ko še ni bilo nobenega hotelo v tem zaprtem svetu. Tu so morda najbolj prostrana 
smučišča v Evropi. Kot v nekakšen orjaški lijak se stekajo vse proge v Cervinio in 
Vallournanche. Poleg tega ne zmanjka vse leto snega in lepe smuke, na višini iznad 
3500 m. Izpod Breithorna (prek 4100 m) vodijo I-epo smučišča no Plateau Rosa, kjer 
je možno poletno smučanje. 
Nastanili smo se v hotelu Lo Stombecco no višini 2600 m. Od tu smo se vsak dan 
z žičnicami potegnili no P loteau Roso 3500 m in uživali smuko 6-7 ur. Tekmovalni 
treninf_l seveda ni isto kot turno smučanje. Tu je potrebno tveganje, tu je več nevar­
nosti 111 garanja. Trener ni gospodor svojega časa. Stojiš ob stezi in kritično motriš 
tekmovalce, jim popravljaš napake in paziš no eventualne poškodbe. Popravljaš 
nevarno mesta na progi, tlačiš, zasipaš in odmetavaš sn&A- Vse zaradi preventive. 
Kljub temu sem presmučal vsaj trikrat no dan vso progo, ki je dolga skoraj kot 
trig lovski smuk. 
Nepozaben je razgled na vso mogočno rajdo vrhov v bližnji in daljni okolici. Lepo 
število štiritisočokov se vzpenia v neposredni bližini, v ozadju se drži kot krona nebo­
tičnikov Mont Slanc. Vsako Iutro znova sem stol kakor vkopan na Ploteu Roso in 
strmel v barvno igro sonca in senc, vsako jutro znova sem strmel v škrlatni nadih 
Mont Cervina, ki ga je poljubil prvi sončni žarek. V tem oi:iromnem smučarskem roju 
se ljudje porazgube kakor mravlje v ooz.du. Zvečer sem navadno som ovijal vijus;ie 
v mraku navzdol. Ko zadnji oddrsa mimo, tedaj se šele izplača popravili tekmovalno 
stezo. Nanjo vderejo zelo radi tudi turisti, čeprav redki. To je za tekmovalce, ki drve 
v silnem tempu po slezi, zelo nevarno. Filmal in fotografiral sem s polno paro. Izko­
ristiti se je izplača lo lepo vreme. 
V tokih razmerah mine osem dni, kot bi ustrelil. Nisem smel pomisliti na najbolj 
mikavno turo, na Breithorn. S P loteou Roso doseleš Breithorn v 2-3 urah. Užival sem 
tako rekoč mimogrede le turno smučanje, vedno z nahrbtnikom, kajti trener mora 
imeti marsikaj vedno pri roki, od filmske kamere do orodja in prve pomoči. 
Tudi na povratku domov smo prevozili v enem mahu vseh osemsto km in se v polnoč­
nih urah razveselili domačih krojev. 
NEKAJ ZGLEDOV 
• DUSAN NOVAK 
ot strokovnega delavca me pot večkrat zanese iz naše ož· ,e domovine pa tudi v za­
mejstvo, kjer spotoma opazujem prizadevanja naših ko egov, turističnih delavcev 
in prebivalcev nasploh, za varstvo okolja z ene strani, z druge po, koko znajo 
približali vsako najmanjšo posebnost ali prirodni pojav občanu, turistu, šolarju ... 
O tem sem že nekajkrat pisal. Turistični vestnik 1971/73 je temu prisodil žal zadnjo 
stran. Večjo pozornost je posvetil temu vprašanju Proteus 36/34-35. Noj no to vpra­ šan/· a opozorim še no straneh Planinskega Vestnika. Prepričan sem, do zadeva 
zos uži vso pozornost. 
Ko smo se lani udeležili 6. mednarodnega speleološkega kongresa v Olomoucu, smo 
na Moravskem obiskali med drugim znamenitostmi tudi znamenita Zbrašovsko orogo­ nilno jamo, ki je nastala v območju enega od termominerolnih vrelcev pri Hranicah 
ob Bečvi. Postal sem pozoren na to, da je bila večina izvirov lepo poimenovano 
in turistu predstavljeno ne le z imenom, tudi s podatki iz kake globine voda prihaja, 
kakšne izdatnosti Ie izvir in temperaturo. 
Na drui:ii strani Bečve je nekaj hektarov obsegajoč rezervat Hurka. No orientacijski 
tabli ob vhodu so opisane poleg orientacijske skice tudi geološke, botanične in 
favnistične posebnosti !.ega območja. 
Ob veliki cesti proti Liptovskem Mikul6šu na Slovaškem je ob manjšem vrelcu mine­
ralne vode parkirni prostor, kjer se turist lahko ustavi in odžeja. Spomnil sem 
se no naše vrelce pri Negovi, Lormanju, Benediktu, Šratovcih itd., ki sameva'o zapu­
ščeni in z boljšo vodo, kot pa je bila ta, ki smo jo pili ... pa na Močilnik, Pekel pri 
Borovnici, Rokov Skocjan itd., kjer poleg zgolj orientacijske table ni drugih podatkov 
o zanimivostih. 
Med drugimi smo obiskali tudi znamenito dobšinsko Ledeno jamo, kjer napisno 
tablo ne opozarja le na jamo. Opisane so še druge znači lnosti območja, nadmorska 436 

437 
. ' 
WM,Q 
.. ,.,. 
ou.u 
1, ~ .. j 
y, ~r_J ~- (,.' ~ f~J. 
~ ~'!'1"'" ~w,~,..,,.~ 
.., •• ..,..,.., o _.._., L lJ855 ""° - • .-.e, --~ 
~• .,1/J'l.ltlt< Hi!A.,fl1rl'1 m A'fl'NL •r.J.tr. t. ,..: K -V WU.."U\S'f.GL 
~ ,1: ~-:...~. ~~ ~;~:;T1. .. 1 . 4 c c ~~:!;;~~~:r(~~ 
1
-..c l~~ ~ lfflGU ,,.s'C ( ll' 1 Mlttf• ~ t ~.,,,,,;i,,,,. .. ~ ~ •• 
• ,J..Ui4/"4: rtlilltUt..-.t ,., .ur "'t. ~nn.. ftMH~ JIJ AU • 
, '7075~n.U_~ ~ '-'>lr.4 1 r~ llll~;?JtfJt."'dl\'~ ~ ~•l"'J'f• "ll: 
~ O/, le~\l"M\.t,'fta~◄ro«ua_a~-.!.-itl':litll-. ~·l'.t!»~•o 
A o,iit:.w1iNAffŠltA ,5'-1,;>L'llf'J ~2n_ ~~~i.,.~ ae-~"" 
. ... 'flU.~ WO:.WJI ,O,: -RO'oYC'tM:lt .JVCm!M.O fiUNlll.lCM H$.«.:«) IOfiEE~ 
P"t.11900 ._.. --~ SYITU '!QO,t ~ OL,,,tl.~ t"..w=--: i.' ~ 
~4..~ ~ ~ $t .f.;&+,.a: "'{&t,'\y !'rWJliff &J\'fEN~u,,,c 
[
---.F'AVNA f":;_? ~ Z-.'1.A Yr~~ .=.4~131J.::::--ay ,- ""'- , r _ S:\ - 0~ ~ 
~AYK~ EjACf. ~ At~ ~ t'tN.l' U.otS~..ST~~ HmOf 
,..__ i' l('RK"AVIC ~ ~ r ~L6RA ~ llAU."-Y 'vA/?~ 
- ~ 51r,.a,~IJ'[N: ffl.._~ ~ 0/l()~A ~ UY-IUl-iJ..._EEFE,..., 
•~t1JČ9RIEO.CV \l~u r" ~ 7 111us,.;a; 6?VCh ~ ,:'.A. W-11Ah _.1-: mi,,_ 
~ ~J.t.Rl ,.U: J"l'r il■E.llf.N _ ~V.~ftfJ.lt,C51[J Jtm.SnffU." Cli'.X-J>- I(~ 
AdlOM cMA>.tmN! IJzEMH t POiKODZO"o(J.NIE JE l ~E&TN°E ' 
~
r~ JJ~t• "°"4 ui11..-r„ fOO'~>l!l'O 3Qi.~tU >H: ,-~ ..,c r~o '1'#~v , 
i -.t.1$lATE .:,R OY'-EC'TSO AR&"A CA~O C'.A'«A.CS: r.; ~S'HEO 1 
..,.5T A A.Ti. -~ E"S 5Ch\f!"'ZQ.5:$.l..[T 8E:SCl.U.f}ol,Gtr'\IC, \V,-:t, 6€5. ~-c-y t 
... 
Foto D, NovQ k 

višino, značilne temperature, padavine, višina snega, znoči lM živali in rastline ter 
še kaj. Do bi nekaj podobnega stalo ob Taborski jami, Peklu v Savinjski dolini, Pla­
ninski ali Kostanjeviški jami, Ledeni jami no Stojni itd., je verjetno že kar neverjetno in 
nemogoče, kajne? 
Zanimivo je, da so za naše razmere pr , edrage tudi velike orientacijske table s turi­
stično karlo npr. Triglavskega narodnega parka, kol smo to srečal i v Toranski Lom­
nici, v središču TANAPA, Na ta način se obiskovalec lahko bolje $pozna z objektom, 
ki ga bo prehodil in varneje bo hodil. 
Zal lahko naštejem no prste ene roke noše kraje in znamenitosti, ki so opremljene 
temu podobno. Table so obledele in sprane, stare. Svetla izjema je seveda Divje 
jezero, bati se je le, da ne bo vzdrževano, kot je treba. 
Mnogo je pri nas krojev, ki bi zaslužili več10 pozornost. 
II. KONGRES JUGOSLOVANSKIH PLANINCEV 
Planinsko zvezo Hrvotske je rozposlola okro:žnico s podpisom podpredsednika PSH dr. 2eiljka 
Polioko o II. kongra,u jugoslovanskih planincev. Glas, se: 
Pomen: V proslavo 100-lelnice hrvotskega in jugoslovanskega planinstvo bomo 
med drugim priredili strokovni simpozij o oloninslvu. Organizator simpozija 
PSH je glede na že prijavljeno predavanja od loči l , da bi ta zbor presegal okvir 
simpozija in mu zalo priliče naslov kongresa jugoslovanskih planincev (prvi 
kongres se je vršil leto 1955 za BO-letnico našega planinstvo). Drugi kongres 
se bo vršil 23. XI. 1974 v Zagrebu z glavno temo: 
»Planins tvo v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti.« 
Na sporedu bodo tudi teme po prosti izbiri. 
Način organizacije: Kongres bo organiziran na moderen način, t. j. avtorji ne 
bodo brali svojih refe ratov, marveč bodo podali le _povzetke in evenl. pokazali 
diapozitive. Tako bo večina časa no razpolago diskusiji in izmenjavi mnenj. 
Referati bodo razmnoženi in vezani v knjigo, ki jo bodo pred kongresom po 
pošti prejeli vsi udeleženci, če se bodo pravočasno prijavili in plača l i kotiza­
cijo. Kongresni zbornik bo obsežna knjigo s prispevki naših najvidnejših stro­
kovnjakov, kakršne do sedaj še nismo imeli. To bo dragocen dokument, obe­
nem po koristen priročnik za delo PD in planinskih aktivistov. 
Kdo se kongresa lahko udeleli. Kot delegat oli obiskovalec je lahko navzoč 
vsak član PD, če se prijavi vsaj do l. X. 74 in vplačo kotizacijo 50 din no 
račun PSH 41 000 Zagreb, Kozarčevo 22, št. JO 102-678-5535 z označbo »koti­
zacija za kongres«. V prijavi mora navesti natančen naslov, na katerega naj 
organizator pošlje kongresni zbornik in program. Neprijavljenim organizator ne 
jamči ne za sedež v dvorani ne za kongresne materiale. 2elimo, da bi se kon­
gresa udeležili predstavnlki vseh PD SFRJ. 
Kdo na kongresu lahko predava. Vsak član planinske organizacije no lastno 
prijavo ali na predlog planinske organizacije, če ponudi temo širše vsebine in 
širšega pomena, strokovno obdelano in pravočasno prijavljeno. Referati o delu 
in internih problemih posameznih društev ne pridejo v poštev, prednost pa 
imajo teme, ki no izviren način obravnavajo preteklost našega planinstvo, nje­
gove današnje probleme in dosežke ter njegovo vlogo v sodobni civilizaciji in 
človekovem življenju. Uradni jeziki so vsi jeziki jugoslovanskih narodov. 
Temo je treba prijaviti najkasneje do 15. VL 1974 in prijavi dodati krotko vse­
bino (kakih 20 vrstic). Prijavo, obvestila, koordinacijo in navodilo - vse no 
naslovu organizatorja. Avtorji sprejetih tem ne plačajo kotizacije, imajo pravico 
do potnih stroškov in do brezp lačnega kongresnega gradiva. 
Nastanitev: O rganizirana bo v hotelih in privatnih sobah v Zagrebu in v pla­
ninskih kočah na Medvednici. O tem bodo vsi prijavljeni pravofosno obveščen i . 
V primeru lepega vremena je po ko ngresu v načrtu skupni izlet v okolico 
Zagreba. 
Okrožnico objovljomo, da bi se z njo setnanila čim širfo planinsko javnost. Op. ur. 
438