo v tej strahotni nemoči; nihče se več ne razburja v tej brezuDnosti Vsi so ravnodušni, ko se nesreča ne da odvrniti Samcat sedi letoviščar v stransk; sobi pri razglašenem klaviriu in si neprestano igra: »Na planincah solnčece sije.. « Sredi dežja vztraja in ne pobegne ker pač edini še uDa v lepo vreme Nebo na se ne briga ne zanj ne za tri Devetakovke temveč ima odprte vse zanornice Med tem je prišel Herl^tov hlapec na D°-vetakovino ki stoji znr>ii$Sfvv» sredi gostih oblakov M'mo nie nad®luiie t"*°vno pot 'navkreber r>o razmočeni stezi dokler ne pride do ljudi D^vaf.aku rv>ve, da je hiša povsem izurazniena Tudi živina jo na varnem, le krme niso mo»H v tem nalivu zvzi+i v dolino. Mati. soctra in hčerka so pri Herletu doHro s^ravl^ene Nekoliko laže ie D»vetaku. ko naroda hlanoii. da bo če "Rog da. prišel zvečer sam dol. Da hiša yp vedno stoji, nai got"v> nnv>. Naira^Si bi Devetak sam doli, vsai do hiše da bi vzel slovo od nie T»dq tr> rvma smisla! Ne. njegovo mesto ie t"kaj! Morda slovo tudi ni potrebno, si misli, ker tako še loga. Plačevanje kmečkih dolgov grozi zdaj baš najsiror.iašnejšim kmečkim ljud~m s polomom. Zato je ta zakonski načrt zares nujen Minister Simonovič je odgovoril, da je vprašanje res nujno Vlada se prizadeva rešiti ga ugodno, vendar pa so ti vorašanja tako zapletena da jih na enoten način m mogoče urediti Bilo je že več posvetov na katerih so se srbske zadruge n oravn:ki zavzemali za tako zaščito malih kmečkih ljudi. Vsi ostali pa so bili proti njej. Vsekakor bo ........ vedno upa v svojem srcu. Mnogo upanja pa vendar ni saj mu je inženjer jasno povedal, ko je vse pogledal: »Devetak. morate se pripraviti na najhujše Zaenkrat še vzdrži sleme. čeDrav se že poznajo tu in tam posledice silnega pritiska ogromnih vodnih množin za niim Če bo jezero še naraslo za dva tri centimetre se bojim, da bo sleme popustilo Po'em pa veste sami Devetak da je s h;šo pri kraiu'« Na te niegove besede m'cli D°v=tak ko gleda za Vranjem ki se vrača v dolino Kar v glavo mu n° <»re da m^ra on D"v°tak čakati tukai v d»*iu povs°rn b^ez ro^či in dnti, če bo voda v ipzpru š° narpsla za dva ali tri centimetre ali ne V tei uri velike tpcrobe postane v nipm jasnejše, ker mora. čenrav 5e t°mii taVo tiriira nnznati kako rnaieen jp sam. k^o majceni so liudie cV„^ni usodo! Ka^ ie pred njo taV5enl° Dpvefik? »Prav nič!« prizna sam sebi z vso gren- kos-Hn. »■vn?j« odmeva v- nipm »Prav m'*'« sp unira. t "d a s° n° ud- na clas kpr co hoii z-^nip^a vora T^nr^o ie če co nri^nnfj. niči r-'y ^tVin Jo rvn^+o+i rno-sv.oTj, da srcznaš. kai je zares svetu! XV POGLAVJE Ko sedijo one tri z Devetakovine na toplem pri Herletu in se počasi dela noč ter se vrsti nenehoma naliv za .nalivom je inženjer . že ukrenil vse potrebno gori pri Mahovitem slemenu Svoie ljudi ki so prišli z niim iz Celja, je postavil v vrsto tja čez greben, ki minister zahteval pooblastila, s katerimi bi bilo mogoče s posebnim zakonom spraviti v red to težavno zadevo. Zato ne more pristati na nujnost za predloženi zakonski načrt. Nato je tudi skupščinska večina odklonila nujnost. Politični mM Med tem ko banovinski svet dravske banovine obravnava banovinski proračun, je v narodni skupščini v razpravi državni proračun. Med številnimi govorniki je v torek govoril tudi poslanec Milan Mravlje, in sicer o političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji, o političnih svoboščinah, o svobodi tiska in zborovanja. Dalje je omenjal dogodke pri odkritju kraljevega spomenika na Rakeku, razpust visokošolskega društva »Jadrana«. Govoril je o Sokolstvu, Narodni odbrani in drugih narodnih društvih. Naposled je obravnaval še sanacijo Zadružne zveze s pomočjo banovinskega posojila v znesku 63 milijonov dinarjev. Čisto nepričakovano je pretekli teden nastala v Rumuniji vladna kriza. Gogova vlada je odstopila in sestavljena je nova vlada, ki ji predseduje rumunski patriarh Miron Cristea. V zvezi s temi izpremembami je objavil kralj Karol manifest, v katerem je nagla-šeno, da je začasno zabranjeno vsako delovanje političnih strank, izmed katerih so posamezne v zdajšnji volilni borbi razvile škodljivo delovanje. »Napravil sem konec dozdajšnjemu nezdravemu in nevarnemu stanju,« naglaša kralj v manifestu. »Za narodni obstoj je bila nujno potrebna nova vlada brez vplivov političnih strank.« Volitve, ki bi se morale vršiti 2. marca, so odgo-dene in razglašeno je obsedno stanje po vsej državi. Zunanji svet različno tolmači te izpremembe Francoski listi, na primer, splošno pozdravljajo padec Goge, ki je uvajal v Rumuniji fašistično vladavino. Drugi dogodek zadnjih dni, ki je bil deležen velike pozornosti, je bil sestanek nemškega kancelarja Hitlerja z avstrijskim kancelarjem dr. Schuschniggom na Obersalzbergu pri Berchtesgadenu. Podrobnosti o njunih razgovorih niso znane. Slo je seveda za vprašanja, ki se nanašajo na obe državi. Vse kaže, da sta se oba kancelarja sporazumela. Na podlagi tega že prihajajo z Dunaja vesti, da se bo preganjanje narodnih socialistov v Avstriji nehalo in da bo avstrijska vlada preosnovana, češ da bosta vanjo stopila dva Hitlerjeva zaupnika. Na drugi strani pa trdijo, da bo potreben še en sestanek obeh kancelarjev, ker se doktor Schuschnigg ni povsem jasno porazgovoril s Hitlerjem. Na španskih bojiščih ni odločilnejših bojev. V odseku pri Zalamei de la Serena so morali frankovci zapustiti ozemlje, ki so ga bili zavzeli. in se umakniti v svoje prve postojanke. Na estremadurskem bojišču so v začetku tedna frankovci močno napadali republikance pri Sieri. V neposredni okolici Madrida je bilo mirno. Govorili so sicer o veliki ofenzivi, ki jo je začel Franco na guadalajarskem bojišču, kjer je baje zbral 300.000 mož. a zadnje dni je vse utihnilo. Iz Šanghaja poročajo o začetku japonske ofenzive proti Hankovu, začasnemu sedežu Čangkajškove vlade, Japonci prodirajo proti temu mestu v dveh kolonah Ob železniški progi Tiencin-Pukao pa so prešle kitajske čete v splošen napad in zavzele Sansang. Kakor francovci v Španiji tudi Japonci iz letal bombardirajo razna mesta. Strašen napad so izvršili na mesto Čencav in ga delno razdejali. Poškodovanih je bilo okoli 600 hiš in ubitih čez tisoč ljudi. Po vesti iz Šanghaja je bil po japonskem bombardiranju pogled na glavne ulice strahoten. Glavna ulica je bila podobna klavnici. Iz Pariza javljajo, da se bodo na pomlad morda izvršile izpremembe v francoski vladi. Za naslednika ministrskega predsednika Chautempsa imenujejo Paula Reynauda, ki velja za posebno odločnega zagovornika zveze z Rusijo. Ali pa bo morda naslednik Flan-din, ki je znan kot zagovornik sodelovanja z Anglijo, a Rusiji ni posebno naklonjen Zagovarja tudi zbližanje z Nemčijo in Italijo. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED IN SVINJE. Na sejmu v Kočevju so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 6, 11. po 5, III. po 4.50, krave I. po 5, II. po 4, III po 2, teleta I. po 8, II. po 6.50, prašiči špeharji po 9, prašiči pršutarji po 7 50 Din. Na mariborskem sejmu pa so bili za kg žive teže: debeli voli po 4,60 do 5.50, poldebeli voli po 3.80 do 4.60, plemenski voli po 3.25 do 4.50, biki za klanje po 3.50 do 4.75, klavne krave debele po 4 do 4.80 plemenske krave po 3.30 do 4 krave za kloba-sarje po 2 25 do 3.30, molzne krave po" 3.10 do 4, breje krave po 3 do 4, mlada živina po 4.25 do 5.25, teleta po 5 do 6.50 Din Volov-sko meso I. je bilo po 10 do 12 din, vdovsko meso II. po 8 do 10, meso bikov, krav in telic po 6 do 12, telečje meso I. po 10 do 12, telečje meso II. po 8 do 10. svinjsko meso sveže po 10 do 14 Din za kg. SIROVE KOŽE. V Kočevju so bille sirova kože: goveje po 12, telečje po 14 in svinjske po 8 Din za kg. LES. Naš les ima v Milanu v Italiji nastopne cene (za kubični meter): bukove deske I. 850 do 900, hrastove deske I. 1150 do 1250, II. 1000 do 1100 lir. Vrednost denarja ■) Na naših borzah smo dobili 15. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 24.02 do 24.17 Dinf 1 nemško marko za 17 33 do 17.47 Din; 1 angleški funt za 215.03 do 217.08 Din; 1 ameriški dolar, za 42.55 do 42.91 Din; ' 100 francoskih frankov za 141.27 do U2.1t dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 150.79 do 151.80 dinarjev; ^ 100 italijanskih lir za 224.95 do 228.03 Din, Vojna škoda se je trgovala po 454 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.57 Din, nemški klirinški ček pa po 14.40 Sejmi 21. februarja: Višnja gora, Braslovče. Velike Lašče; 22. februarja: Sv. Filip v Veračah Teharje; 24. februarja: Bučka, Šoštanj, Kozje, Laško, Slov. Bistrica, Beltinci, Cerknica, Čer* mošnjice, Moravče, Žubina; 27. februarja: Ig pri Ljubljani. ' 1 leži med novim jezerom in potokom, tekočim po Dolgi drči. Ti bodo poizkušali presekati greben, da bi odpeljali vodo iz jezera in tako preprečili katastrofo. Devetakovi ljudje in drugi pomagači so razdeljeni na dve skupini. Prva trebi drčo in odstranjuje kamenje, ki bi oviralo nagel odtok vode, ki bo prihrumela iz jezera po odtočnem kanalu. Ce ne bo požrla drča vse vode, naj pa dere tudi čez bregove, pravi inženjer. To nič ne škodi, glavno je, da se odpelje voda izza Ma-hovitega slemena, in to čimprej. Večjo skupino postavi inženjer sporedno s svojimi delavci. Ta bo odmetavala po bregu zemljo, ki jo bodo izlopatavali njegovi ljudje, da ne bo delala napotja. Tako!... Že stojijo možje kakor vojaki v vrstah. Inženjer sam stopi še gledat na kamen znotraj slemena, kjer je z rdečo oljnato kredo zaznamoval višino novega jezera, da bi videl, če voda š<> narašča in kako hitro se dviga. Njegov obraz se zresni: Voda se je dvignila v tem kratkem času že skoraj za pol centimetra. Morda se bo še posrečilo, toda nevarnost je velikanska. Devetak in Peter stojita pri Devetakovih ljudeh, zraven pa tudi župnik, ki ni zapustil svojih faranov tudi v tej hudi uri. Kakor na povelje se vržejo vsi na delo. Skraja se zdi, da pojde naglo izpod rok. Zemlja je vsa premočena in tako mehka, da je treba krarace skoraj nazaj držati, da ne uidejo preglobo. Dobro pojde! se odvali huda skrb vsem, posebno pa Devetaku, od srca. Že se kadi od premočenih oblek pri težavnem delu. Dež ne bo pregnal teh korenjakov, ki bodo vztrajali, pa naj lije še huje. Pet metrov na šiioko je treba izkopati zemljo, je odločil inženjer. Kako dolgo bi se sicer odtekala voda po ozkem žlebu Kdo ve, če bi vzdržalo Mahovito sleme toliko časa. Sicer pa je to komaj za dvajset lopat na široko, kar se že da napraviti. Toda spoznavajo s strahom, da je sicer zemlja še vedno mehka, toda težka je ko svinec, saj je do kraja napojena z vodo kakor goba. krepkeje stisnejo roke lopate in nič bolj počasi ne čopa zemlja z lopate na lopato. »Le dajmo, saj gre!« se izpodbujajo pridni kopači. Okoli njih pa dežuje, dežuje in dežuje... »Če je ledina enakomerna, mora biti v treh, na^nanj pa v štirih urah prekop gotov!« je rekel inženjer na glas, da bi vlil poguma v to strahotno brezupje. Taka beseda vedno pomaga, da si vsak misli: Kaj pa je to, tri, štiri ure!. .. Drugače pa poje lopata ves dan, od zore do mraka. Možje še krepkeje stisnejo krampe in lopate z udelanimi rokami, ki jih trdna volja še bolj podžiga. Toda kaj kmalu, že pri globini druge lopate zadenejo krampi na kamenje, s katerim je vsa širina prekopa kakor tlakovana. Saj to ni kamenje, to so že samorasle skale, del samega slemena. Lopate škr-tajo ob skalo, dele gre čedalje počasneje od rok. Zdaj tu zdaj tam odkruši kramp del skale, prevelik, da bi ga zmogla lopata. Že zgrabijo roke to napoto in jo postavijo drug k drugi tja k drči, da bodo služile za nasip vodi, kadar pridrvi iz jezera. Po štiri in še več parov rok ima dosti opravka, preden prevale skale iz prekopa. In že čakajo nove, da jih spravijo v stran. Nobenega oddiha ni, ker čas poteka. Nevarnost rase od minute do minute. Dež pa lije in lije... »Vsaj meter mora biti globok prekop!« pravi inženjer. Toda po vseh naporih so dosegli komaj štirideset centimetrov globine. Torej niti še polovice ne! »Kako dolgo že delamo?« vpraša nekdo. Drugi pogleda naglo na uro: »Dve in pol ure!« 1 Še huje se vržejo na delo, saj je treba hiteti, če naj se posreči njihov načrt. Torej hitreje, hitreje! Saj to že niso več ljudje, temveč ogromen stroj, ki sopiha in se kadi sredi blata! Toda tudi stroj lahko odreče! Sopihajoči človeški stroj stoji že do kolena v prekopu in je prepričan, da bo svojo nalogo izvršil. Novega poguma vlije kopačem dohod onih, ki so trebili rečišče v Dolgi drči in so zdaj tudi z njimi zgrabili za deCo. »Da, zdaj pa moramo uspeti!« Saj bi šlo, toda skala je čedalje trša, da kar odskakavajo krampi od nje. Zdaj ne pomaga drugo kakor dinamit. »Vsi iz prekopa!... Pripravite strelivo!« vpije inženjer. Vsi blatni in izmučeni zlezejo delavci iz blata, zgrabijo za svedre in Spet teče dragocen čas, ko lezejo počasi pod težkimi udarci svedri v živo skalo. Inženjer čofota po brozgi in daje navodila zdaj tu zdaj tam: »Dovolj bo globoko! Patrone noter. Toda ne prehudih, ker nam sicer eksplozija tako pretrese rahle plasti nevarnega slemena, da bi mogli sami povzročiti predčasno nesrečo, ki jo hočemo preprečiti.« > Ura za uro poteka in davno je že noč. Debele smolenice se premikajo po prekopu in mečejo svoj krvavordeči, pošastni soj na ljudi in orodje. Drobne vesti *= Vloge naraščajo. Razni znaki kažejo, da se razmere v našem denarnem prometu boljšajo. Število novih vlog pri naših zadružnih posojilnicah se stalno veča. Pa tudi čedalje laže se dobi iz zavodov zamrzel denar. Upati je, da bo boljšanje napredovalo. Treba je tudi, da oblasti store svoje. = Izvoz goveje živine iz Istre spet dovoljen. Lani je pulski prefekt prepovedal izvoz goveje živine iz istrske pokrajine delno zaradi tega, ker je na domačih tržiščih začelo primanjkovati mesa, pa tudi zato, da bi se zaradi slabega stanja živinoreje v Istri zajezila prodaja mlade živine. V zadnjih treh letih je stanje živinoreje zelo nazadovalo. Število goved je padlo daleč pod 60.000, kolikor je bilo še v zadnjih letih pred vojno. Prepoved izvoza goveje živine je imela na istrsko gospodarstvo sličen učinek, kakor ga ima še veljavna prepoved izvoza oglja, od katerega je včasih živela malone vsa Istra. = Plačilo prvega kupona triodstotnih obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov. Dme 1. marca bo dospel v plačilo prvi kupon obveznic za kmečko razdolžitev. Iz Beograda poročajo, da je finančni minister za izplačilo tega prvega kupona dal Privilegirani agrarni banki na razpolago 25 milijonov dinarjev. Ta znesek je trikrat večji, kakor je potrebno za izplačilo kupona onih obveznic, ki so že v obtoku. Privilegirana agrarna banka je namreč doslej izdala denarnim zavodom za 180 milijonov dinarjev nominala teh obveznic, vendar je verjetno, da bo do konca februarja razdeljenih že za 300 milijonov obveznic. = Posebno dovoljenje za uvoz ali prevoz živine. Da bi bilo nadzorovanje uvoza ali prevoza živine in živinskih izdelkov čim uspešnejše in da se odstrani nevarnost zanašanja nalezljivih bolezni v našo državo, je kmetijsko ministrstvo odredilo, da ne sme nobena pošiljka v našo državo, če uvoznik na meji ne predloži predpisanega uvoznega dovoljenja, ali če tako dovoljenje ni bilo prej v prepisu dostavljeno obmejni živinozdrav-niški postaji po samem ministrstvu. Tako dovoljenje je predpisano po čl. 7. zakona o »atiranju živalskih kužnih bolezni. — Dražba kožuhovine bo 7. marca kot zadnja v tekočem letu. Kdor še ni oddal svojega blaga na to dražbo, naj ga čimpreje pošlje na naslov: »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem. Inženjer se spet povzpne s smolenico v rok tja za sleme, kjer je zaznamoval višino vode Spozna, da potekajo že zadnje minute pred katastrofo. »Samo. če strel dobro sedi, se takoj odpre odtok Vse drugo se bo potem samo po sebi uredilo,« pomisli sam pri sebi, ko ukaže: »Vsi tja čez potok za drevje!« Delavci zgrabijo orodje in se brž izgubijo V goščo. »Pozor!« zakriči glas skozi dež in noč. Nato udari zamolklo iz prekopa. Vsi so čuli, da je moral biti strel prav plitek. Takšen ne napravi potrebne vrzeli. Zato je treba še enkrat navrtati. zdaj malo globlje. Toda čas poteka, med tem ko lije in lije izpod nizkega neba Spet minevajo minute, mine ura... Inženjer spleza še enkrat tja k rdečemu risu. Naglo hiti nazaj, zakaj to, kar je videl, ne dopušča nofenega časa več. Tri vrste pa-tron je treba takoj užgati ne glede na nevarnost Zdaj se mora odločiti: tako ali tako! že drži škatlico z električnim vžigalo v rokah in odvija žico Med tem pa ukazuje: »Pozor! V zaklonišča!« Spet udarijo v noč streli in se usuje toča kamenja daleč na okrog. Toda pričakovanega odtoka iz jezera ni od nikoder. »Zdaj poizkusimo zadnje!« ukazuje inže-Jijer svojim ljudem. »Najtežje patrone!« Ko še vpije in se delavci spravljajo k pripravam za to zadnjo razstrelbo, se začuje iz nriba neko posebno, za uho povsem novo grmenje in ropotanje. Nato se čuje škripa- toče premikanje v skalovju in drčanje. Ni-iče ne ve, kaj bi naj bilo to Delavci v prekopu naglo bežijo nazaj v skrivališča preko drče. Zemlja se trese in ziblje pod njihovimi DOPISI LITIJA. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva vabi sadjarje, da pridejo v nedeljo 20. t. m. na sadjarski tečaj, ki bo ob 9. po šolarski maši v litijski ljudski šoli. Vstopnine ne bo! MALA NEDELJA. Sokolska četa bo na pustno nedeljo dne 27. t. m. ob pol 16. uri v svojem domu vprizorila velezabavno burko »O joj štorklja«. Ker je preskrbljeno tudi za plesno zabavo v primerno okrašeni dvorani, se bodo te predpustne prireditve udeležili od blizu in daleč v obilnem številu. MUTA. Kolikorkrat pridem na Muto, vedno zvoni. In če vprašam, zakaj, vedno isti odgovor: Mrliča imamo spet. Trinajst so jih pokopali kar v petih tednih. Toda smrt je na Muti združena še z drugim vprašanjem: stroški pokopa so namreč silno visoki, tako da so ljudje prisiljeni barantati, kadar imajo mrliča v hiši. So pač žalostni pojavi časa. — Dravski most, ki mu je bila Drava odnesla septembra lanskega leta dve kozi, zdaj s polno paro popravljajo. Začeli so že zabijati prve pilote in bo delo lahko napredovalo, dokler je Drava tako majhna Kaže pa, da bo z jugom tudi Drava zelo narasla. Sicer pa imamo zdaj, hvala Bogu, vsaj brod, ki v redu vozi. — Severni sij je tudi tukaj napravil mnogo razburjenja. Videti ga je bilo v smeri na Pernice, in sicer je bil žar okoli 21. ure škrlatno rdeč in se je pomikal nekoliko proti zapadu. Iz nasprotne strani pa so videli opazovalci po 21 uri preko rdečega žara prehajati dva do tri zelene pramene, kakor da bi sijal od spodaj gor kak žaromet. Bil je krasen nebesni pojav. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. Naše delavno Kmečko bralno društvo nam bo v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri zaigralo novo igro »Zakonci stavkajo«. Igra je vseskozi zabavna in bo med gledalci vzbujala obilno smeha. Pridite, ne bo vam žal Ponovili bomo igro še na pustno nedeljo popoldne, če ta ali oni ne bo mogel priti to nedeljo ali pa ne dobil prostora. Nasprotniki delujejo z vso silo, kako bi premagali še to našo trdnjavo v Poljanah. Naše društvo je šlo in gre svojo ravno pot. V nedeljo pokažimo, da se ne damo od nikosar strahovati. SINJI VRH. Naš okraj je siromašen in skrit kot slovenske domovine, in vendar prihaja sem dokaj naprednih listov, zlasti pre- nogami. Nato vidijo preplašeni ljudje v svitu smolenic, ki so ostale zataknjene ob jarku, kako se tam v meglenem, ozadju nagiba Ma-hovito sleme. Tako, kakor bi bilo živo in bi se borilo s svojimi kamenitimi prsi proti nepopustljivi sili! Toda moč teh prsi je preslaba, ko se postavijo zdaj pred odločitev, da bi se ustavile pritiskajoči sili. Razločno se to seveda ne vidi, toda dejstvo je, da si je poiskalo jezero neko posebno sla-oo mesto, kjer je razpoka rasla, rasla. Sleme ječi, dokler ne zagrmi kakor mogočna zagvozda v zevajočo temo navzdol. Noč napolni oglušujoče bobnenje Zemlja se strese, kakor bi jo razparali prav do drobovja.. Se dolgo se ne poleže grmenje v gori, še dalje pogrmeva kakor po nevihtah. Nato pa je spet vse tiho, kakor da se ni nič zgodilo. Le dežuje in dežuje. Ljudje pa stojijo vsi otrpli od groze... Zdaj sredi noči ni mogoče pregledati, kakšno opustošenje je povzročil kameni plaz. V svitu smolenic je mogoče videti le valoveče vodovje, ki se žene za slemenom v dolino Kakor peneča se kri, se meče voda v rdečem svitu smolenic. Kako je spodaj, kamor grmita kamenje in voda, kaj je z Devetakovino in z drugimi še niže ležečimi kmetijami, ali še stojijo hiše, ali jih je zasul plaz, to vse se bo dalo šele dognati, ko pridejo dol. Eno pa vedo vsi, da nimajo več ničesar delati tukaj gori. Zdaj tako ne morejo ničesar spremeniti na strahotni katastrofi Sliši se le šumenje vode, ki pada kakor ogromen slap iz nočne tmine. Kar sami se spravljajo ljudje k odhodu, težko obloženi z vsem tem orodjem, ki je cej izvodov »Domovine«. Ima tudi stalni kader Vodnikarjev. Po zaslugi nepozabne nekdanje upraviteljice ge. Tončke Škerletove ima tudi gasilsko četo. Ta si je zgradila v preteklem letu ličen gasilski dom s stolpom. Četa razpolaga s knjižnico in je bila v domu po zaslugi zakoncev Praprotnikov prva dramska prireditev v — lanskem decembru, — Nedavno je neki svedrovec poskušal krasti v trgovini g. Simoniča, pa jo je pošteno izkupil. Dobil je namreč polno šiber v tisti del telesa, ki pri sedenju največ trpi. Naša vrla orožnika gg. narednik Frece in kap" ar Janez sta v zadnjem času precej takih tičev izsledila in marsikatero ukradeno reč vrnila lastniku SV. BARBARA V HALOZAH. Naša dolgoletna želja, da dobimo banovinsko trsnico, se je te dni uresničila. Banska uprava je po svojih zastopnikih kupila od gosp. nar. posl. M» Brenčiča posestvo v Slatini, in ga bo preuredila v banovinsko trsnico, katero z ozirom na obnovitev naših izčrpanih vinogradov nujno potrebujemo. Razen tega se bodo v internatu vzgajali naši mladi fantje ter se usposobili za vse panoge modernega vinogradništva. Marsikateri izpopolnitve željan mladenič, kateremu prej radi slabih gmotnih razmer ni bilo dano. se bo lahko strokovno izobrazil. Vsem merodajnim faktorjem, ki so se za stvar zanimalo, lepa hvala! Domače novosti * Mladi šoštanjski nacionalisti so si ustanovili organizacijo. Nedavno je bila v Šoštanju v prostorih Kunstovega hotela ustanovna skupščina krajevne mladinske organizacije JNS Zbralo se je razveseljivo lepo število zavednih naprednih fantov, ki so z zanimanjem sledili poteku skupščine. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora Ivan Ravljen in pozval mladino, da izrazi svojo neomajno vdanost mlademu kralju ^e-tru II., čemur so mladi zborovalci sledili z velikim navdušenjem. Kot odposlanec slo-venjgraškega sreskega odbora omladine JNS je tajnik Bogdan Pušenjak razložil smernice novega omladinskega gibanja ter pridružil še obširno politično poročilo. Njegova izvajanja so vsi sprejeli z odobravanjem Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika Savo Znideršič, za podpredsednika Vinko bilo preslabo, da bi se merilo z močnejšimi silami' narave. Molčeč stopa dolga žalostna vrsta v dolino. Vseh oči so uprte nemo v Devetaka, ki zre s praznim pogledom nekam, kakor da je ugasnila vsaka misel v njegovi glavi, kakor da je ves otrpnil v nift, Kje pa sta Jeraj in Habjan? ... Nihče ne ve tega Menda sta se takoj pognala v dolino Kličejo ju po imenih, toda nihče se n® odzove Ko položi župnik svojo roko Devetaku na ramo, se ta zdrzne kakor mesečnik iz sna. Kakor starega nadložnega človeka ga podpira župnik, ko gresta navzdol. »Tukaj ne more nihče več ničesar pomagati,« de previdno župnik. »Morda se da še spodaj kaj rešiti.« Te župnikove besede gredo skozi Devetaka kakor skozi gluho praznino, ki ne da nikakršnega odmeva. Povsem brez volje in odločnosti je postal prej tako samozavestni Devetak. Kakor otrok se da voditi od župnikove roke. Počasi stopata zadnja v vrsti za plapolajočimi smolenicami Težavna je pot navzdol po razmočenih in od nalivov razlitih kolobitih. Okrog in okrog je pošastna noč. Pri strani, kjer je prej stalo Mahovito sleme, se čuje grgrajoče šumenje vode. Župnik čuje to in molči. Nič več ni v njem upanja, da se bo dalo še kaj rešiti spodaj. Kakor da se je nalezel njegovih misli, zmaje zdajci Devetak počasi s svojo trudno glavo. Roke se mu povesijo kakor tistemu, ki se je vdal: »Saj nima nobenega pomena več!« STR*N 5 mmmmmM Movh, za tajnika Ivan Ravljen, za blagajnika Miha Berločmk, za odbornike Lojze Novak, Ivan Bolha. Slavko Slatinšek, Emil Ac-man, Vlado. Skubin in Franc Hrastnik. S himno »Hej Slovani« je bila zaključena lepa (Skupščina. * Iz poročila senatorja Puclja v Mariboru. v napiti gornji dvorani Narodnega doma v Mariboru je bil te dni uspel sestanek zaupnikov JNS. Navzočne je toplo pozdravil predsednik sreske organizacije dr Franjo Lipold. ki je še posebej izrekel prisrčno dobrodošlico senatorju Ivanu Puclju, ki je nato v daljših izvajanjih očrtal trenutni politični položaj V uvodu je poudaril potrebo politične opredelitve poedinca. ker brez tega ni mogoča soudeležba pri odločanju o javnih zadevah. Razčlenil je pojem politike kot skrbi za javni blagor ter je zatem obraz'ožil programe in delo treh glavnih političnih skupin v naši državi, to je JNS, JRZ in združene opozicije. Podčrtal je vztrajno doslednost politike, ki jo 'zvaja JNS. pokazal potem politiko slovenskega dela JRZ v Beogradu in v Sloveniji, se pomudil ob nedavni resoluciji Županske zveze pisavi tiska JRZ v Sloveniji in tiska JRZ v Beogradu V svoja zanimiva izvajanja je vp'etal poučne spomine iz naše politične preteklosti. V zaključnem delu svojega govora se ie dotaknil posebnih slovenjih narodnih vnrašanj, ki so v nujni zv^zi X našim izpostavi enim zemljepisom položajem. Poučna je bila niegova onmeri^va. kai ie država v zadniih letih storila za Bosno ir> :aj za Slovenijo Le v st*-n;eni juposlove^ski 6kut>nosti ;e obstanek slovenskega aj oridobiva svo^e sovrstnike za jugoslovansko naci"n°lno r>oH+'V0 * Pravoslavna cerkev je ukinila ukrepe proti poslancem, ki so glasovali za konkordat. Ker je konkordat odložen z dnevnega reda, je sveti arhierejski sabor 8 t m. sklenil ukiniti verske sankcije odrejene proti pravoslavnim narodnim poslancem zaradi glasovanja za konkordat. ki ga ie pravoslavna cerkev spoznala za škodljivega pravoslavni cerkvi Na drusi strani pa je tudi vlada odredila pomilošrenie vseh ki so kaj zagre-Sili v zvez' s konkordatom. * Pomilnščenje kaznovanih zaradi konkor-data. Kraljevsko namestništvo je 8 t. m podpisalo ukaz s katerim ie bilo odrejeno obče pomiloščenie (amnestija) za kaTon^ka dejanja, ki so jih zakrivile duhovne in po- svetne osebe od 1. jan. 1937. do dneva tega ukaza zaradi predložitve zakonskega načrta o konkordatu narodni skupščini. Pomi-loščenje velja ne glede na to, ali je bil postopek uveden, ali je že v teku in ne glede na to, ali je bila sodba že izrečena pravno-veljavno ali ne. Če postopek še ni bil uveden, naj se ne uvede. Pravosodni minister bo odločal o vseh spornih vprašanjih, če se pojavijo dvomi, kako naj se izvrši ta ukaz. * Ne bodo šli v senat. Novoizvoljeni mač-kovski senatorji v savski banovini so sestavili resolucijo, v kateri pravijo, da ne bodo sodelovali v senatu * Množina tobaka za obmejne prebivalce. Dunajska »Wiener Zeitung« objavlja odredbo o izpremembi carinskega postopka glede tobaka. Na podlagi tega smejo obmejni prebivalci dnevno preko meje za lastno uporabo brez vsake carine prenesti 5 cigar ali 25 cigaret, odnosno 25 gramov tobaka. Ce imajo s seboj cigare, cigarete in t^bak, se morajo podvreči carinskim predpisom. Novi predpisi pa veljajo le za gotove obmejne kraje in bodo v primeru zlorabe seveda takoj ukinjeni * Povratek izgnanih Avstrijcev v Jugoslavijo. Nedavno so bili iz naše države izgnani avstrijska trgovca Alojzij in Franc Fiedler in gostiničar Josip Kern iz Gornje Radgone. V soboto 5. t m. so se pa lahko vrnili v Jugoslavijo. ker je preiskava pokazala, da niso ničesar zakrivili. * Da hi se omejile nesreče s starimi granatami. Goriška prefektura je zaradi čedalje pogostejših nesreč, ki se pripetijo pri pobi-raniu starih razstreliv iz svetovne voine, odredila. da ima v goriškem okolišu pravico do pobiranja samo r>odjet:e Edvarda Hvale. Podjetje Hvala je tako opremljeno, da so nesreče tako rekoč izključene. Uredba prefek-ture pravi, da bodo najstrožje kaznovani vsi, ki bi se tega prednica ne držaM. Oblastva odklaniajo vsako soodgovornost, če se bodo v bodoče pripetile nesreče te vrste zaradi neposlušnost* nosameznikov. * Odpok'ic naš°ga generalnega konzula v Celovcu Dosedanji generalni konzul v Celovcu dr Liudevit Ko^er ie odrmklican in premeten kot svetnik v zunanje ministrstvo Za generalnega konzula v Celovcu je imenovan dosedanji svetmk zunanjega ministrstva M^kodMe Jovanovič * Dr Mano TVreani ie umrl. V Celju je oo daljen tm!;en'u v 71 letu starosti preminil bivši celjski mestni fizik, zdravnik Perilo je hitro oprano če vzameš vedno £CHICHT0V0 terpentinovo milo; namOVanie 4nsko w° okrožnega urada za zavarovanje delavcev in banovinski zdravnik v pokoju g. dr Mano Dereani. Pokojnik je bil po rodu iz Žužemberka. Medicino je dovršil na graškem vseučilišču. Kot visokošolec se je z veliko vnemo udejstvoval pri akademskem društvu »Triglavu« v Gradcu. Po dovršenih študijah je služboval kot zdravnik v Ljubljani, Cerknici, Metliki, Trebnjem in Št. Vidu nad Ljubljano. Leta 1922. se je naselil v Celju. Dr. Mano Dereani je bil od'očen naprednjak, kremenit značaj in prijeten družabnik, ki so ga nešteti prijatelji in znanci visoko spoštovali. Zapustil je sina g Pavleta in hčerko go. Vero, soprogo veletrgovca g. Božida-ra Ravnikarja v Celju, gdč Mileno in gospo Lidijo, soprogo g. Adolfa Grilca v Celju. Rajnkemu bodi ohranjen časten spomin, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje' * Nov železnobetonski most čez Mežo v Dravogradu. Dne 9 t m je bila po zastopnikih banske uprave in cestnega odbora ko-lavdacija novozgrajenega železnobetonskega Koiterjevega mostu. Most je v tiru banovin-ske ceste I. reda Dravograd—Črna v Dravogradu. Most je stal okrog pol milijona dinar- "-anV Frvvpst- eznanka s tančico Krimina Lady Helena je vstala in njena vitka postava se je vzravnala »Nimam nikakih pojasnil za vas,« je odvrnila blsdno »Sicei pa je moja pomoč neootrebna ker že to iko veste.« Nato je stopila k vratom in iih odprla Ko ie stopal sir Ralf mimu nje mu je n»gm zašepetala: »Vrnite se Moram govoriti z vami.« Foyle je pregovoril Fairfielda. da sta stopila v bližno rajamo kier mu je obrazložil da računa na to da se bo njpmu. Fairfieldu posrečilo priboriti si zaupanje mladenke S tem da bi po ovinkih zadeva venda^e napredovala. »Veseli me. da vas ie ladv Helena prosila, da se vrnete,« je pripomnil z nasmehom. »Vi ste to slišali?« je menil sir Ralf. »Toda 8ie razumem, kako mi morete orisoditi tako podlost, da bi se tako rekoč prikradel v zaupanje mlade dame. potem pa io izdal.« »Saj ji ne bos+e škodovali, temveč koristili.« je odvrnil Fovle r^sno. »FaVor sem r°-k°l prei niei sami, ie že zi?1o zauletem v +o neprijetro zadevo, in omenjeni na^n je edini. na kateri bi jo bilo mogoče rešit' « - Detektiv si je mnogo prizadeval, da bi pregovoril sira Ralf a. No, naposled je ta spo-Enal, kako resen je položaj za lady Heleno, in pol ure nato je sedel v vojvodovi hiši nasproti mlademu dek'etu. .. »Radi bi govorili z menoj samim?« je vpra-fcal. I ni roman. »Da. rada bi vedela, ali sva midva zaveznika ali sovražnika. Vem, da sem grdo ravnala z vami. toda bila sem kakor blazna, dokler sem mislila, da je Robert res mrtev. Zdaj pa delava skupno, kaj ne?« »Kolikor oba že iva pcm^g^ti Robertu iz njegovega zagonetnega položaja, sva sodelavca « je odvrnil sir Ralf. »Ne verjamem, da ie morilec, toda zakaj se skriva' Saj vendar ni človek, ki bi počel neumnosti. Tn pa, kar dela zdaj, je največja neumnost. Mora torej imeti velik povod za skrivanje. Ali poznate ta vzrok?« »Ne, ne vem ničesar Zaupam mu slepo. Potrebuje denar, in ko sem tisti ženski dala svoje okraske, jih ji je policija odvzela. Zdaj mu morate pomagati vi. Vi imate ključ za tajno pisavo.« »Oglas je bil torej ključ k temu?« »Da, in jutri sledi še en oglas zame.« »Potem mi torej povejte, kaj pomeni oglas.« Helena ga je za trenutek nezaupno pogledala, nato pa je vendar vzela iz predalca v pisalni mizi neki papir. »Kako se je že glasilo število v oglasu?« jet vprašala. »2315.« Nekaj minut se ni slišalo drugo kakor škrtanje peresa po papirju. Naposled je končala in mu dala listek, na katerem je bilo obrazloženo, kako je treba razvozlati tajno pisavo. »Ah, zdaj razumem,« je dejal počasi, »Ze Foyle mi je nekaj pripovedoval, kako se rešujejo različni načini tajne pisave.«, He ena je skočila pokoncu in se odmaknila od njega Pogled v nien obraz mu je takoj izpričal, kaj je storil. »Vi, vohun!« Silno zaničevanje ie govorilo iz njenega glasu. »Vi ste o tem govorili s Foyleom, in zdaj ve mož vse K meni ste prišli samo, da izvabite i? mene skrivnost « »Imenujte me. kakor vam je drago.« je rekel. »Tudi za vohuna me lahko zmerjate, toda verjemite mi da delam samo to kar je za vas in za Rrberta najboljše. Vi ste me pred dnevi že imenovali morHca — s kakšno pravico, sami veste. Kakor vidim, ste ■ spet pripravljeni prehitro soditi « Lady Helena je odšumela rrvmo njega previdno, da bi se ga ne dotaknila. »Za policijskega vohuna v moji hiši ni prostora.« je rekla in šla iz sobe Pol ure pozneje je ctopila ladv H°1ona Mereditova pred zgradbo dnevnk.a »Tele-graoha« iz avta. Uriu*b°nec v^ oglasim oddelku je bil zelo vljuden in je zelo obžaloval, da ji ni mogel ustreli. Čisto n°rnogo*e da je preprečiti tisk kakšnega oglasa, če stranka hkratu ne predlogi nobotn^e. Helena je obuoavsla. Bala se ie. da se Greli ne bi izdal z oglasom, in ie ob- javo niegovega opTasa preprečiti. Zdajci ji je padla na um misel. »Morda pa lahko osebi, ki nrinese o"1 a s, izročite rijsmo. če o™las še ni tu.« ie rekla vneto. Vliudni mladi mož je bil t-koj pripravljen na uslugo. Helena ie slekla rokavice in v na«l;oi nanisala nekaj vrst. M1-> vijo glavnemu odboru LKR v Liuhliani Pred škofijo 18/1., pismeno aH u^tno ob delavnikih med 17. in 19. uro. Glavni odbor ne ■mnunaaaaeK« ■■»■»!■■ i niiiimmn i »Dajte to takoj fotografirati, Green,« je naročil, ko se je nadzornik vrnil »Morda nam listek lahko še kaj koristi, čeprav je pisan s strojem in so prstni odtiski nejasni « Položil je prepis oglasa predse in začel razvozlavati tajno pisavo. Ko se je Green ponovno vrnil, je že poznal vsebino oglasa »Poslušajte, Green. takole se glasi oglas »H(e.ena) M(ereditova) Sem na varnem na neki ladji pod towerskim mostom Imam dobre prijatelje a po krivdi policije malo denarja Upam da še verjameš v mojo nedolžnost, čeprav vse kaže proti meni Iz važnih vzrokov želim, da me za enkrat ne vprašuješ. Izkušal bom dobiti zaposlitev na neki ladji, ki se bo kmalu odpeljala Bojim se da ne bi zdaj znala policija Tvojih pisem brati Pozneje ti bom vse obrazložil « Oba uradnika sta se nekaj časa molče motrila. »Paziti bomo morali na vse ladje, ki te dni odplujejo.« je dejal potem Foyle živahno Pošljite nekaj spretnih ljudi v Tilburv in dajte takoj poklicati nadzornika policijskega oddelka ob Themsi Wringtona!« Čez poldrugo uro je primahedral velik mož s trudnimi, sivimi očmi in železnosivimi lasmi in brki v pisarno ter kakor v zadregi obstal pri vratih s klobukom v rokah To je bil nadzornik Wrington. ki je gladko govoril pet jezikov in še dva precej dobro. Ze trideset let je vodil na londonskem obrežju Themse tako neizprosno vojno s tatovi in tihotapci. da je hujše zločince tako rekoč že iztrebil iz svoiega okoliša Ko mu je Fovle v kratkih besedah pojasnil, za kaj gre, ga je nerodnost kar minila »Dobro, gospod Foyle,« je odgovoril. »Če more obveščati o tem vsakega poedinca, delno zaradi neznanja bivališča, delno pa tudi zaradi previsoke poštnine in drugih ovir tehničnega značaja. Smatrajte to vest za poslednje vabilo k prijavi. Za pismen odgovor in pojasnila priložite znamko za 2 Din. Popisovanje reflektantov se bo končno zaključilo 25. t. m. Legija smatra, da je s tem izpolnila svojo tovariško dolžnost in odklanja odgovornost za škodo, ki bi nastala posameznikom zaradi opustitve prijave! * S stolpa je padel. V prijazni vasici Ceri-ni v občini Čatežu pri Brežican se je zgodila huda nesreča. 33 letni družinski oče Kolar Jožef iz Cerine je nedavno kupil na Cer.ni neko zgradbo, v kateri je bil svoječasno samostan Poleg zgradbe je tudi manjša kapela s stolpom v višini 12 do 15 m. Pokojni je bil izučen zidar in je stavbo od časa do časa popravljal, Te dni je popravljal tudi Stolp in nesreča je hotela da je strmog avil z njega in dobil hude notranje poškodbe, za katerimi je v brežiški ^bolnišnici umrl Pokojnik ki je bil skrben družinski oče, zapušča ženo in tri nedoletne otroke. Blag mu spomin! * Smrt mlinarja pod vretenom. V Retečah pri Skofji Loki se je zgodila nenavadna nesreča Znani reteški mlinar Kermelj Franc je v svojem mlinu ob Sori phal proso. Njegov najmlajši sin Tonče ie bil zunaj pri kolesih in je nenadno opazil, da se kolo ne vrti v redu Hitro je stekel v mlin Tu se mu je nudil strašen prizor Njegov 60-letni oče je ležal ves pobit v žlebu pod vretenom ki goni stope Skušal mu je pomagati a je bilo nemogoče ker je vreteno pretežko Priklical je še mater in sosede Po skupnem naporu se jim je posrečilo dvigniti težko vreteno, ki je tiščalo nesrečnega mlinaria Poškodovanca so prenesli v hišo. kjer je kmalu izdihnil Kako se ie nesreča pripetila bo ostalo nepojasnjeno Najbrž mu je pri urejevanju vretena spodrsnilo in je padel na vrteče se vreteno, ki ga je z ročicami pobilo pod sebe v žleb * Hrbtenico ji je zlomilo. Pri Colu je 45 letna. Karolina Šangalieva padla z voza in ob ežala nezavestna Domačini so jo prepeljali v bolnišnico v Gorici, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno hrbtenico. Nesrečnica je kmalu izdihnila. * Otroka z dvema glavama je rodila Iza Mangova, soproga železničarja v Koniicu v Bosni. Otrok je kmalu po porodu umrl. je mož na reki, ga bomo našli. Najbrž si je dobil službo ladijskega stražnika. Eno ali dve uri utegne miniti, preden poj demo na delo. ker moram še zbrati vse ijudi.« »Trije ali štirje možje bodo zadostovali. Vi. Green in iaz smo že trije. Pričakujte me čez dve uri ob vvestminstrskem mostu z enim ali raiši z dvema motornima čolnoma. Če si dva čo.na naiamete bo boljše, ker policijske čolne že preveč dobro poznajo.« »To bomo storili « »V redu Na svidenje!« Med tem je šel Green k tovarišu v oddelku za prstne odtiske in ga dobil zaposljenega s tem. da je želo povečano fotografijo oglasa primeri al s prav tako povečano sliko prstnih odtiskov z bodala. Toda tu ni bil prijazno pozdravljen, ko je bil vprašal po uspehih primerjave, zakaj nadzornik Grant je bil zaradi prezaposlenosti čemeren Zato jo je Green rade volje odkuril. ko so mu javili, da ga načelnik kriminalne policije kliče k sebi. »Blake mi je brzojavil, da si je bila tista ženska kupila vozni listek za Liverpool in da se tudi on pelje s tistim vlakom. Radoveden sem, kaj bomo opravili na Themsi.« * Knežna Petrovska je udobno sedela v kotu kuneja prvega razreda in motrila nekaj gospodov ki so se pogovarjali v bližini ku-peiskih vrat ko se ie začp] liveroool.cki vlak počasi pomikati V tistem trenutku se je eden izmed gospodov naglo okrenil. skočil V vlak in storil v nien kupe »Uh.« je menil gosood zasooljen. »Skoro bi mi bi' ušel. Oprostite, kupe pač menda ni zaseden?« * Stoletnik pokopan brez, duhovna. V Bre-gani je umrl Ivan Strgašek, ki je bil v okolišu najstarejši prebivalec. V treh letih bi namreč učakal stoletnico. Bil je v mladih letih zidar, pozneje pa je popravljal dežnike. Vedno krepki mož je bi1, tudi izredno čvrste volje in je imel povsem svoje nazore, v katerih se ni dal zlepa omajati. Pred dobrimi 50 leti si je izbral življenjsko družico, ki je pa ni povedel pred oltar, češ da je ljubezen poglavitnejša od cerkvenega blagoslova. Zena mu je v srečnem zakonu rodila sedem otrok. Ko je zdaj bolezen končala dolgo žb ljenje Ivana Strgaška, se je duhovščina spomnila, da tu ni vse v redu. Zatorej ie bil tudi odrečen cerkveni pogreb. Strgaška so pokopali brez duhovna. Zbralo se je pa na pogrebu kljub temu mnogo ljudi, ki so cenili pokojnika. * Smrtna nesreča mladega oficirja. Te dni je jahal komaj 221etni podporočnik 45. pehotnega polka v Mariboru. Radivoj Para-mentič na sprehod proti Kamnici Iz neznanega vzroka pa se je konj splašil Podporočnik je padel s konja in obležal nezavesten. Prav tedaj je privozil mimo neki izvošček in nesrečnega oficirja odpeljal v vojaško bolnišnico, kjer pa je kmalu nato izdihnil Pri padcu mu je namreč počila lobania. Mladi podporočnik je služboval že tretje leto v Mariboru in je bil ?elo priljubljen Blag mu spomin! " * Požar v Ciglenškem vrhu. V Ciglenškem vrhu pri Vurbergu sta ponoči pogorela hiša in gospodarsko poslopje nqale posestnice Rože Šisežkpv.e Sosedam' -in .. gasilcem od Sv. Martina se ie posrečilo obvarovati nekaj metrov oddaljeno sosedno poslopje * Samomor pod Tivolskim gradom. Nedavno zjutraj je čuvar mestne vrtnarije na svojem obhodu po Tivoliju naletel pod Tivolskim gradom na nezavestnega moškega, ki je očitno prebil vso noč na prostem. Ko ga je skušal zbuditi, ni dajal nobenih znakov..'življenja. Moški je ležal v hudi. nezavesti, zaradi česar je čuvar sklepal, da gre za samomorilni ~ poskus Poklical je reševalni avto, ki je odpeljal nezavestnega v bolnišnico. Ugotovi-lojse je, da gre za privatnega uradnika Bel-trama Jožefa, rojenega v Ajdovščini in pristojnega v Grosuplje. Zadnji čas je stanoval v Ljubljani. Bil je brez službe. * Smrtna nesreča se je zgodila v vasi Ce-rini. Zidarski mojster Josip Kolar ie imel tam svoje posestvo in njegova je bila tudi . hiša, v kateri je nekoč bil samostan. Kolar si hA. --".i- ni i i i'ii ihimiiiwiiiii m iwwim in—nnmim—i—— Knežna se je ljubeznivo nasmehnila. »Ne. ne,« je odvrnila »Bilo bi obžalovati, če bi bil vaš trud zaman.« Nadzornik Blake se je priklonil, sedel in vzel iz žepa časopis, pri čemer si je mislil: »Kaj, za hudiča, je ženska mislila s temi besedami?« Dama pa je že prijazno nadaljevala: »Kako se kaj godi prijaznemu gospodu Foyleu. Upam, da dobro! Zelo očarljiv je, da mi je pribavil tako prijetno potno spremstvo.« »Ne, veselje je na moji strani,« je naglo odvrnil Blake. Toda v njem so gomazeli neprijetni občutki in obžaloval je. da ni vzel s seboj katerega izmed tovarišev, zakaj nehote je moral misliti na nevšečnosti, ki jih je bil doživel Waverley. Vzel je cigaretno dozo iz žepa in vprašal: »Ali kadite?« čeprav je ni bil še nikdar prej videl, je bil prepričan, da ima pred seboj knežno Petrov-sko. Ta je smeje se segla po cigareti. »Tole zasledovanje moje osebe bo pač majhna pomota?« je menila. »Kaj se pri policiji zgodijo večkrat take nerodnosti?« B'ake se je moral smejati »Včasih,« je priznal »Tudi jaz sem jo zdaj napravil, ko sem prišel š&m k vam v vlak.« »Mislim, da se me bojite!« je vzkliknila knežna in v posmehljivem začudenju zavila oči proti stropu. »Poslušajte me gospod... gospod . .« »Smith John Smith « »Gospod John Smith torej. To je dobro angleško ime. Mene se nikar ne bojte in če pri izstopu v Liverpoolu izgubite sled za menoj, tedaj...« »Kai?« je v teku zadnjih let lepo preuredil poslopje. Te dni je pokrival streho, poleg katere stoji tudi stolpič nekdanje kapelice. Prav na ta stolpič se je KoUr splazil, da ga popra" Nesreča pa je hotela, da se mu je zlomila prečka v lestvi, siromak je izgubil ravnotežje ter je padel z višine na zemljo in je obležal na mestu mrtev. Pokojnik je štel šele 35 let, vdovi pa je zapustil pet nepreskrbljenih otrok. * Med poukom se je obstrelil. Nedavno se je pripetila v štrigovski šoli nenavadna nesreča. Učenec 7. razreda narodne šole v Stri-govi Lukovnjak Franc je imel pri sebi na lesenem ročaju pritrjeno železno cev, nabito s^ smodnikom, papirjem in drobci železa. To orožje lastnega izdelka je imel za predpasnikom ter si ga je med poukom še nekoliko popravil, da bi mu ne padlo na tla. Tedaj pa se mu je orožje sprožilo in naboj je zadel fanta v trebuh. Hudo ranjenega učenca so prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti, kjer je bil takoj operiran. Zdravniki so ugotovili, da so mu drobci železa večkrat predrli črevo. Deček je menda že izdihnil. * Strašna smrt 17letnega fanta. Ob cesti med vasmi Sv Miklavžem na Dravskem polju in Dobrovcami so našli te dni na enem izmed nosilcev daljnovoda zogljenelo človeško truplo. Odklopili so tok za nekaj časa in sneli nesrečneža z nosilca. Kmalu so dognali, da je bil to 171etni Anton Lešnik od Sv Miklavža na Dravskem polju Na istem me-' stu. kjer je mladega fanta zadela smrt. si je na isti način končal življenje njegov brat Franc, ko se je vračal v družbi nekoliko vinjenih fantov domov, pa je pred njihovimi očmi splezal na železni drog in se usmrtil z elektriko Tudi Anton je usodnega večera popival v družbi fantov in je dejal, da poide na električni drog Fantje so ga s silo držali nazaj, proti jutru pa se jim je iztrgal in zbežal v noč. IVTislili so. da se šali vendar se je kmalu izkazalo, da je bila njegova grožnia resna. Vzroki teh nesrečnih samomorov pri Lešnikovih so nesrečne družinske razmere * 30 ljudi je zgorelo v hiši. V vasi Sretni-cu pri Mostarju se je nedavno nonočj pripetila strašna nesreča. Zvečer je zbral v gornjih prostorih svojega doma kmet Gjorgje Rožič ob priliki poroke svoiega sina nad sto gostov. V spodnjih prostorih pa sta bila spravljena seno in druga krma. Gosti so v veselem razpoloženiu popivali pozno v noč Med tem pa je začelo goreti seno v snodniih prostorih Požar je kmalu po polnoči z vco »Boste zaslužili 50 funtov.« Blake je odkimal »Kakor kaži, ne cenite londonske policije preveč visoko, knežna.« Smeje se je skomignila z ramami in oba sta kramliala dalje ter se smejala, med ko je vlak monotono drdial naprej Ko sta se od zajtrka v jedilnem vagonu vrnila v svoj kupe, je Blake ugotovil, da mu je pošla zaloga cigaret. Tedaj pa je poiskala Petrovska v torbici svojo lično dozico. »Izvolite,« je rekla, »če so vam egiptovske cigarete všeč.« Blake je vzel ponudeno cigareto Kaj naj mu ena cigareta škoduje? Vendar je knežna izstopila brez spremljevalca, ko je bil vlak obstal v Liverpoolu. Blake je negibno slonel v kotu in smrčal. XVII. POGLAVJE Heldon Foyle in nadzornik Green sta stala na pristaniškem prostoru westminstrskega mostu in opazovala nekaj motornih čolnov ki so se močno zibaje bližali »Mrzla vožnja bo,« je pripomnil Foyle in si odvihnil ovratnik pri plašču. V tistem trenutku je pristal eden izmed čolnov. Uradnika sta se vkrcala in lov se je začel. Najprej so se peljali mimo čolnov ob južnem obrežju Rečni stražniki so pazljivo dali na vse strani in zdaj na zdaj ootihoma kaj pripomnili Fovle in Green sta molfe čakala. saj sta vedela, da ljudje razumejo svoje delo. Čeprav pa sta čolna hitro plula, zadeva ni napredovala, in Fovle je večkrat v skrbeh pogledal na uro, zakaj začelo se je že mračiti silo buhnil tudi v gornje prostore. Pregoreli pod se je pod težo gostov podrl in vsi so popadali v plamene. Iz pogorišča so se čuli strahotni klici na pomoč. Od vseh strani so prihiteli ljudje in rešili nekaj gostov Izpod ruševin pa so izvlekli 30 ožganih trupel. Med umrlimi so tudi gospodar Rožič, ženin in obe Rožičevi hčerki. Nevesta se je sicer rešila, a je imela pc vsem životu tako strahotne opekline, da je kmalu umrla. Na kraj nesreče so prišli orožniki in uvedli strogo preiskavo. Ljudje zatrjujejo, da je požar podnetil neki fant, ki ga je nevesta zapustila, ter se je na tako strašen način hotel maščevati nad Ružičevo družino. * Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni ali skrajšanega roka službe čimprejšnjega vstopa v kader ali odložitve službe v kadru informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da vefi pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo konsecionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din > * Prijeta zvodnika in izsiljevalca. Pred tedni sta izginili iz Ljubljane od svojih staršev 17 letna Branislava in 20 letna Ljudmila, ki sta padli v roke drznih zagrebških zvodnikov. Odpotovali sta v Zagreb • Pobeg obeh deklet so njuni starši takoj javili oblastvom in jih prosili, da bi ubežn;či izsledili Iskanje pa je ostalo brezuspešno, dokler se nista pred dnevi pojavila v Ljubljani neki Juraj Roz-manič ter Zlatko Primožek. Zglasila sta^ se pri starših pobeglih deklet in zahtevala od njih več stotakov za to. da bi povedala, kje sta dekleti. Starši pa jima n'so nasedli marveč so ju izročili policiji, ki ju je aretirala. Na policiji sta izpovedala, da sta pobegli dekleti v Rozmaničevem stanovanju v Zagrebu. Policijska uprava je o tem obvestila zagrebško policijo, ki je dekleti že poiskala. Zagrebška pustolovca sta bila izročena so* dišču. ' KAMOR »ZENA IN DOM« PRIHAJA, TAM VESELA DECA RAJA. Ženski časopis »Zena in dom« stane četrtletno 12, s prilogo vred pa 18 dinariev. Naročite ga pri upravi, Ljubljana 108/D in luči na mostu so odsevale v pošastno se menjajočih oblikah na vodi. Kmalu pa so dospeli do londonskega mostu, švignili proti severnemu obrežju in šele zdaj začeli pravi lov Luči na čolnih so uga-sili in čolna sta drsela kakor dva temna madeža po vodi Enkrat so skoro treščili v carinski patruljni čoln. Krepke kletvice so se oglasile za njimi. »Na oni strani tovverskega mostu je baje na enem izmed čolnov nov stražnik.« ie za-šepetal Wrington svojemu predstojniku. »Tega si bomo najprej ogledali Govorite zelo tiho. Na vodi sega glas zelo daleč. Ah, tu smo.« Foyle je imel dobre oči. vendar ni m^gel videti ničesar drugega kakor črn mane* z1 maihno lučjo Oba motorna čolna st.d čdaj plula počasneje in se bližala madežu z obeh strani tako rekoč po prstih Ko sta orin ula tjakaj, se je pokazal čoln na koncu dolge vrste »Stoj!« je zapovedal Wrington »Ali h >č»te z menoj na ladjico, gospod Foyle? Bodite pripravljeni« Ko so se dotaknili ladiice sta oba skočila nanjo, med tem ko sta Green in eden izmed rečnih stražnikov ? druee strani srle -zala na krov Na Fov'eov mis so oni trijl obstooili malo kabino na krovu Fovle na je tiho odnrl vrata k?lvne in v^opil Bilo čisto temno v niei Zato prižg* vžiga'(C in bil pripravlien na vse Na drugem Vone:>. kabine slonela mo?Va noetava na stolu ir spala Fov^e se ie prinlazil orevidno k mo' žaku in ga prijel z obern- -"•1",mo (Dalje prihodnjič.) (gTt; ^ v « 81 17 tisočakov v pivski stcklenici. Trgovec K mesnino Ivan Senkovič v Karlovcu je bil nedavno okraden Policija je kmalu izsledila tatu v osebi fi letnega Josipa Skrbina. Skr-bin je bil denar stlačil v pivsko steklenico in ga zakopal doma v Galdovu na vrtu, kjer 60 ga tudi našli. * Trboveljski vlomilce aretiran v Mariboru. Mariborska policija je aretirala Stanislavi. Avsca ki je osumljen, da je izvršil ylom v drogerijo »Sanitas« v Trbovljah. * Nevaren potepuh v rokah pravice. Orožniki iz St Pavla v Savinjski dolini so aretirali brezposelnega brivskega pomočnika Ivana Svetka ki je sam ali pa s pomočjo svoiih treh pajdašev kradel in vlamljal .Tudi roparski napad ima na grbi. Razen tega je Svetkova zločinska družba zakrivila tudi Več požigov. * Nož na svatbi. V Cremljenšku pri Sv. Ru-pertu v Slovenskih goricah so imeli predzadnjo nedeljo svatbo. Posestnikov sin Janez Janžekovič se je poročil. Svatba je prvi dan potekla v najlepšem razpoloženiu in se je na-da.ievala še v ponedeljek, ko so se svatje napotili v Duplek kjei so v hiši sorodnikov zakliučevali gostijo Svatje so se že razhajali, pa se je nenadno vnel prepir in je neki kmečki fant z nožem večkrat zabodel ženina. Ko se je nevesta zavzela za ženina, je napadalec zamahnil z nožem tudi proti njej in ji prizadela! nekaj lahkih poškodb Navzočnim se je posrečilo napadalca odstraniti Ženina so nevarno poškodovanega prepeljali v mariborsko bolnišnico kjer upajo zdravniki, da ga boJo ohranili pri življenju. * Dva mlada roparja. V Št. Vidu na Vipavskem so orožniki aretirali Janeza Krebi-ža. Antona Pavšiča in Miho Hvalo, ki so jih zalotili v hudem pretepu. Zasliševanje je odkrilo. da sta prva dva napadla Hvalo in ga oropala za 40 lir. Hvalo sta tudi te'esno zelo hudo poškodbvala. Orožništvo je Hvalo izpustilo na svobodo, roparja pa odpravilo v zapore. Dolgo iskana družba t"tov pri Šmarju. Mirni tre Šmarje pri Jelšah so že dalje ča<-a vznemirjale tatvine. Neoridinravi so kradH vse. kar jim je prišlo pod roke. Ljudje se iz strahu pred tatovi, ki bi se morda m^š^e-vali. že niso ur>a]i priiavliatj ci'roliivoev ^o-da vrlo orožn'štvo s komardirjerrt g. Vrb-ljancem na čelu ie bilo vestno na d°lu. Nenadno je naoravilo oreiskavo v nekom r>o-slonju v vasi blizu Šmarja. Tu so na*li vo-čino reči ki so iz^ni1«* nri vlomu v prof Vrežeta nri Sv R°ku Np^li gn tu^i več- kilogramov clanine. za katere 'zvor osumljenec. ki je varuh, odn^sno delavec na obiskanem t>o?est"u. n5 mocel H o ti zadovoljivega ooia°n;la. Tr zvezi s +o nrp^s^-vn so st»-tirali tri osumljence in jih odvedli v zaoore. Popotnikovo torDn Lsps uspe! ihnv nacionalne mladine Št. Vid nad Ljubljano, februarja. Sreska m.adinska organizacija Jugosloven-Eike nacionalne stranke za Ljubljano okolico je sklicala za predzadnjo nedeljo ustanovni občni zbor krajevne organizacije JNS za občino Št. Vid nad Ljubljano. V salonu gostilne g. Kratkega so se zbrali številni mladi in mnogi starejši strankini somišljeniki, ki trdno vztrajajo na svojih politi Wh načelih in v svojih srcih zvesto čuvajo jugo-Blovensko naciona"no misel. Zborovanju je predsedoval tajnik sreske organizacije Ivan Koman. V svojem nagovoru je izpodbujal zborovalce, posebno mlade tovariše, nai. posvečajo svoje sile nacionalnemu delu. Za predsedn;ka krajevne organizacije je bil izvoli en Rado Šušt°ršič. Na sestanku sta ob^rneje pnročrla predsednik banovinskega odbora omla^in" J*TS inž. Jože Rus in narodni poslanec Albin Koman. ki je šentviški domaMn. Prvi 5z-pregovoril o splo5n;h smernicah stramfrin°-ga mladinskega gibanja v dravski banovini. Mladina mora zlasti prinesti več značajno-sti, možatosti in poštenosti v politično življenje. Poslanec Koman je pa predočil zbo-rovalcem vse pomembnejše domače in mednarodne politične dogodke od volitev 1. 1935. do danes Zborovalci so s posebno pozornostjo sledili njegovim izvajanjem o politiki in gospodarstvu v domači občini. Po končanem zborovanju so zborovalci izražali že jo, da bi se čim večkrat sestajali na takih sestankih. Spletkarsko bezanje v delamo živinorejsko društvo Središče ob Dravi, februarja. Znani politik, posestnik in naposled živinorejec se je v »Slovenskem Gobpodarju« obregnil ob delovanje Selekcijskega društva v bredišču ob Dravi. K temu samo malo zgodovine Imenovai.i je pristopil k društvu leta 1930. in izstopil 1 1934., ker se mu ni posrečilo speljati gospodarsko društvo v politične vode čeprav so tudi njegovi somišljeniki v vodstvu društva Društvo je brez njegovega delovania nemoteno naprej delovalo ter priredilo dva plemenska sejma in dve razstavi se udeležilo zvezne razstave v Ptuju ter bilo nagrajeno s prvo nagrado. Nadalje je društvo posredovalo pri napravi 37 vzornih gnojišč, nabavilo 15 gnojničn h sesalk, dalo umetna gnojila brezolačno na razpolago za poizkuse n posebno pažnjo posvečalo zdravljenju obolele živine. Društvo je v teku sedmih let prodalo okrog 150 bikcev po za 30 odstotkov višji ceni, a ne samo za dravsko, temveč tudi za drinsko banovino. Ko je omenjeni gospod to videl, je lansko leto spet pristopil in prvo njegovo delo je bilo kritiziranje, da knjige niso zaključene. Da, še niso zaključene ker mlečni kontrolorji še niso dobili nagrade za 1. 1935 Vsi odborniki se niso udeležili občnega zbora, da. Oni so bili takrat na mestu, ko je b:lo treba pripraviti sejma, razstavi in potovanje živine z vlakom v Ptuj Na zadnjem obenem zboru je bil za tainikovega namestnika izvoljen sin predsednika Ker je bivši tajnik in blagajnik orezaposlien. je seveda moral prevzeti namestnik posle Spokorjenemu selekcionarju priporočamo, da prevzame posle mlečnega kontrolorja Pri tej priložnosti lahko še malo ooagitira. saj 27 marec z občinskimi volitvami je blizu. Želimo mu več sreče kakor pri zadnjih volitvah. Med tem pa nai tako za šalo rešuje tole uganko. Kaj je tele. če 'ibe^alen bik onle-meni klerikalno kravo? Ako to reši. dobi na pustni torek brezplačno izvod »Središkega sršena«. M\ no tujem Iz Hamboma-Neumiihla (Nemčija) nam pišejo: Jug os. o vensko pevsko društvo »Triglav« je imelo 9. januarja božično obdarovanje in nato zabavni večer s plesom. Ob-darovanih je bile 67 otrok Da je bilo obdarovanje tako izdatno, se moramo zahvaliti v prvi vrsti rojaku g. Bogoljubu Mariču, tvorničarju čokolade in slaščic v Solingenu, in njegovi soprogi. Zvečer se je vršila zabava za društvenike. ki je prav lepo uspela. Obiskal nas je tudi izseljenski komisar gospod Samec. — Dne 23. januarja pa je imelo naše društvo občni zbor. Predsednik je v uvodu naglašal med drugim, da je društvo v preteklem letu lepo napredovalo. Z vnemo goji petje, kar precej stane. Za primere bolezni svojih članov je izplačalo 65 mark in za venca dvema umrlima članoma 12 mark. Na novo je btfo SDreietih v druš+vo 15 članov, tako da šteje društvo zdaj 65 članov. Društvo tudi posreduie glede potrebhih listin za člane in v primerih nesporazumov pri nemških policijskih ali drugih obla^tvih. Na pobudo predsednika se je sklenilo, da se bo takoj začelo delovati za nabavo nove DOMOVINA št. 7. društvene za'stave. Nova zastava naj bi na eni strani predstavljala sv Cedijo kot pa-trono godbe in petja, na drugi strani pa našega gorskega velikana Triglava z otokom in cerkvico Blejskega jezera, ker ima naše društvo svoje ime po Triglavu. Novi odbor sestavljajo: predsednik Josip Zupane, tajnik in 1. blagajnik Anton Kozole, II. blagajnik Alojz Sašek, podpredsednika Štefan Mi-ščevič in Peter Lotrič, odbornika Janez Dobrajc in Janez Gros, blagajniška preg edni-ka Ju.ij Jovanovič in Alojz Pečar. Zbor je predsednik zaključil s trikratnim »Živel naš mladi kralj Peter II !« in izrazil željo, da bi se še drugi zavedni rojaki pridružili našemu društvu. Predvsem so nam prisrčno dobro došli pevci! Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Tukaj je 3. t. m. praznoval 821etnico priljubljeni rojak g. Starina Blaž, soustanovitelj Jugo-slovenskega narodnega društva v Gladbecku. Po rodu je iz Št Janža na Do'enjskem. zato je tudi prava dolenjska korenina Bil je med prvimi našimi izseljenci v Nemčiji. Po dolgih letih hudega rudarskega dela uživa zdaj zasluženo pokojnino. Stanuje pri svojem sinu, ki je tudi rudar. Zvestemu društvenemu članu in vnetemu bralru »Domovine« bodi naklonjena še vrsta zdravih let! Iz IIomberga-Hochheide (Nemčija) nam pi-šej o. Dne 19. t. m proslavi 801etnico ga. Marija Rojčeva, po rodu iz Ljubljane, ki biva v Nemčiji s svojim možem že čez 40 let. V vsem svojem dolgem živ.jenju je imela le malo lepih dni. Z možem živita zdaj od majhne pokojnine. Drugo leto bo obhajala z možem zlato poroko. Bodi Zvesti bralki »Domovine« naklonjenih še mnogo let! Iz Selma-Beifanga (Nemčija) nam pišejo: Ze decembra se je pri nas ustanovilo Jugo-slovensko žensko narodno društvo. Odbor sestavljajo: Marija Šilinger, I. predsednika; Pavla Gerčko, II. predsednica; Gertruda D->-linar I tajnica; Frida Dreu, II. tajnica; 0*i-lija Anžlovar. I. blagajnica; Berta Zupančič, II. blagajnica; Roza Hostnik in Ivanka Pre-ner, preglednici. — Na sveti večer smo imeli obdarovanje članskih otrok in se prav lepo zahvalimo vsem. ki so k obdarovanju pripomogli, g Mariču in gospe za slašHce. potem izseljenskemu komisarju Samcu in zveznemu predsedniku g. Bolhi — Due 16 januarja smo obhajali 16 etnico društva s prav lepo uspelo prireditvijo. Iz Erkenschwicka (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensfko narodno društvo je imelo na starega leta obdarovanje otrok Obdarovanih je bilo 29 otrok ki so bili zelo veseli lenih daril. Prisrčna hvala zveznemu predsedniku in pa tvornioarju čokolade g Mariču v Sodin-genu za zabojček slaščič Prav tako hvala ge Jožefi Tomažičevi. ki je pripravila ori-reditev — Dne 16 januarja na ie imelo društvo oboni zbor. Novi o^bor sestavliaio: ond predsednik Alojz Petek drugi predsednik Boltežar Peterlin. prvi blagainik Mihael Lo-kar, drugi Jožef Penoa orvi tajnik Mihael Lokar, drugi Jožef Peterlin. revizoria F"anc Tomažič in Jakob Fekonia. odbornika Bl*3 Dolar in Jožef Renc. v širšem odboru ie ga. Jožefa T"maž;čeva Člani so: Fr-^ne Pevec, Anton Bavdek. Vincen" Jezerr>ii< Ju-ij Horvati? Fr^nc Hrvati* An+on ^oian, Tt»-nac Šušter. Ivan Drev. Bernard D^ev. Andrej Go]aV.Š»k. T^ran F-qnf P->torl;Tlt Jožef Kontna, Ma+fia ar. Pr°'ov-šek. Jožef Logar. Albert Logar. Članice društva — v^ove so: Ana Kova*. Marij« Drev, Terezija Peterm, Marija Peterlin, Frančiška Hitti Ivanka Sever. BANKA BARUCH 11 Rue Auber Pariš odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrši vsa bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sorejemaio planila na na«e čekovne račune: Belgija- št 3064-64 — Rruvelles: Francija: št. 1117-94. Pariš: Holandija. «tev 1458-fift Ned Dienst; Luksemburs *t 5967 Luxem-bourg Na zahtevo oošljemo brezplačno naše- čekovne nakaznice. Radio Uubliana od 20. do 27. februarja. Nedelja, 20. februarja: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (Franc Petan in Avgust Stanko), vmes plošče. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Za boljšo voljo (plošče). 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). 10.00: Dr. Franc Kimovec: Staroslovenska sv maša (komorni Ebor pod vodstvom skladatelja). 11.00: Otroška ura: Tetka Marička kramlja in prepeva. 11.30: Slovenske orkestralne skladbe (radijski orkester). 13.00: Napovedi, obvestila. 13.20: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po Željah). 16.00: Koncert radijskega orkestra 17.00: Kmetijsko predavanje: Za uspeh v živinoreji: Povečajte in. izboljšajte pridelek krme (inž Absec), tržna poročila. 17.30: Ze-nitovarne iz Spodnjega Štajerja (besedilo sestavil Anton Bantan; izvajali bodo domačini; sodelovali bodo Fantje na vasi in Kmečki trio). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30. Nacionalna ura. 19.50: Adam. Če bi bil kralj, uvertira (plošče). 20.00: Vodopivčev večer (sodelovali bodo Vida Rudolfova, Akademski pevski kvintet dr. Fran Kimovec — govor in radijski orkester) 21.30: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Ponedeljek, 21 februarja: 12 00: Odlomki Iz zvočnih filmov (plošče). 12 45: Poročila 13.00: Napovedi. 13.20: Mandoline, citre, ba-lalajke (plošče). 14.00: Napovedi 18 00: Zdravstvena ura: Rane (dr. Anton Brecelj) 18.20: Saksofonisti (plošče) 18.40: Kulturna kronika: O Branislavu Nušiču (Fran Lipah Član ljubljanskega gledališča). 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nacionalna ura 19.50" Zanimivosti 20.00: Večer plesne in lahke fi'asbe (sodelovala bosta Bojan Adamič s svojim orkestrom in radijski orkester) 22 00: Napovedi, poročila. 22.15: Kvartet mandolin (Antunovič, Privšek, Mizerit in Haršlag). Torek, 22. februarja: 11.00: Šolska ura: Izdelajmo še nekaj jadralnih letal — pogovor z navodili (Miroslav Zor). 12.00: DomaČa zabava (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Koncert radijskega orkestra 14.00: Napovedi. 18.00: Plesna glasba na dveh klavirjih (Silva Hrašovčeva in Šaplja-Černivčeva). 18.40: Judje in gospodarstvo (Fran Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20.00: Mozart: Mala seretnada (komorni orkester, plošče). 20.20: Kleist: Razbiti vrč, veseloigra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert radijskega orkestra. Sreda, 23. februarja: 12.00: Živalski karneval (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Radijski šramel. 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. Mirosdav Adlešič). 18.20: Udoviče-va in Laušetova pojeta (plošče) 18.40: Pomen socialnih pogodb za izseljence (Jože Rozman). 19.00: Napovedi, poročila. 19 30: Nacionalna ura. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča (v I. odmoru glasbeno predavanje — Vilko Ukmar; v II. odmoru napovedi, poročila). Četrtek, 24. februaria: 12.00: Za vesele in debele. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi, 13.20: Koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Trio pihal (Bareš Josip — oboa, Raubar Miliutin _ klarinet. Turšič Ivan — fagot). 18.40- Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Vsem debelim za god oddaia-mo: Kako je Peregrin Pajek praznoval debeli četrtek (pisan večer, ki ga bodo izvajali Mani radirke igralske družne: sestava in vodstvo .Tožek in Ježek). 22.00: Nanovedi. poročila. 2215- Esperantska oddaja: Večer Otona Zupančiča. Petek, 25. februarja: 11.00: Šolska ura: Xz življenja gluhoneme mladine na ljubljanskem zavodu (Vinko Rupnik). 12.00: Slovenski biseri (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13 20: Koncertni plesi (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Ženska ura: Zena v slikarstvu in njeno stremljenje (Elda Piščančeva). 18.20: Kitaristi (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: NacionaLna ura. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Narodni napevi: K.nečki trio, Mirko Premelč, Olga Kolarjeva. 20.50: Plošče. 21.00: Rondo — III. ura (predavanje: Srečko Koporc, klavir: Gerta Seifertova). 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 26. februarja: 12.00: Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo. 14.00: Napovedi. 17.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). 17.40: Propagandna ura za menarodno gimnastič-no prireditev. 18.00: Magistrov trio. 18.40: Ureditev hudournikov (inž. Karel Tavčar). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Lumpacij Vagabund (po burki Nestroya in po motivih iz istoimenskega filma priredila za radio Jožek in Ježek). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert radijskega orkestra. Ženski vestnik Za kuhinjo Fižolova juha na saški način. Pristavi četrt kile fižola s precej vode. K fižolu deni kuhat (v kosu) tri četrtinke kile prekajene-ga svinjskega mesa, pol drobno zrezane čebule in pet zrn popra. Ko je jed kuhana, deni meso na krožnik. Malo juhe od fižola vlij v kožico in v tej juhi skuhaj šest žlic riža. Med tem ko se riž kuha, pa pretlači fižol skozi sito in ga nato stresi h kuhanemu rižu, po okusu osoli (pazi, ker je juha od mesa že slana), dodaj malo sesekljanega zelenega peteršilja in dve žlici kisle smetane. Med tem ko vse skupaj prevre, zreži meso na tenke koščke, jih stresi v skledo, čez pa polij juho in daj na mizo. Kislo zelje z mesom in rižem. Četrt kile opranega riža duši (samo na pol, sicer se raz-kuha) na malo masti. Pol kile svinjskega mesa sesekljaj, osoli in zmešaj z malo paprike. Kilo kislega zelja skuhaj, a poprej zelje operi, da ne bo prekislo K zelju dodaj ali kosti od svinjine ali pa malo slanine. Zelje skuhaj tudi samo napol. Ko sta riž in zelje napol kuhana, pomaži kozo z mastjo naloži noter za prst na debelo zelja, po zelju riža, nato meso, tako da vse porabiš Po vrhu polij četrt litra kisle smetane, postavi v pečico in naj se eno uro duši Daš kot samostojno jed na mizo. Sirove palačinke. Speci deset sladkih palačink Pol kile domačega sira pretlači skozi sito in zmešaj s tremi rumenjaki, dodaj če-trtinko litra kisle smetane malo naribane limonove lupinice,. štiri žlice sladkorja v prahu, malo soli in pest opranih rozin Pečene palačinke nadevaj s sirom, zvij in zloži v pomazano kozo ter speci v pečici. Daš kot močnato jed na mizo. Jajčna omleta Mešaj, da narase. šest rumenjakov in 12 dek sladkorja v prahu Primešaj trd sneg šestih beljakov in po okusu ali od pol limone naribano lupinico ali malo vanilije ali šest dek zribane čokolade ali šest dek zmletih orehov Zlij testo v pomazano kozo. razravnaj in peci približno 10 minut. Ko je pečeno, daj takoj na mizo; ako čaka. se omleta sesede. Zato pripravi omleto zadnji trenutek, ko si dala že drugo jed na mizo Pomarančni puding. Sok treh pomaranč iztisni in ga posladkaj. V lonec pa vlij poldrugi liter mleka, tri in pol deke sladkorja v prahu, sedem dek razpuščenega sirovega masla, sedem dek moke in posladkani pomarančni sok. Vse skupaj dobro raztepi, postavi lonec v krop in med mešanjem naj v kropu vre toliko časa. da se testo loči od lonca. Kuhano testo odstavi in ko se shladi. primešaj štiri rumenjake (vsak rumenjak zase dor bro umešaj), naribano lupinico ene pomaranče in trd sneg štirih beljakov. Posodo za puding dobro pomaži s sirovim maslom, zlij noter testo, razravnaj, zapri in postavi v krop, kjer naj puding vre približno tri četrti ure Kuhani puding zvrni na topel krožnik in daj takoj na mizo, da se ne sesede. Praktični nasveti Zamazano metlo ali omelo operi najprej V mlačni vodi. Metlo ali omelo nato obesi za ročaj, da se voda izcedi in metla posuši. Sploh imej metlo kakor omelo, ko nehaš pometati, obešeno, sicer se metlišče vse skrivi in se potem veliko hitreje porabi. Pri omelu se pa potlačijo ščetine in zaradi tega tudi zlepijo. Ročaje omela ali metle je treba vsaj enkrat na mesec zribati s peskom, ker se po ročajih nabere dosti umazanosti od rok, ki se pri pospravljanju zamažejo. Svileno perilo, obleke in drugo opereš najlepše tako, da skuhaš narezano milo v precej vode. Ko se je milnica shladila, to je, postala mlačna, daš perilo v milnico in nato mencaš. Mencaj previdno in bolj tlači in stiskaj tako perilo, kakor da bi drgnil. Nato izperi v mlačni vodi. Svilenega perila ne ovijaj, temveč ga samo otisni. Na vrv položi čiste krpe in na te krpe obesi perilo sušit. Svileno perilo moraš zgladiti z roko, ko ga obesiš. Ko se je posušilo, suho in ne na-škropljeno zlikaj z neprevročim likalom. Listnica uredništva Bojanci. Pri privatnih upnikih se znižajo zaščitenim dolžnikom njihovi dolgovi, nastali pred 20. aprilom 1932. leta, za polovico in jih morajo dolžniki plačati v 12 letih s triodstotnimi obrestmi v enakih letnih obrokih vsako leto najkasneje do 15. novembra. Doslej sta zapadla v plačilo že dva obroka: 15. nov. 1936 in 15. nov. 1937. Za dolgove cerkvenim skladom velja prav tako zaščita, vendar s to razliko, da se ti dolgovi ne zmanjšajo, temveč jih je treba odplačati brez vsake znižbe v dvanajstih letih s triodstotnimi obrestmi Na leto odpade približno 10 odstotkov dolga v odplačilo, ki zapade s 15. novembrom vsakega leta. Če ste kmet po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, vam mora cerkvena občina najprej izdati po zakonu predpisane obveznice o višini dolga, šele potem ji morate plačati 20 odstotkov ali ali eno petino svojega dolga, to je oba doslej zapadla obroka. Če bi se cerkvena občina protivila in bi še nadalje zahtevala od vas takojšnje plačilo vsega dolga, se obrnite na svoje okrajno sodišče, ki bo brez vsakih stre škov odločilo, na kateri strani je pravica. Goričica. Povesti imamo vse preveč na zalogi Dopisujte nam o domačih dogodkih, s kratko in jedrnato! Kapla. Nedavno smo prav o zadevi zaščita gorskih kmetov objavili članek in se zavzeli za to, da se razveljavi določba o tem, da bi se gozdovi do izvestne površine smatrali za orno zemljo. Na ta način je izgubilo mnogo kmetov zaščito, med njimi tudi takih, ki od gozda prav za prav nimajo nikakih dohodkov. Dokler to določilo velja; seveda ni odpomoči. Treba je začeti zadevno akcijo in se na podlagi natančnih podatkov, ki izpričujejo krivičnost te določbe, boriti za to. da se določba ukine. Obrnite se na naše poslancel Če je vaš primer samo dvomljiv, povprašajte za svet kakšnega odvetnika, da vašo za-devo preuči. Polenšak. Kdo je igro priredil, ste pozabili povedati. Sv. Barbara v Halozah. Dopisi dobro došli! Tomaška vas — Sloveniprarfec. Povest je po nemškem pisatelju Karlu Mayu povzeta in jo z navedbo tega vira lahko predelate v igro! Trojane. Vprašanje cdoravnine, ker ste med vojno služili v rudniku Raiblu (prej v Avstriji, zdaj v Italiji) je. kolikor nam je znano, gotovo že zastarelo. Glede vaše pravice do hranarine v drugem primeru morate prebrati zadevne predpise in obrnite se zS poiasnilo na okrožni urad Seveda morate upravičenost do hranarine dokazati. Iz vašega vprašanja ni razvidno, ali ste se javili bolni ali pa ste kar brez javljenja zapustili delo. Tržišče. Take reči so v predpustu na deželi žal zelo oogoste. Da ne bo kdo po nepotrebnem užaljen, je pač boljše, če se ta reč ne obiavi. , , .. Zagreb. Roman »Velika ljubezen« ni lzsei v knjigi. Skrivna sila ga je vzdignila v zrak V praški okolici se je zgodilo te dni nekaj nenavadnega Po državni cesti iz Prage v Vi-nor se ie sprehajal 6 let stari delavčev sin Jaroslav Lipold v družbi s svojim tovarišem. Po cesti je hodilo več ljudi, ki so zdajci zapazili, kako je neka nevidna sila potegnila dečka Jaroslava kakih 20 m visoko v zrak. Nihče ni vedel kaj naj je to pomenilo, zato je vse popadla groza. Dečka je skrivna sila zanesla nad košat kostanj, kjer je sila dečka izpustila, da je padel na kostanj. Deček se je nekaj časa lovil med vejami, nato pa je z višine 15 m padel na tla Neki šofer, ki je med drugimi vse opazoval je brž naložil dečka v avto in ga odpeljal v bolniški oddelek letalsko vojašnice. ki stoji blizu kraja nesreče. Tukaj so dečka pregledali in ugotovili, da se k sreči ni oreveč poškodoval. Kaj je bilo vzrok te nenavadne nesreče, se je kmalu dognalo Usodnega dne je imela le- Ko so po odkritju Amerike zavladali na novem svetu Evropci, so začeli domačini Indijanci izumirati. Žganje je bilo med glavnimi vzroki, ki so uničevali ta rod. Še pred leti je kazalo, da bodo tudi zadnji ostanki Indijancev kmalu izumrli. Zdaj pa poročajo iz Amerike, da se je silno izumiranje Indijancev ustavilo in da so se začeli spet naglo množiti. Najbolj se je pomnožil indijanski rod Na-vajev v Novi Mehiki, ki je pred 60 leti štel le 8000 duš, danes pa jili šteje že 45.000. Drugi rodovi se sicer niso v tem razmerju pomnožili, vendar niti en rod ni več nazadoval. Vzrok je v tem, ker postajajo Indijanci poleg slabih strani prosvetljenosti deležni tudi nienih dobrih strani. Predvsem spo- • X Reševanje ruskih znanstvenikov na ledeni plošči. Kakor smo že poročali, je skupina ruskih polarnih raziskovalcev na ledeni plošči prišla v nevarnost. Zato skušajo skupino, ki ji je vodja Papanin, rešiti. Nedavno je odplul proti ledeni plošči ruski le-dolomilec »Tajmir«. Zdaj poročajo s krova »Tajmira«, da so dospeli že zelo blizu ledene plošče, na katero so se zatekli polarni raziskovalci Papaninove skupine. »Tajmir« je s Papaninom v stalni radiofonski zvezi. S krova že vidijo taborišče, vendar pa še ne morejo do njega, ker jih ovira led, ki ga morajo razstreljevati. Med tem se je tudi vreme spremenilo. Začel je pihati močan jugoza-padnik, ki odriva Papaninovo taborišče proti zapadu. To okolnost pa skuša »Tajmir« izkoristiti in se približati tako, da bo mogel ploščo prestreči in sprejeti Papaninovce na svoj krov. Tudi ledolomilec »Murmansk« se približuje ledeni plošči papaninovcev z druge strani. Ne dvomijo, da bodo v nekaj dneh dosegli ploščo in rešili polarne junake, ki so v največji življenjski nevarnosti vztrajali pri svojem znanstvenem delu in dosegi uspehe, kakršnih ni zabeležila doslej še nobena druga znanstvena odprava v severne polarne kraje. Nemčija gradi največji most na svetu. Novi visoki most čez Elbo bo največji most na svetu. Visok bo 177 m. Kakor je znano je kolnska katedrala visoka 160 m. Most bo imel dve nadstropji, prvo bo za železniški promet, drugo za vozove in avtomobile. Pod njim bodo mogli pluti tudi največji parniki. Podaljšanje vojaške službe v Avstriji. Večina evropskih držav je podaljšala vojaško službeno dobo na eno in pol do dveh let. Iz istih vzrokov kakor ostale evropske države je smatrala avstrijska »kda za potrebno, talska četa strelne vaje na leteči cilj. Eno izmed vojaških letal je ta cilj nosilo s seboj. Na 400 m dolgo železno vrv je bila privezana vreča peska, ki jo je letalo vleklo za seboj. V to vrečo so potem letalci streljali. Ko je letalo pozneje pristalo na letališču, so odpeli vrv. Med tem pa se je z letališča vzdignilo drugo letalo, in vrv, ki je ležala še nezvita na letališču, se je zapletla med njegovo kolesje. Tako je letalo neslo visečo vrv s seboj v zrak, ne da bi bil letalec to vedel. Ta vrv se je potem zapletla med noge fantiča in ga odnesla v zrak. Srečno naključje je bilo, da ni bilo še hujše nesreče. Lahko bi bilo mnogo človeških žrtev. Vrv se je namreč med poletom zapletla tudi v električno nape1 i avo visoke napetosti in povzročila kratki stik. Le čudno je, da reševalci, ki so osvobajali malega Jaros^va, niso bili mrtvi, ker so se dotikali železne vrvi, v kateri je bil električni tok visoke napetosti. se je nehalo znavajo, da njihovih bolezni ne more več zdraviti nekdanji indijanski čarovnik, marveč hodijo, če so bolni, k veščemu zdravniku. Še pred 60 leti so med Indijanci strahotno razsajale razne bolezni, jetika, hripa, koze. Dandanes pa je vse to skoro že premagano. Rod Navajev se je docela oprijel navad belih ljudi, dasi si je na drugi strani znal obdržati svoje stare indijanske običaje in svoj materni jezik. Indijanci se v glavnem ukvarjajo zdaj z živinorejo, med tem ko njihove žene tko. Ker so med njimi docela prenehali nekdanji plemenski boji, ki so zahtevali toliko žrtev, je jasno, da tudi to pomaga, da se njihov rod množi. da podaljša vojaško službeno dobo na 18 mesecev. Hkratu je odredila, da morajo mladeniči z 20. letom starosti na nabor. Doslej so hodili na nabor z 21. letom starosti. Uvedbo splošne 18 mesecev trajajoče vojaške obveznosti avstrijski listi splošno pozdravljajo. X Prekop pod morjem med Anglijo in Francijo. Po daljših pogajanjih so se na Angleškem menda le odločili za zgradbo podmorskega prekopa pod Rokavskim prelivom med Anglijo in Francijo. Kopati bi začeli že letos. Načrtov niso delali samo angleški strokovnjaki, temveč tudi francoski, ki so se v tem izkazali celo za boljše računarje. Če bo obveljal načrt, ki ga je napravil francoski inženjer Basdeventa, bo ta podmorski prekop stal poldrugo milijardo frankov ali v našem denarju nekako dve milijardi dve sto tisoč dinarjev. Prekop bi moral biti napravljen najmanj 90 m pod morskim dnom. Dolg bi bil okrog 60 km. Prekop bi imel obliko valja z osemmetrskim premerom in bi bil razdeljen na tri dele. Zgornji del bi služil za dovajanje novega zraka, srednji del za promet z mo- j tornimi vozili, spodnji pa za odvajanje izrab- ! ljenega slabega zraka. Letni stroški za vzdr- ! ževanje prekopa bi znašali okrog 10 milijonov frankov ali blizu 15 milijonov dinarjev. Računajo, da bo že takoj prvo leto šlo skozi ta prekop najmanj 4,000.000 ljudi. Voznina, ki bi jo morala vsaka oseba plačati, če bi hotela skozi prekop, naj bi bila 50 frankov. Kakor kažejo načrti, bi bilo to velikansko angleškc-francosko javno delo končano že v dveh letih. X Lepe sanje so ji prinesle starpga moža. Skozi zamreženo okno jetnišhice v Segedi-nu na Madžarskem so se slišali dan za dnem ganljivi zvoki gosli in zibali v sanje mlado dekle na nasprotni strani ulice. Dekle si je iz zvokov ustvarilo čudovito lepo sliko igralca ter se od.očilo, da ga obišče in mu razodene svojo ljubezen. Kako pa se je začudilo, ko je zagledalo pred seboj osivelega moža. Bil je obsojen na dosmrtno ječo in si je preganjal čas z igranjem na gosli. Zaradi vzornega vedenja so moža kmalu pomilo-stili in nežnočutno dekle, katero so glasovi jetnikovih gosli čisto prevzeli, je postalo njegova žena. Pravijo, da čez 200 let ne bo več premoga. Po svetu narašča število tvornic in čedalje več premoga se porabi, Zato ga tudi vedno več izkopljejo. Leta 1860. so na vsem svetu nakopali 132 milijonov ton premoga, a leta 1935. že 1112 milijonov ton, skoraj desetkrat toliko. Učenjaki so izračunali, da bi utegnilo vsega premoga v zemlji biti kakih pet in pol bilijonov ton. To je seveda le cenitev, ker natančni računi so nemogoči« Če bodo tudr v bodočnosti izkopali na leto toliko premoga, kakor so ga leta 1935., bo na zemlji zmanjkalo premoga šele čez 3700 let. Če pa bi samo za pol odstotka zvišali izkopavanje premoga na leto, bi ga zmanjkalo že v 600 letih. Ako bi pa zvišali izkopavanje premoga za dva odstotka, bi bilo že v 200 letih konec vseh premogovnih zalog v zemlji. Največ premoga imajo v svoji zemlji Ze-dinjene države, ki njihovo premogovno podzemsko zalogo cenijo na 2041 milijard ton« Takoj za Ameriko prihaja Rusija, ki ima 1038 milijard ton premoga v zemlji. Ker se industrija silno razvija, bo rasla tudi potreba premoga, zaradi česar bo treba vsekakor misliti na to, kako bi se premog bolj varčno izrabljal. X Tolovaj Al Capone je zblaznel. Iz San Francisca poročajo, da je zloglasni tolovaj Al Capone, ki je zaprt na otoku Alcatrazu, nenadno zblaznel. V svoji celici je začel divjati, in ko so ga hoteli pazniki pomiriti, jih je napadel in le s težavo so ga ukrotili. Morali so ga vtakniti v prisilni jopič, nato pa je pričel peti italijanske pesmi. Spravili so ga v jetniško zdravilišče, kjer ga zdravniki stalno nadzirajo. Nekateri menijo, da je t> samo zvijača prebrisanega tolovaja, ki se ja že naveličal ječe. Al Capone, kralj tihotapcev alkohola in strahovalec vsega Chicaga in drugih ameriških mest je bil aretiran leta 1932. Že poprej so mu večkrat ob'astva stopila na prste, pa mu niso mogla ničesar dokazati, ker je bil zelo premeten. Sicer pa sam ni bil nikoli udeležen pri razbojništvih, temveč le člani njegove tolpe, ki je štela 700 mož in je bila svojemu vrhovnemu poglavarju slepo vdana. Ko so ga leta 1932 aretirali, je smeje se odšel v zapor, češ: »Kaj mi pa morete?« Toda dokazali so mu, da ie prikrival svoje dohodke in da je državo >sle-paril za ogromne zneske na davkih. Obsodili so ga na 11 let ječe. Al Capone se ,e si^er pritožil na višjo instanco, a ko je ta Zavrnila pritožbo, je bila njegova usoda zapečatena in moral je v ječo. X Srnjak se hodi gfet k peči. V avstrijski deželi salzburški je kraj Gosaumiihle, kjer je maja leta 1936. nekdo pobral srnjačka, ki je bil malo prej prišel na svet. Gozdarska uprava v Gosau je dovolila, da je srnjačka odgo-jila posestnica Jožefa Grillova ter ga krmila do pomladi leta 1937. Pomladi pa je mladi srnjak postal tako nasilen, da je začel preganjati otroke in celo odrasle. Nekega dne pa je izginil v gozdu in se ni več vrnil. Nastopila je huda zima. Bilo je nekaj dni pred zadnjim božičem, ko je zvečer prišel k vež-nim vratom Grillove njen nekdanji, srnjaček. Ženska se je živali zelo razveselila, ni pa vedela, kaj naj počne z njim. Srnjak pa ni bil prav nič v zadregi, marveč je pogumno stopil naprej skozi vežo v kuhinjo ter mirno legel k topli peči. Ljudje ga hodijo gledat in ga večkrat vidijo ležati pri Grillovi peči, Imenujejo ga Hansi. Kadar ga nekaj časa ni in se potem vrne, ga navadno do hiše spremljajo še tri druge srnice, ki se pa ne upajo v hišo. X 103 leta star ubijalec. V mestecu Pol-citeni v Italiji živi 103 leta star možak Floc-ceri, ki je še vedno kakor mladenič. Te dni se je spri z 20 let starim fantom. Med prepirom se je starec razjezil, da se je z nožem v roki zakadil v fanta in ga tako oklal. da ja fant za poškodbami umrl. Izumiranje Indijancev Poglej, babica! Kako je Rezikina obleka siva, ce jo primerjaš s tvojim belim predpasnikom! iHo seveda, saj moje perilo tudi ni navadno oprano, temveč je oprano z Radionom! Navaesno oprano parilo ima odsev nekake sivine, ker navadna prai^i sredstva odstranjujejo nesnago samo s površine. Radion pa nudi več: pri kuhanju perila se namreč razvija na milijone kisi ko vi h mehurčkov, ki pronicajo skozi tkanino in odstranijo vsako, še tako globoko ufrto nesnago. Na ta način postane periU popolnoma čisto in zato tudi bleščeče belo. JKSKiN — /.IMA — OS I A iN Ivi mariborsKjn tekstilnih lovarn, pristnoDarvni, Dre* napak m sicer Haket serija R z vsebino 16 20 m dohn uporabnih istankov tlaneiov.in barnen tov za usko obleko, moško in žensko spodnje perilo Paket serija I z vsebino 4 m ("'isto volnenega bia;»a za žensko obleko v najmodernejših vzorcih. Pri naroČilu prosim navedite barvo. Vsak paket Din 128. Reklamni paket serija K. vsebi na 20 25 m boljšega flanela za moško ženske in otročje perilo v najlepši sestavi, paket D'ji 136 Dalje specialni paket »Original. Kosmos D« z vse Dino 17 21 m I a barhentov za ženske obleke oluze. in prvovrstnih flanelov za pidžame. žensk« moško in otročje perilo za izjemno ceno Din .150 Paket serija »Z* zvseblno 3 — 3.20 m dobrega suk- na za moško obleko damski kostum ali plašč ln sicer: Z št 1 Din 130 Z št 2 Din 160 ; Z St 3 Din 250. zadnji la kamgarn Vsak pake' poštnine prosto pn dveh ali več paketih primeren popust Neprimerno vzamem nazaj m zam« njam Pišite Se danes obče znani stari, sond'/ razpošiljainici »Kosmos«. Maribor Kralja l'etr [rg. _ Nešteto priznanj zadovoljnosU odjeai1' cem na razpolago! Schichtov varuje perilo iti tople gumasto obutev nogavice Za smeh In kratek čas V ŠOLI Učiteljica pripoveduje otrokom pravljico o neposlušnem jagnjetu, ki ga je požrl volk. »Vidite, otroci,« reče učiteljica, »če bi bilo jagnje poslušno ...« » ... potem bi ga bili požrli ljudje,« se oglasi Mihec. NESPORAZUM Gospodar (novi služkinji): »Meta, všeč si mi Imaš že fanta? Meta: »O ne, pač pa deklico.« ALIBI Prvi tat: »Vse tajenje ti ne bo pomagalo, ako ne boš mogel dokazati, kje si bil tedaj, ko je bilo mesarju ukradeno svinjsko stegno.« Drugi tat: »Kdo pravi, da ne morem dokazati! Dokazal bom. da sem bil prav v tistem času v župnišču, kjer sem ukradel prašiča!« NADOMESTILO Mati: »Stopi, Ančka, v trgovino po sladkor.« Hči: »Oh, prav zdaj čitam tako zanimivo povest.« Mati: »Le pojdi. Ančka, le pojdi, bom pa jaz namesto tebe ta čas brala!« DRŽI A: »Rekli ste mi osel. Ali to drži?« B: »Rekel vam nisem, drži pa.« MORALI BI VEDETI Zenka: »Če bi vedela, da si tak tepec, bi te nikdar ne bila vzela.« Možek: »O, saj to bi bila morala sklepati po tem ker sem prav tebe snubil.« Brezplačen pouk v igranfu! KUPUJEMO SMREKOVE GOZDOVE gotov tesan les, deske, late, jesenov okrogli les, jelše, debele in drobne hraste. Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Domovine«, podružnica Maribor, pod šifro »Nakup lesa«. POSOJILA na vknjižbo, poroke, knjižice bank, hranilnic in posojilnic, kmetom za gospodarske potrebe, s 6 odstotnimi obresti priskrbimo takoj. Pojasnila daje Union, Zagreb. Radičeva ul. štev 12. HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje, 3"/o obveznice, za likvidacijo kmečkih dolgov stalno kupujem. Ali. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14. Telefon 35-10. «347 UM Za delo v hiši in na dvorišču so ti topli čevlji Iz močne črne raSevine ■/, gumastimi podplati. Vsak praktičen človek kupuje nogavice ,Radiša'. Trpežne — elastične — cenene. 0707-«XN. Čvrsti in trpežni opankl iz močnega usnja z ne-ugonobljivimi, upognjenimi gumastimi podplati, ki ne prepuščajo vlage. Najboljša obutev za kmetovalce v vseh prilikah, žeblji na podplatih no zarja ve. 38285-811 Ženski šolni iz lakaste gume s krepkejšimi konicami vam bodo služili v dežju in po blatu. Čvrste bombažne nogavice, ki varujejo zdravje in žep. Gladke za isto ceno. Najpraktičnejši in najmočnejši šolni za gospodinje, ki imajo vsak trenutek opravke izven hiše, izdelani so iz močnega boksa z elastičnimi in nepremočljivimi podplati. klavirske harmonike od Din 480. nnursTf"TSS. 04*1 49*50 Guma je edina snov /.a obutev, ki ne prepušča vode. Naega kmetova ca, delavca v kanalih, na stavbah, pri namakanju konoplja, gozdu, na cesti itd. si ne moreš misliti brez te obutve. MKl.\EL « H E KO Lil — Zahteva ite lireznlačen katalog 1 MARIBOR 8T. 104 9t 62.301 ista osveteninv teaxa> In številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cen^k. t 1 ga ram poSje za ">nj tn poštnin. p iwt.r Ljubljana (i Lastna protokuliran* tovarna u» » Svict »MIGLJAJ USODE« je naslov velikega ljubavnega romana, ki ga pravkar prinaša »Družinski tednik«. Zahtevajte eno številko popolnoma brezplačno na ogled! »Družinski tednik«, Ljubljana, 345. Hal! o 91 a s i ENONADSTROPNA HIŠA NA VRANSKEM ŠT. 73, pripravna za vsako obrt, z gospodarskim poslopjem, hmeljsko sušilnico, 2 njivi s hmeljem, 2 gozda in 1 travnik s sadovnjakom, se skupaj ali posamezno proda. Ponudbe na Josipa Govediča, Maribor, Prešernova 19. ŠIVALNI STROJI čevljarski levoročni, ženski in krojaški naprodaj. Cena 2000 dinarjev. Gradaška 8. KOMPLETNO KOVAŠKO ORODJE proda Franc Kolar, Zgornja Polskava št. 16. KRASNO IZBIRO vzorcev za ročna dela dobite v Nifergalovi predtiskariji, Maribor. Koroška c. 1. 97977-67R Čvrste in tople bombažne nogavice za dom in za na trg. 4707 -fiSaOL' čevlji za delavce in kmetovalce iz mastnega kravjega usnja z nepremočljivimi gumastimi I>odplati. Široka oblika teh čevljev vam omogoča lahno in udobno hojo. 62.300 iVIUttsr-uj Pravi Švicar «tr<; Dobra Kvaliteta, lt k r o m ' r a o oikre S pt-vn "tir eaTt.nr.lJ, Din 49.50 Izdaja r,a konzorcij »Domovine« Adolt Kibnikai. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran leraa.