Poštninaplgčona vgotovtrv IZHAJA ysak ponedeljek ob 4. zjatral. NAROČNINA mesečno 4 W Din. polletno 20 Din. — V Ljubllam. Mariboru in Celja dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knailjeva al. 5* teleton št. 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul 54- telefon št. 2036. INSERATNI ODDELEK v LjubUani Prešernova ul. 4.. telefon št 2492 Leto H Lmbliafia. 30 januarja 1928 Stev. 5 io Senzacira sredi Beograda, kakršne se vlada ni nadejala ® _ .. ... . • k ■ i t r • Cd vladnih radikalov sklicano zborovanje proti Pribičeviču se je spremenilo v manifestacijo ujedinjeno demokracijo. - Krvavi spopadi med radikali in demokrati. - Manifestacije Beograd, 29. jan. p. Danes se fe v Beogradu pripetil dogodek, ki kaže, da tudi Beograd obsoja intrige, ki so se v zadnjem času umetno ustvarjale v javnosti proti ideji združene demokracije. zlasti pa še osebno proti Svetnzar-ju Pribičevicu. Današnji dogodek na trgu pred spomenikom Kneza Mihajla dokazuje, da je tudi Beograd odločno za ideje združene demokracije. Demokratski omladinci so razgnali miting, ki ga je del radikalnih dijakov s pomočjo beograjskega mestnega odbora radikalne stranke sklical za 10. dopoldne. Zborovanje bi imelo predvsem protestirati proti Svetozarju Pribičevicu radi njegovega govora v Zagrebu, na katerem je povdarial, da Kajmakčalan ni samo srbinjanska svetinja, ampak svetinja vseh Jugoslovenov. Takoj od vsega po-četka ie bilo razvidno, da velik del radikalnih dijakov, član.ov »Slovenskega Juga«, ne odobrava postopanja svojih tovarišev. Radikalni dijaški klub Slovenski Jug je prav za prav razdeljen v štiri frakcije. Prva je za vlado, druga je centru-maška, tretja pašičevska, četrta pa se zbira okoli Nastasa Petroviča in Ljube Jovanoviča. Protestni miting je sklicala frakcija vladnih radikalnih -omladincev s pomočjo beograjskega mestnega odbora radikalne stranke. Proti sklicanju protestnega mitinga so že snoči protestirale vse druge radikalne frakcije. Zaradi tega se je z največjim zanimanjem pričakovalo, kako se bo vršilo današnje zborovanje, proti kateremu je začela odločno akcijo tudi demokratska omladina. Bila je mobilizirana vsa policija, ogromno število orožnikov peš in na konjih je patrulji-ralo v bližini trga pred Narodnim gledališčem, kjer je bil napovedan miting. Občinstvo se je pričelo zbirati že ob 9. dopoldne in kmalu potem je bil poln ves prostor med Narodno Hipotekarno banko in Narodnim gledališčem. Navzočih ie bilo mnogo tisoč ljudi, pred vsem mladine. Velika napetost je med občinstvom vladala že mnogo prej. preden se je zborovanje pričelo. Miting je otvoril predsednik radikalne mladine v Beogradu Peter Milanovič, ki je pričel govoriti proti Svetozarju Pribičevicu. Tako i v začetku njegovega govora, ko je omenil ime Svetozarja Pribičeviča, pa so se začel! po trgu razlegati viharni klici »Živel Pribičevič!«. Klicanje je bilo tako dolgotrajno in tako splošno, da predsednik sploh ni moge! govoriti. Zato je podelil besedo drugemu radikalnemu govorniku, ki je imel bolj močna pljuča, dijaku g. Radeviču, ki je predvsem obžaloval, da je Svetozar Pribičevič v Zagrebu govori proti Srb;jan-cem, češ da so gojili Srbijanci mnoge simpatije za Pribičeviča še iz časa nacionalnega bloka. Ko pa je pričel tudi on napadati Svetozarja Pribičeviča, je nastal na trgu znova strahov't hrup. Culi so se vzkliki: »Vi ste plačani, da tako govorite. »Kdo vas ie pooblastil, da govorite v imenu vlade.« 2e so se začeli pojavljati prvi spopadi, množica pa je neprestano klicala »Živel Pribičevič!« in »Živel Davidovič!«. Demokratski in drugi dijaki, ki so obsojali sklicatelji zborovanja, so se približali govorniškemu odru in skušali potisniti z njega govornika in predsednika. Skupina omladincev je dvignila na ramena znanega organizatorja Orjune Dobrosava Jevdjeviča druga skupina pa beograjskega advokata in znanega pristaša združene. demokracije Srbolju-ba Todoroviča. Ta skupina omladincev se je povzpela na govorniški oder, prepodila sklicatelje in se sama utaborila na njem. Besedo je povzel advokat g. Todo-rovič, ki je v svojem govoru ostro obsojal sklicatelje mitinga, češ da samo iz strankarskih razlogov napadajo Pribičeviča. Naglašal je, da ie Svetozar Pribičevič za demokrac;jo in njeno ujedinjenje, kar edino more rešiti našo državo. Njegova izvajanja so izzvala burna odobravanja in viharne vzklike »Živel Pribičevič!«. »Živel Davidovič!« Od vladnih radikalov sklicano protestno zborovanje se je tako pretvorilo v manifestacijo za Davidoviča, Pribičeviča in demokracijo. Todorovičev govor je bil od množice izredno živahno akla-miran. Drugi govornik demokrat dijak Draškovič je zelo ostro napadal radikalne sklicatelje tega zborovanja ter žigosal postopanje ijudi, ki se delajo, kakor da manifestirajo za patriotizem, dejansko pa izvira vse njihovo početje iz strankarskih razlogov. Radikalni omladinci so se med tem zbrali in poskusili »juriŠ« na govorniški oder. Padati so pričele paFce vsevprek, po zraku pa frčati ?e tudi kamenje. V tem trenutku so nekateri opazili, da stojita ob gledališču samostojnodemokrat-ska poslanca Vilder in Kosanovič. Zbo-rovalci so jima začeli prirejati burne ovacije, kar je povzročilo, da je pretep ponehal. Mir pa je trajal le par minut, nakar sta se oba tabora Spopadla znova in še z večjo besnostjo. Zopet so govorile pesti in palice, vnovič je padalo kamenje. Policija ie skušala intervenirati, a je bita preslaba. Cela vrsta ljudi je dobila krvave praske, par med njimi tudi težje poškodbe. Med ranjenci je tudi nekaj orožn"kov in detektivov ter neki novinar. poročevalec »Pravde«. Po skoro polurni »bitki« se je demokratskim omladingpm končno posrečilo potisniti skupino vladnih radikalov v neko stransko ulico in tako vefi-nitivno pretvoriti protestno zborovanje v manifestacijo za Pribičeviča in demo-krac;io. Med burnim pritrjevanjem je bila nato soglasno sprejeta naslednja RESOLUCIJA: 1. Soglasno obsojamo sklicanje tega mitinga, ker pemenja rušenje vsesa onega, kar se je ustvarilo za ceno tolikih žrtev Drelite krvi 2 Protestiramo proti tendenčni in ne-osnovam kamprnji ,ki se v zadnjem času vodi proti g. Svetozarju Prib:čeviču in ki ni nič drugega, kakor brezuspešna borba za Pribičeviča, Davidoviča in po beograjskih ulicah. proti zedinjenju celokupne jugoslovcnske demokracije, ki bo, tako zcdinjena, mogla mnogo storiti za narod. J. Hvaležno izražamo največje počašce-nje in priznanje srbski, z lovorom ovenčani vojski, ki je z nadčloveškimi napori in neizmernimi žrtvami izvršila proboj solunske fronte, podpirana tako od naših velikih in zvesth zaveznikov, kakor tudi od jugoslo-venskih dobrovoljcev. ki so dali svetel primer nacionalne zavesti hi neomajne požrtvovalnosti ter pripomogli, da ie Kajmakčalan postal največja svetinja našega celokupnega troimenskega. zedinjenega naroda. 4. V zavesti zgodovinske važnosti tega dne. ko ie bil poskusen napad na državno in narodno edinstvo. kličemo: »Živela naša hrabra vojslka in njen vrhovni komandant, Nj. Vel. kralj, živela ujedinjena demokracija'« Ker so se demonstracije na trgu nadaljevale še tudi po zaključku zborovanja, je znova intervenirala policija, ki je zborovalce naposled razgnala. Velika skupina mladine je odšla po ulicah in manifestirala za ujedinjeno demokracijo. Blamaža. ki so jo doživeli vladni radikali s svojim protestnim zborovanjem tvori danes predmet razgovorov vse beograjske javnosti, kar dokazuje, da tudi srbijanska javnost obsoja radikalno gonjo proti Svetozarju Pribičevicu. Demokratska mladina voditeljem demokracije Beograd, 29. jan. Demokratska omladina je pos'ala gg. Davidoviču, Pribičeviču in Rjdiču sledeči pozdrav: »Na dan, ko je udružena demokracija Beograda onemogočila plačane napade na g. Svetozarja Pribičeviča, jugoslovenska demokratska omladina pozdravlja viteze demokracije, Čiko Ljubo, Pribičeviča in Radiča, in jih prosi, da v interesu domovine vztrajaj^ na za-početl akciji demokracije. — Za jugoslo-venski demokratski študentski klub: predsednik Dragomir L c k i č. — Za SDS študentski klub »Jugoslavija« predsednik Jo-van P o p o v a c.< -iflUSa«-.- Zadnje priprave pred odločilno bitko Beograd na predvečer odločitve med demokrati Nervozna posvetovanja demokratskih in radikalnih ministrov. — Gg. Marinkovič in Vukičevič v avdijenci. — Tudi g. Davidovič ne drži rok križem. Beograd, 29. ian. Čeprav je bila danes nedelja, je bilo politično življenje nenavadno živahno, zlasti radi važnih jutrišnjih dogodkov, ki bodo morda imeli nedogledne posledice za nadaljni razvoj našega političnega življenja. Kakor znano, je za jutri ob 10. dopoldne sklicana seja demokratskega kluba, na kateri bo Ljuba Davidovič stavil formalni predlog, naj se izvrši zedinjenje demokracije in v to svrho sprejme sklep, da se demokratska stranka in KDK združita v skupen klub. Zatrjuje se, da bo Ljuba Davidovič vztrajal na svojem stališču kljub velikemu pritisku vladnih radikalov in režimskega krila demokratov. Ustvaritev skupnega kluba demokracije bi pomenila takojšnjo ostavko vlade g. Vukičeviča. Zato je bil tudi danes ves napor vlade usmerjen v to, da bi se onemogočil Ljubi Davidoviču uspeh. Demokratski ministri so imeli danes ponovne konference z g. Vukičevičem. Iz njihovih krogov se doznava da bodo na jutrišnji seji demokratskega kluba ministri odločno nastopili proti predlogu Ljube Davidoviča. Njihovo akcijo podpira baje tudi klub dr. Spaha in zato demokratski ministri računajo, da bo najmanj 40 poslancev, torej večina Demokratskega kluba, glasovala proti predlogu Ljube Davidoviča. A tudi.-ako bi bil Davidovičev predlog sprejet, sedanja vlada baje ne bo podala ostavke, temveč bo počakala, da bo Davidovič predlagal izključitev demokratskih ministrov iz stranke, ali pa da bo ostala vlada v Narodni skupščini v manjšini. V predsedništvu vlade je bilo z ozi-rom na nastali položaj danes zelo ži- I vahno. Opazile so se pogoste konferen*1 ce Vukičeviča in dr. Marinkoviča. kakor tudi posvetovanja drugih demokratskih ministrov z radikalnimi ministri in z Veljo Vukičevičem posebej. Danes sta bila na dvoru v avdijenci zopet predsednik vlade g. Vukičevič in zunanji minister dr. Marinkovič. Tudi dr. Korošec je bil skoro ves dan v predsednišvu vlade in je imel daljše posvetovanje z g. Vukičevičem. Ljuba Davidovič pa je imel v predsedn;štvu demokratske stranke konferenco s svojimi prijatelji. Prepovedan vstop v Narodno skupščino Beograd, 29. jan. Z ozirom na jutrišnjo odločilno sejo demokratskega kluba je — kakor se izve — izda'o skupščinsko predsedstvo nalog, da bo jutri prepovedan dostop v prostore Narodne skupščine. Dohod bo dovoljen samo narodnim poslancem, novinariem in skupščinskemu osobju. Odlok je bil izdan zato, ker se vladni krogi boje, da se bodo tekom jutrišnjega dne ponovile današnje manifestacije za ujedinjenje demokracije. Pogreb ministra Savica Beograd, 29. jan. p. Danes se ie v Pro-k upi ju na. svečan način izvršil pogreb umrlega ministra za narodno zdravje dr. Alekse Saviča. V imenu vlade se je poslovil od pokojnika minister za agrarno reformo in namestnik ministra za narodno zdravje dr. Vlada Andrid. Razen njega so se poslovili od pokojnika tudi drugi govorniki, med ujimi več poslancev, ki so poudariali njegovo rodoljubje ifl njegove zasluge. Proimtno osobje se pripravlja na najostrejšo obrambo Silno ogorčenje med železničarji radi grozečih novih udarcev. — Burna seja centralnega odbora Udruženja narodnih železničarjev. Beograd, 29 ian. i. Centralni odbor Udruženja jugoslov. nar. železničarjev in brodarjev je imel danes širšo sejo, ki so se je udeležili delegacija iz vse države, njih 40 po številu. Zastopane so bile tudi železničarske organizacije iz Slovenije. Na današnji seji so podrobno razpravljali o položaju železničarjev Ln o okrnitvi že pridobljenih pravic. Med železničarji vlada veliko nezadovoljstvo, ker jim groze še nadaljne krivice. Tako obstoja nafcrt, da se odvzamejo eksekutivnemu osobju na progi 20% dcklade in zniža letni dopust, ki je bi že tedaj minimalen, na krajšo dobo. Največje ogorčenje pa vlada radi določbe, da se šteje v dopust tudi bolovanje, tako da bi železniški nameščenec, ki bi bil med letom bolan, sploh ne imel več pravice do dopusta. Tudi glede nameravanega povišanja cene režijskih kart je zavlauaio med železničarji veliko razburjenje. Obširna razprava se je vršila o grozeči redukciji dravinjskih dotklad, pri čemer so posamezni govorniki naglašal:, da je položaj železniškega osobja že sedaj tako mizeren, da bi pomenilo vsako nadaljno znižanje prejemkov katastrofo za celokupni promet. Končno je konfe- renca razpravljala o korakih, ki jib bo treba pokreniti za zaščito interesov železniških nameščencev. Poedini govorniki so stavili zelo ostre predloge, ki dokazujejo, da je doseglo nezadovoljstvo med železničarji vrhunec. Današnja seja, ki se je vršila v lastnih prostorih Udruženja. je pod vodstvom predsednika centralnega odbora g. Lazarja Gjordjeviča trajala od 9. dopoldne neprekinjeno pozno v noč. Potekla je burno in ic nudila pravo sliko ogorčenja v železničarskih vrstah. Kakor se zatrjuje, bo centralni odbor UJNŽB dal železnlčar-skim organizacijam direktive najdalekosežnejše-ga pomena, ako ministrstvo izvede svoje proti železničarjem naperjene namere- Seja se bo jutri dopoldne nadaljevala in bo sestavljena resolucija, ki jo posebna deputacija izroči prometnemu ministru, nadalje ministrskemu predsedniku, vsem parlamentarnim klubom in novi-nam. Vsa beograjska javnost z napeto pozornostjo pričakuje odločitve, ker se »doznava, da bo Udruženje UJNŽB v slučaju neuspeha s svojo ulthnativno resolucijo pokrenilo skupno akcijo z Udrufenjem javnih nameščencev. -3Š9- Važno uradniško zborovanje Seja glavne uprave Saveza Beograd, 29. ian. Danes ie imela sejo gl. uprava saveza drž. uradnikov jn uslužbencev. Seji so prisostvovali delegati iz vseh krajev države. Slov. organizacije sta zastopala gg. Paternoster in Stegenšek. Med drugimi je bil stavljen predlog o osnovaniu sindikalne organizacije državnih uslužbencev. Zanj se je zlasti zavzemal delegat zagrebških državnih uslužbencev Jerovšek. Slovenski delegat Paternoster jc govoril o ukrepih proti nameri vlade, znižati uradniške draginjske doklade. ter je prečital tozadevno resolucijo državnih uslužbencev v Sloveniji. Delegat g. Stegenšek je poročal o stališču državnih uslužbencev v Sloveniji, da za nobeno ceno ne odstopijo od svojih zahtev in ne dovolijo zmanjšanja dravinjskih do-klad. Opozarjal je na velfro razliko, ki ob« stoja med civilnimi iai vojaškimi državnimi uslužbenci. Na seja se je razpravljalo tudi o zahtevah uradnikov iz Južne Srbije. Obširna debata se je vršila o pokojninskem fondu državnih uslužbencev. Glavni tajnik Saveza Qk>rgje" vič je izjavil, da organizacija Saveža še vedno ne fimkcijooira kakor bi bilo želeti. Izjemo tvori tvori samo pokrajinska zveza v Sloveniji, ki ie dobro organizirana. Predlagal je, naj se izpremeni statut v toliko, da postane glavni savez centralna strokovna organizacija državm.h uslužbencev. Id naj se izpopolni v smislu sindikalnih načel. Pokrajinske zveze naj bi se likvidirale. Proti temu sta nastopila delegata pokrajinske zveze za Slovenijo, radi česar je bil sprejet predlog, naj se vprašanje o reorganizaciji glavnega saveza državnih uslužbencev odgodi na pozneje, da bi se na ta način omogočilo, da se obstoječe pokrajinske zveze bodisi okrepe ali pa v praksi pokažejo ncivcaivičenost svojega obctfoja. Vukičevič in Radič Beograd, 29. jan. p. Z ozirom na zadaje izjave Stjepana Radiča je predsednik vlade Velja Vukičevič danes podal novinarjem naslednjo izjavo: Z g. Radičem nisem vodil nobenih razgovorov o kakšnem razbitju sedanje koalicije. Razgovarjal sem se z njim samo o tem, da nai bi s svojo stranko vstopil v sedanjo vladno koalicijo in da naj bi sc na ta način ta koalicija razširila. O izjavah g. Radiča nočem več govoriti, ker nočem imeti opravka z ljudmi, ki objavljajo intimne razgovore v javnosti brez odohrenja. Ako Pa bo potrebno, bom ob javil tudi jaz ves potek razgovorov. Kriza v Udruženju rezervnih Beograd. 29. jan. Gg. Svetisiav Uroševič in Dragislav Švabič, člana osrednje uprave Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov v Beogradu, objavljata v beograjskih listih izjavo, v kateri obveščata javnost, da sla odložila sto je funkcije v osrednji upravi t znak protesta, proti nastopu osrednje uprave proti g. Pribičeviču. V motivaciji naglasa ta, da ima kampanja proti g. Pribičeviču izrazito strankarsko politično ozadje. Obsojata nastop uprave Udruženja proti vsestransko priznanemu nacionalnemu delavcu, ki je s svojim delom v prošlosti zaslužil vsaj toliko ozira, da bi morala uprava počakati na končna pojasnila, ne da bi se pri tem politično strankarsko eksponirala. Končno ugotavljata, da sta sama sodelovala pri jurišu na Kajmakčalan ter sta se ramo ob rami borila z dobrovoljci pod komando vojvode Vuka. Demonstracije brezposelnih v Zagrebu Zagreb, 29. jan. m Danes bi se imelo vršiti v Olimpia kipu zborovanje brezposelnih delavcev. Policija je zborovanje prepovedala in zaprla dohod v dvorano. Delavci so nato odšli v delavski dom Središnjega urada pri hotelu Esplanade. kjer so sprejeli resolucijo, ki se bo odposlala ministru za socialno I>olitiko. Po zborovanju so delavci v manjših skupinah skušali demonstrirati po mestu. Večja skupina je prišla pred hotel Palače na Akademskem trgu. kjer pa jo je razgnala policiia. Prago skupino .ie razkropila policija v ulici Kraljice Marije. Spopadi med policijo ir delavci so trajali do 1. popoldne. Vojvodinski demokrati za Novi Sad, 29. januarja. Danes se je vrši« la konferenca mestne organizacije demo* kratske stranke, na kateri je poslanec do« ktor Ivan Ribar poročal o političnem polo* žaju. Govoreč o jutrišnjih važnih odločit« vah je med drugim izjavil: mokracije.» V političnih krogih je ta izjava poslancfc dr. Ribarja, ki je doslej veljal za pristaš« demokratskih ministrov, vzbudila veliko pozornost. Domneva se, da je dr. Ribar na pritisk svojih volilcev moral spremeniti svoje diosedanje stališče, ker organizacije demokratske stranke povsod odobravajo politiko g. Davidoviča in njegovo akcijo za ujedinjenje demokracije. Ministrski predsednik Švehla ozdravel Praga, 29. jan. Nekateri ministri in več politikov je včeraj posetilo na njegovem posestvu v Gostivaru pri Pragi ministrskega predsednika Švehlo, ki je po sedemte-denski bolezni že zapustil posteljo. Jtrtri odpotuje Švehla v Prago, kjer bo prevzel zopet posle predsednika vlade. Ibanez se tudi mrtev noče vrniti v Španijo Niča, 29. jan. Španski pisatelj Btasco lbanea |e v svoji oporoki določil, da se noče niti živ niti mrtev vrniti v Španijo, dokler vlada Um sedanji režim. Zato prosi, naj njeeove?a trupla oc prepeljejo v Španijo. Novinarska Mala antania Beograd, 29. jan. p. Dopoldne se je vršila v zunanjem ministrstvu seja ožjega odbora novinarske Male antante za Jugoslavijo. Razpravljalo se je ob tej priliki o vseh vprašanjih tiska Male antante. _ "Razširjajt^oneileljek" «PonedeIjek» št. 5 Ponedeljek 30. I. 1928 Manifestacija za ohranitev neokrnjene zagrebške univerze Protestno zborovanje hrvatskih gospodarskih in kulturnih institucij proti nameravanemu okrnjenju zagrebške univerze. Zagreb, 29. jan. Danes dopoldne se je v Trgovski in obrtni zbornici vršilo zborovanje zagrebSkih kulturnih in gospodarskih organizacij proti vladnemu načrtu okr-nitve zagrebških visokih šoL Udeležili so se ga zastopniki Hrvatskega prirodoslovne-ga društva, Zdravniške zbornice, Hrvatske Matice, Udruženja inženjerjev in arhitektov, Jugoslovenskeja kemijskega društva, Profesorskega društva, Ljudske univerze, Organizacije likovnih umetnikov, Trgovske in obrtne zbornice, Zagrebškega zbora, Saveza trgovcev, Udruženja izvoznikov, Udruženja špediterjev, Saveza grafičnih podjetij, Kluba knjigarnarjev, Hrvatskega Radiše, Prosvetnega saveza, Narodne Odbrane ter mestne občine. Zborovanje je otvoril vseučiliški profesor dr. Boris Zamik, nakar je bil za predsednika izvoljen bivši predstojnik prosvetnega oddelka v Zagrebu dr. Milan Roje. Govorili so univ prof. dr. Albert Bazala, dr. MiSku-lin in zastopnik zagrebških gospodarskih krogov Šandor Tabačnik. Predsednik zborovanja dr. Roje je predlagal, naj se odpošlje kralju naslednja brzojavka: »Zastopniki hrvatskih gospodarskih in kulturnih udruženj, zbrani v Trgovski in obrtni zbornici v svrho obrambe zagrebških visokih šol, enodušno pozdravljajo Vaše Veličanstvo in izražajo ob tej priliki svojo neomajno vdanost. Predsednik dr. Milan Roje, podpredsedniki dr. Dragutin Gor-janovic, Kramberger, Šandor Tabakovič.« Na predlog univ. prof. dr. Zamika je bi la sprejeta resolucija, ki zahteva, naj ostanejo zagrebške visoke šole neokrnjene. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj izvede potrebno akcijo med narodom in pri mero-dajnih činiteljih, da se prepreči ukinjenje ogroženih fakultet zagrebške univerze. -6©- Namesto pred oltar - prostovoljno v smrt Grozen samomor občinske babice v Šoštanju ob Savi. — 27-letna Fani Venetova se je zastrupila z oetevo kislino, ker* ni mogla preboleti obrekovanja. Boštanj ob Savi. 29. januarja. V Boštanju se je zastrupila z oetovo tislino 271etna občinska babica Fina Venetova, doma iz Dolenje vasi. občina Št. Peter pri Novem mestu. Dogodek je vzbudil v vsej okolici ogromno razburjenje in sicer radi tragičnih okolno-sti, zbog katerih je odšla v prostovoljno smrt. Fani Venetova je lani dovršila v Ljubljani šolo za babice in bila po smrti prejšnje občinske babice, ki je umrla v Celju za jetiko, poleti imenovana po zdravstvenem zastopu v Radečah za tukajšnjo občinsko babico. V Boštanju je kmalu postala radi svojega prikupnega obnašanja splošno priljubljena. Ni dolgo trajalo, ko se je seznanila s 351et-nim Francem Možicem, tesarjem, po-sestnikovim sinom v Boštanju, in se z njim tudi zaročila. Z zaroko so bili zadovoljni Možicevi stariši in nieni prav tako. Pismo podlega obrekovalca V soboto 21. t. m. je Fani odšla domov v Dolenjo vas. da uredi nekatere svoje zadeve. Faničin oče je premožen posestnik in se je zelo razveselil prihoda svoje hčere. Ko je nato sedela vsa družina: oče, mati. ona, njene sestre in bratje, pet po številu, pri kosilu, je prišel pismonoša in izročil njenemu bratu Francetu pismo, namenjeno očetu Mihi. Oče je raztrgal kuverto in pričel brati pismo, ki ga je pisala neka anonimna roka. V pismu je neznanec poročal očetu Venetu, da je njegova hčerka Fani vlačuga. da se po cele dneve in noči vlači z moškimi itd. Pismo je učinkovalo kakor bomba. Ker pa so Faniko doma zelo dobro poznali, so prav radi verjeli njenim zatrdilom, da je nedolžna ter da je pismo pisala zlobna roka iz bogsigavedi katerega vzroka. Fani se vkljub temu, da so doma verjeli v njeno nedolžnost, le ni mogla pomiriti. Ostala je do torka doma in premišljala. kaj naj stori. Sklenila je. da odide nazaj v Boštanj. Še istega dne se je oglasila pri Možicevih in jim je povedala, kakšno pismo je prejel njen oče. Bila je tako razburjena, da so jo Možicevi komaj pomirili. Obup nesrečne Fanike. V četrtek se je mudila Fani službeno v sosednji vasi Lukovici. Ko se je proti večeru vrnila v Boštanj, jo je obiskala prijateljica Lojzka Dolinarieva. Njej je Fanika bridko potožila, koliko trpi radi znanega pisma. Prijateljica jo je tolažila, naj pozabi na pismo, ker je vendar vsem ljudem znano, da je bila vedno poštena in zgledna. Fani pa je vzlic temu ostala melanholična. Ko je Lojzka odšla, ji je rekla: »Boš videla, jaz bom konec naredila!« Lojzka ji je nato še zabičila, naj bo pametna in da se bo vrnila k njej, čim povečerja. nakar se je poslovila. Fani je po Lojzkinem obisku odšla v trgovino k Slapšaku, kjer ie kupila kozarec oetove kisline. Doma jo je pomes-šala s sanitolom. kakor se je pozneje dognalo, in strupeno pijačo izpila do dna. Ko je okoli 20. ure odšel brat njenega ženina Pepi napajat konje v bližino hiše, kjer je stanovala Fani. je zaslišal neke sumljive klice na pomoč. Približal se je hiši, ni pa stopil čez prag. ker se je bal, da bi ga spravili v zvezo z nenavadnim dogodkom. Odhitel je domov, alarmiral svoje brate, v prvi vrsti Franceta, in druge fante, nakar so vsi skupaj odšli na Faničino stanovanje. Tu se jim je nudil pretresljiv prizor: Fani se je v strašnih krčih zvijala na svoji postelji. Po sobi je neznosno dišalo po oetovi kislini. Možicevi so dali takoj zapreči voz, ki je zdrvel v Sevnico po zdravnika dr. Turka. V tri četrti ure je bil zdravnik že na mestu. Izpral je bolnici želodec, toda pomoč je bila že prepozna. Prav ko je bil naprežen voz, da bi jo odpeljal v bolnico v Krško, je Fani okoli 23. ure izdihnila. Pogreb nesrečne Fanike, ki ni mogla preboleti podlega obrekovanja o svoji dekliški časti, se je vršil včeraj ob veliki udeležbi domačega prebivalstva na tuk. pokopališče. Pri pogrebu sta bila od njenih domačih navzoča brat in mati. Kakor se splošno govori, je pisala kritično pismo Faničinim staršem v Dolenjo vas neka zelo pobožna tercijalka, ker je bila pokojna Fani na poti njeni sorodnici. Ljudski glas je zločinko radi tega tudi že obsodil. -3S9- Trgovanje z dekleti- sramota naše dobe Važna nova razkritja komisije Društva narodov. — Metode trgovanja z belimi sužnjami. — Madžarsko licemerstvo. Pravkar je izšel drugi zvezek obširnega poročila o delovanju in o uspehih posebnega odbora strokovnjakov pete komisije Društva narodov, ki ima nalogo, da prouči sredstva in metode za pobijanje trgovine z dekleti. Debela je knjiga, ki vsebuje metode, katerih se poslužujejo trgovci z dekleti, in stališča posameznih držav k tej kulturni sramoti. Odboru strokovnjakov predseduje dr. William Suow, ravnatelj ameriškega urada za socijalno higijeno, ki je dal odboru tekom zadnjih treh let 75.000 dolarjev na razpolago. Odbor je moral delati v največji tajnosti ter je obiskal 28 držav odnosno 112 mest, in sieer poleg srednje-evropskih in jugovzhodnih držav tudi Anglijo, vso Ameriko in severno Afriko. Prvi zvezek je izšel poleti lanskega leta ter vsebuje informacije o številu inozemskih prostitutk v raznih državah. 2e dejstvo, da je 70 odstotkov prostitutk iz inozemstva, govori dovolj jasno. Največ žrtvev je zaradi lahkomiselnosti, hrepenenja po zabavi in pustolovščinah, pa tudi zaradi nemoralnosti deklet. Tudi pomanjkanje in revščina igrata važno vlogo pri tem sramotnem trgova- nju. . V drugem zvezku so popisane metode trgovanja z belimi sužnjami. Trgovci z dekleti in njihovi agenti izvabljajo dekleta z vsemi mogočimi obljubami v inozemstvo, največ v Južno Ameriko. Kakor hitro pridejo tja, je njih usoda zapečatena. Po kratki navidezni zaposlitvi v stroki, ki jim je bila obljubljena, zdrvijo prevarana dekleta brez vsake pomoči v prepad. Dekleta morajo potovati kot artistinje ali pa imajo s seboj popolnoma pravilno sklenjene službene pogodbe. Zanimivo je poročilo o razmerah v Nemčiji. V času odborovega poizvedovanja je bilo v Berlinu vpisanih 6000 prostitutk, med njimi največ Poljakinj, Italijank, Šve-dinj in Čehinj. Razen tega se okoli 12.000 žensk preživlja s tajno prostitucijo. Veliko je povpraševanje po 15- in 161etnih prostitutkah. Mnoga dekleta si služijo denar tudi kot predmet nesramnih fotografij Podobne razmere^so tudi v Hamburgu, Altoni in drugod. Razmere na Madžarskem so slične onim v vzhodno-evropskih državah. Vsaj tako je razvidno iz omenjenega poročila. To pa ni bilo všeč madžarski vladi, češ da "podatki niso dovolj točni. Zato je naročila svojemu zastopniku pri Društvu narodov, poslani-škemu svetniku Baranyaiu, naj izpopolni poročilo. Poročilo Društva narodov pravi n pr., da se dž v Budimpešti skoraj na vseh cestah kupiti ljubezen. Gospod svetnik je to poročilo popravil in navedel vseh 881 bu- dimpeštanskih cest in trgov z dostavkom, da je od teh na razpolago prostitutkam »samo« 41! Poročilo Društva narodov navaja tudi pritožbo lastnice nekega bordela, ki zahteva dovolitev javne reklame, češ da morejo tujci le slučajno zvedeti za boljše »hiše«! Vprašanje prostitucije tvori tudi pri nas važen socijalni problem, kateremu bodo morali poklicani činitelji posvetiti vso paž-njo. Praksa kaže, da tajne prostitucije, ki tvori največje zlo, ni mogoče odpraviti samo s policijskimi ukrepi. Zlo leži globlje in bo treba začeti pri korenini. Kritična politika in šaljivi politiki Ko je pred par dnevi bila sklicana seja radikalskega kluba, so se pozivu odzvali vsi radikalski poslanci. Prišli so, da kot člani največjega kluba v vladi čujejo, kakšna je politična su tuacija in da stvorijo zaključke o nje: nem nadaljnjem toku. Tedaj je vstal predsednik njihovega kluba, ki je ob* enem predsednik njihove vlade, in dejal: — Ker je situacija kritična, vam ne morem ničesar povedati, in dokler je kritična, vam ni treba nič vedeti... Z drugimi besedami — gospod Vu-kičevič je razodel članom svojega kluba in večini svoje skuoščinske večine: «Vi ste zato tu, da sklepate, kadar je situacija šaljiva, ne pa kadar je kritična. Če je kritična, sem jaz tu, a vas se vse skupaj nič ne tiče.» Nato so vstajali govorniki drug za drugim in vsi zapored (izvzemši enega, ki je domala hotel biti tepen), govorili v bistvu takn-le: — Tako je! Predsednik ima prav. Če je situacija kritična, čemu bi se vmešavali vanjo. Živijo predsednik!.. — Živijo—o—o!... Evo, to je naša največja politična stranka, ki je ustvarila parlamsntarU zem v Srbiji in ki ii je še nedavno stal na čelu velik parlamentarni držav; nik. Xiubi Ponedeljek' Kako minister briše železničarjem nosove... Prometni minister general Milosavlje-vič je ir/lal za železničarje novo naredbo, ki obsega celih 24 tinkanih strani. Naredba je namenjena vsem železniškim uslužbencem brez izieme tor jim do podrobnosti predpisuje, kako se morajo obnašati, torej nekak železnifprski >bonton«. A v kakem tonu! Naj za primer citiramo samo točko 24. • »Vsi predstojniki v prometu in vsi uslužbenci morajo energično stremeti za tem, da z akcijo prepričevanja pa tudi s kaznovanjem, če treba, zatrejo smusno navado našega preprostega ljudstva med najnižjimi prometnimi uslužbenci: To je barbarski način brisanja nosu, ki se je ohranil samo še na Tibetu in zaradi katerega moramo če-sto zardevati pred tujci, ki o tem običaju našega ljudstva govorijo z grozoto. Vse prometno osobje mora za brisanje nosu imeti zadostno število čistih žepnih robcev, četudi najnavadnejše kvalitete, makar izgotovljene iz starega perila. Samo njih se smejo posluževati za to potrebo.« Boga mi — pravimo železničarji — dobro nam gospod minister s svojimi naredba-mi briše nos . . . Kako si državni uradnik lahko sam pomaga do visoke plače? Bože moj. toliko ie jadikovaiija. a stvar je vendar skrajno enostavna. Ako ima katerikoli uradnik 10 otrok, dobi zanje poleg svoje plače še 10 krat 150 Din, torej 1500 Din, — pa ima skupno mesečnih prejemkov vsaj okrog 3000 Ddn, kolikor prejema do-shržen višji uradnik I. kategorije. Res. nekaj neprildk je pri tem, ker dobra voli a tudi vsega ne zmore in boljše polovice nižjih uradnikov tudi potrebujejo časa za kompletiranje svoje familije. Treba je vsaj dvakrat ali trikrat kupiti dvojčke, če že ne trojčke, ostalo pa se kratkomalo adoptira — od drugih lačnih družin. Recept, menim, ni napačen, če še dostavim, da dobiš za vsakega novorojenčka posebno porodniško denarno pomoč, dojilsko podporo ki hranarmo — samo še partelček in čeveljčki manjkajo. Morda bi se to dalo dobit* na račun reparacij! Vsekakor pa stanje ni tako brezupno, kakor se dozdeva. Seveda, kdor hoče kar sam živeti le od narodnega zraka in od prepamebnih naredb iz Beograda, mu ni pomagati-... Fantovska dota min. Gosarja. Ce ne z drugim, s svojo naredbo o prisilni štednjd delavcev v starosti od 16. do 35. leta se Je naš minister dr. Gosar gotovo proslavil. Delavci sami sicer molčijo, zato pa je zanimivo, da so se k besedi prve oslasile - ženske. Prečital sem v nekem Hstu izjavo odlične feministke, v ostalem Slovenke. Ona proglaša dr. Gosarjevo uvajanje .fantovske dote» za nepotreben eksperiment, ker niti mnogo drusih delavskih zakonov in naredb ni provedenih. Torej povsod samo polovičarstvo, ki niti ženskam ni vSeč. Jaz pa vem, da bi se dr. Gosar vsaj njim lahko prikupil: naj krartJcomalo uvede prisilno ženitev, skrbi za doto pa naj nadalje pusti nevestam in taščam. Ker v današnjih razmerah je manj mučna enkra/tna prisiljena ženitev, kakoT pa dolgotrajno zbiranje fantovske dote.... Predpustna bogoljubnost Brumni gospodje iz Katoliške tiskarne razpošiljajo od novega leta dalje Sirom po deželi svoje Kste na ogled. Med njimi« Bogoljuba«. Prejeli smo o tem brezplačnem misijonu več šaljivib dopisov, med njimi naslednjega z Jesenic: — cBorol}nba» so v zadnjem času prejeli na ogled z vabilom na naročbo skoraj vsi pristaši SDS: trgovci, obrtniki, učitelji, državni io privatni nameščenci, delavci » drugI Aranžerji akcije za katoliški tisk so gotovo mnenja, da je sedaj za to najbolj primeren čas, ker je novo leto v pričetku, klero-radikalna vlada pa ravno v poslednjih izdihljajih Nesreča pa je, da oboje pada ravno v predpust. Zatorej se vsi. ki so prejeli «Dogo!juba» na ogled, strinjajo v mnenju, da gre za navadno predpustno šalo. Priporočamo da gospodje iz Katoliške tiskarne obnovijo svojo akcijo tudi ob prvem aprilu. Deset zločinov brezvestnega zdravnika Poldrugo leto trajajoča preiskava proti zdravniku dr. Goču v Velikem Bečkereku je zaključena. — Razprava bo v februarju. Obsežna preiskava proti zdravniku dr. Andreju Goču v Vel. Bečkereku, ki je trajala poldrugo leto in je vzbujala v vsej javnosti ogromno pozornost, je končno zaključena in je državni pravd-nik vložil obtožbo zaradi 10 zločinov, ki jih je dr. Goč zagrešil s svojo brezvestno zdravniško prakso. Dr. Andrej Goč se je priselil v našo državo iz Ru-munije ter je v letu 1920. pričel s svojo prakso v Vel. Bečkereku. Diplome ni nostrificiral, marveč neovirano razvil svoje delovanje. Prvi zločin je zagrešil s tem, da je pacijentki Mariji Salajevi vbrizgal proti tifusu tako močne doze seruma, da ji je telo z glavo vred neverjetno oteklo. Nadalje je dr. Goč obtožen zaradi sleparije in težke telesne poškodbe, ker je Tereziji Kova-čevič jamčil, da bo porodila živo in zdravo dete. čeprav je vedel, da je em-brio mrtev. Dajal ji je razne injekcije, s katerimi ji je zastrupil kri in povzročil črevesno tuberkulozo. Poleg honorarja je izmamil od nesrečne matere 400 Din. Drugo težko telesno poškodbo je dr. Goč v popolni brezbrižnosti prizadel Margareti Markovičevi. Zdravil ji je tvore z Rontgenovimi žarki in ji povzročil težke opekline. Žrtev injekcij V letu 1924. je dr. Goč zdravil Elizabeto Tothovo. ki je imela raka. Dr. Goč jo je pregledal in ji jamčil, da jo bo ozdravil z raznimi injekcijami, čeprav se je zavedal, da se rak zdravi edino z operacijo. Lečil jo je štiri tedne, a zdravstveno stanje Elizabete Tothove se je rapidno slabšalo. Ko je pacijentka bila že popolnoma izčrpana, so jo odvedli v bolnico, kjer je bila naglo operirana. Pomoč pa je že bila prepozna — Elizabeta Tothova ie umrla kot žrtev dr. Gočeve brezvestnosti. 7000 Din honorarja. V svoji zdravniški praksi je dr. Goč Izvršil več prevar. Neko Lidijo Mornarjevo iz Novega Itebeja. ki je bolehala na vnetju slepiča, je istotako zdravil z injekcijami, čeprav je vedel, da bi pomagala samo operacija. Od pacijentke je izmamil 7.000 Din honorarja. Pri tem se je stanje pacijentke slabšalo od dne do dne in ko se je končno podvrgla operaciji. so ji zdravniki v bolnici iedva rešili življenje. Drugo sleparijo je izvršil dr. Goč s pacijentom Gjurom Todorovom. Dajal mu je injekcije proti tuberkulozi. Tudi njemu je jamčil, da ga bo za visok honorar popolnoma ozdravil, čeprav se je Todorov nahajal že v poslednjem šta-diju svoje bolezni. Honorar je dr. Goč zahteval vnaprej in bolnik je kmalu umrl. Enako je dr. Goč zdravil Dušana Moldovana. ki je istotako kmalu izdihnil, vendar je dr. Goču uspelo, da je pred njegovo smrtjo izmamil denar. Tretji pacijent z »jamstvom« dr. Andreja Goča, je bil Stevan Račič iz Me-lencev. Siromak je sleparskemu doktorju izplačal skupno 21.000 Din. pa še danes boleha huje. kakor takrat, ko se ie prvič podal v ordinacijo k dr. Goču. Razprava v februarju. Poleg vseh teh grozotnih zločinov obtožuje državni pravdnik dr. Goča še ene težke telesne poškodbe in odpravljanja. Poldrugoletna preiskava, ki je pred vsem stremela za tem, da dožene, če ni dr. Goč navaden slepar brez diplome, je ugotovila, da je njegova diploma pravilna. Razprava proti dr. Goču se bo vršila v februarju in jo vsa Vojvodina pričakuje z napetim zanimanjem. -SS- Nova razkritja o slepariji s sv. Debeli akti pri policiji in na sodišču. Maribor, 29. jan. Iz široko zasnovane sleparije s križci sv Frančiška in najvišjimi mašami v Rimu je narastel precejšen akt pri policiji in sodišču. V zaporih sedita tudi zastopnika družbe križcev in maš Hogel in Hu-mberger iz Maribora. Na policijo še vedno prihajalo z dežele od orož. postaj razni spisi glede ljudi,- ki so bili v službi te agenture. Hogef in HumbergeT sta tuja državljana in ker sama nista mogla dobiti koncesije, sta prebrisanca iskala primernega domačega koncesijonarja. Nekemu trgovcu sta predlagala, naj prosi za koncesijo razprodaje Frančiškovih križcev proti mesečni plači 2000 do 3000 Din. Ker je ta odklonil, sta stopila v stik z nekim nemškim advokatom, ki ie sedaj tudi zabeležen v obsežnem sodnijskem aktu. Ko so oba zastopnika zaprli, so zaplenili toliko naro-čilnih listkov, dokumentov duševne revščine našega ljudstva, da bi efektuiranje naročil znašalo najmanj 150.000 Din. Ker je sleparjema že tekla voda v grlo, sta hotela v zameno za rim. maše plačati maše pri mariborskih frančiškanih. Malo je manjkalo, da jima ni to uspelo. Ko se ie sleparija vršila že dalje časa, se je namreč za nami oglasil tudi »Slovenec« ter priobčil precej medlo opozorilo proti trgovini s križci sv. Frančiška. Duhovščina v Mariboru in po deželi ie postala šele tedaj nekoliko skeptična, dočim prej med ogoljufanimi tudi duhovnikov ni manjkalo. Sicer se pa ogoljufanim ni treba sramovati, ker figurira tudi narodni poslanec SLS g. Štefan Falež med naročniki križcev sv. Frančiška in rimskih maš, ki se nikdar ne bodo brale. Strašne 200 milijard za oboroževanje Kdor je doživel in preživel strahote svetovne vojne, se ne more dovolj čuditi številkam, ki jih objavlja Društvo narodov o ogromnih izdatkih za vojne priprave. Društvo narodov je namreč preiskalo vojne proračune 25. držav. Od teh je 13 držav povečalo svoje vojne izdatke v zadnjih petih letih in samo 8 držav jih je skrčilo. Ameriške Zedinjene države so povečale svoje vojne izdatke za 124, Anglija za 65, Italija za 15, Japonska pa kar za 264 odstotkov. Zedinjene države, ki jih ščiti predvsem njihov zemljepisni položaj, ki ne meje na nobenega sovražnika, katerih prebivalstvo je v bistvu miroljubno, so povečale izdatke v vojne svrhe skoraj za polovico predvojnih! Tudi Anglija je zmagovita država, kateri mora plačevati ves kontinent obresti od posojil, a vendar je zvišala svoje vojne izdatke za 65 odstotkov! In to v času, ko vlada splošna gospodarska kriza. Nač manj strašne niso številke, ki jih priobčuje »Newyork Trust Company« v svojem mesečnem poročilu. Pred vojno so Zedinjene države izdale za vo;aške potrebe 240 milijonov dolarjev, sedaj pa zahteva vlada, naj ji dovoli j kongres 580 milijonov dolarjev. In Italija? Kljub razpadu Avstro -Ogrske, kljub svojim novim strategič-nim mejam in kljub mirovnemu stremljenju vseh narodov znašajo njeni vojni izdatki letos 182 milijonov dolarjev, dočim so znašali pred vojno samo 125! To so številke, ki povedo več nego vse miroljubne izjave državnikov, ki govorijo jasneje nego sklepi Društva narodov in vse prijateljske pogodbe! Redna glavna skupščina Zdravniške zbornice za Slovenijo Včeraj popoldne se je vršila v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev do-hro obiskana IV. redna skupščina Zdravniške zbornice. Zborovanje je vodil predsednik zbornice mestni fizik g. dr. Mavricij Rus; prisostvoval pa je tudi častni predsednik dr. Vinko Gre-gorič. Po poročilih odborovih funkcionarjev, ki so bila sprejeta soglasno in med splošnim odobravanjem, se je razpravljalo o važnih stanovskih vprašanjih ter podrobno proučevalo smernice za bodoče delovanje zbornice. Na skupščini je bil med drugim votiran znesek Din 1000.— za sjjomenik kralja Petra. Skupščina ]e trajala do pol 14. in je potekla vseskozi stvarno, ob splošna pozornosti navzočega članstva. Srednjeveške muke v ameriških kaznilnicah Ameriški listi priobčujejo poročilo po> sebne komisije univerzitetnih profesorjev. ki so z ozirom na neprestane pritožbe o srednjeveških mukah v ameriških ječah preiskali jetnišnico v Chica-gu. Poročilo, ki so ga sestavili ljudje, o katerih resnicoljubnosti se ne more dvomiti, pač ne kaže, da ravnajo v Ze-dinjenih državah človeško z ubogimi obsojenci. Tako je našla komisija nekega Dur-kina. ki je bil obsojen zaradi streljanja na detektive v samotni celici, priklenjenega na drog, ki je bil nad njegovo glavo. V tem položaju je moral viseti ves dan, izvzemši par ur ponoči, da je mogel spati. In to mučenje je trajalo celih 35 dni. Za vsak najmanjši prestopek jet-niškega reda, se kaznenci uklenejo ter morajo viseti kar po več dni v strašni poziciji. Nov papež Iz Newyorka poročajo, da se je poljski katoliški redovnik pater Adam Ora-czewski proglasil za vrhovnega poglavarja ujedinjene katoliške cerkve ter si je nadel ime papež Adam II. Novi papež je izdal proglas na vse pravovernike, ki jih poživlja, naj se pridružijo njemu, ker rimska cerkvena hierarhija ne temelji na pravem izvoru. Istočasno napoveduje velike reforme ter prosi katoliške duhovnike, evangelijske pastorje in židovske rabine, naj prispevajo k fondu nove cerkve. Kakor hitro bo ta fond dosegel sto milijonov dolarjev, bo kupil v bližini Washingtona zemljišče, kjer bo sezidal baziliko sv. Petra in novo vatikansko palačo, ki bosta tvorila neodvisno državo pod pokroviteljstvom Zed. držav. Pater Adam razdeljuje tudi svoje slike, ki ga prikazujejo na papeškem prestolu. Med prijateljicami — Jaz bi svojemu zaročencu rada nav pravila kako presenečenje. Kaj mi svetuješ? — Priznaj mu svojo starost. «PonedeIjek» št. 5 Sedem sto smučarjev v Kranjski gori - Ješke Janša državo? prvak - OefinitiM sestava naše vrste za zimsko olimpijado. Otvoritev nogometne sezone v Ljubljani. — Tekme v Zagrebu in Beogradu. — Presenetljivi rezultati na Dunaju. — Drsalne tekme za evropsko prvenstvo. Smuška tekmovanja v Kranjski gori Kranjska gora, 29. januarja. D-ines je smučarska sezona dosegla svoj višek s tekmo za državno prvenstvo, ki je bila ob« enem končnovel javna izbirna tekma za rimsko olimpijado. Izredno veliko število smučarjev iz Slovenije, poleg teh pa tudi iz Zagreba in Beograda, je prihitelo v Kranjsko goro, da prisostvujejo zanimive« mu tekmovanju. Smučarjev je bila 600—700, par sto tudi drugega občinstva, čeprav za to prireditev iz neznanih razlogov ni bila dovoljena polovična vožnja na železnici. Včerajšnje smučarske prireditve so bile vsekakor krasna manifestacija skupnosti naših smučarjev iz vse države. Pozdraviti je treba tudi dejstvo, da se je tudii naša vojska s svojimi smučarji udeležila tekmo« vanja. Največje zanimanje je seveda vladala za tekmo za državno prvenstvo, lci se je vršila na 28 km dolgi progi. 1 ek» raovalci so bili razdeljeni v tri razrede. Za drugi razred se ni javil noben tekmovalec, v prvem in tretjem pa je skupno startalo 36 smučarjev. Rezultati v prvem razredu so naslednji: 1. Joško Janša (Ilirija) 2.4554; 2 Stane Bervar (Skala) 2.52.04; 3. Boris Režek (Ilirija) 2.52.14; - 4. dr. Stane Kmet (LSK); 5. inž. Janko Janša (Ilirija); 6. Peter Klofutar (Skala). S to svojo zmago si je Joško Janša prit borit že četrtič državno smučarsko prvem stvo. Rezultati tretjega razreda so: 1. por. Miroslav Maksimovič (Skala) 3 21 21 * Z lio Kap (SPT 7 3.21.34; 3. por. Konstantin Popovič (Skala) Jese* niče 3.25.05; 4. Vesjak (SPD) Maribor; 5. Radovan Koroša (SK) Maribor; 6. Primožič (SK Tržič). Damsko tekmovanje Pri tekmi za dame na 6 km dolgi progi je startalo 14 tekmovalk. Rezultati so: 1. ga. Pranja Naglasova (LSK) 30.54, 2. Vida Bervairjeva (SPD) 31.06, 3. Spela Aljančič (SPD), 4. Zora Pernušova (SPD). tekmovanje šolske mladine. Pri deklicah je dospela kot prva na cilj Adela Bajtova, pri dečkih od 9 do 12. leta Alojzij Merk, od 12. do 14 leta pa Albert Jakopič. Skoki. Popoldne so se vrstili na kranjskogorski skakalnici samski skoki Kakor je bilo pričakovati, je zasedel prvo mesto inž. Hans-sen. Njegov najdaljši skok znaša 27 metrov. Sledili so mu Hubert Ojcelj, Šubert, Dolenc in Joža Pogača r. * Prireditev se je vršila pod pokroovitelj-stvom ministra vojne in mornarice generala Hadžiča in trgovinskega ministra dr. Spa-ha Prvega je zastopal general Popovič, drugega pa "vladni svetnik dr. Andrejka. Ob 5. popoldne je podpredsednik JZSS prof. Jesenko v veliki dvorani hotela »Slavec« po krasnem nagovoru razglasil rezultate. Zimsko-sportni Savez zaradi prevelikih stroškov za olimpijado ni podaril zmagovalcem nobenih daril, pač pa je general Popovič v imenu vojnega ministra poklonil našemu smučarskemu prvaku Jošku Janši krasno zlato uro. Naši tekmovalci na zimski olimpijadi v St. Moritzu. Po današnji tekmi se je tudi konenove-Ijavno določila smučarska vrsta, ki bo na zimski olimpijadi zastopala Jugoslavijo. Tekmovalci na 18 km so: inž. Janko Janša. Joško Janša, Boris Režek (vsi Ilirija), dr. Stane Kmet (LLSK), rezerva Stane Ber-var (Skala). Na 50 km bodo startali: inž. Janko Janša in Joško Janša (oba Ilirija), Stane Ber-var in Peter Klofutar (oba Skala), rezerva dr. Stane Kmet. Prihod v Ljubljano Ljubljanski smučarji so dospeli v Ljubljano z večernim vlakom, ki pa je imel približno pol ure zamude. Na peronu kolodvora ter pred postajo je smučarje pričakovala velika množica. Takoj pri izstopu iz vlaka so bili smučarji in smučarice pozdravljeni z živahnimi vzkliki. Pred kolodvorom so se smučarji, približno 300 po številu, formirali v povorko, ki je odkorakala po Miklošičevi cesti v mesto; "spremljala jih je Železničar-ska godba Impozantna vrsta smučarjev, ki je na vse gledalce napravila najboljši vtis, se je podala na Kongresni trg, kjer se je razšla. Evropsko prvenstvo v drsanju Opava, 29. Jan. Danes so se nadaljevale drsalne tekme za evropsko prvenstvo, katerem Je prisostvovalo 16.000 gledalcev. Kakor se je splošno pričakovalo, si je tudi to-pot priboril naslov evropskega prvaka v umetnem drsanju Dunajčan inž Bockl, ks je s svojo bajno tehniko, s svojim izredno lepim prostim drsanjem m s svojimi skoki naravnost očaral gledalce. Videlo se je, da je inž. Bfickl v taki formi, da se mu ni treba bati konkurence pri svetovnem prvenstvu. Umevno je. da je Imel mladi Scbdf-ler z Dunaja proti takemu mojstru težko stališče, vendar pa je tudi on dokazal, da bo Avstrija v mednarodnem drsalnem sportn tudi nadalje igrala veliko in važno vlogo, ker si vzgaja izboren naraščaj. Tudi sicer so Dunajčani zmagali na vsej črti. V drsanju v dvoje je zmagal par Brunner— \Vrede. v plesni konkurenci dvojica ''linger— Peter, v damskem drsanju pa gdč. Brunner. Rezultati so: P»eenstvo gospodov: 1 inž. B6okl (Dunaj) rJ») 70, 2. SchSffer (Dunaj) 11.362.05, 3. dr. Pretisecker (Dunaj) 13.348.45, Wrede (Dunaj) 20.327.9, 5. Prašnovsky (Opava) 25.287. Prvenstvo dam: 1. M Brilnner (Dunaj), 5.265, 2. Hecht (Budimpešta) 10.247. 3. Hodnung (Dunaj) 15.230. Drsanje v dvoje: 1. Brunner—Wrede (Dunaj) 7-5, 2. Hoppe—Hoppe (Opava) 115, 3. Rotter— Szabo (Budimpešta) 14. ASK Primorje -1SSK Maribor 2 : 0 (2 : 0) Včerajšnja prijateljska tekma je bila menda prva, ki se je v Ljubljani vršila sredi zime. Ce upoštevamo precejšnje število publike, ki je prisostvovala včerajšnjo tekmi, lahko trdimo, da se je obnesel poskus, aranžirati v tem času nepredrage tekme. Obe moštvi sta igrali ostro, toda faiT ter Je izgledalo, da sta preko zime dokaj trenirali. Iznenadila je lepa igra Mariborčanov; izbor-no se je držal obrambni trio, zlasti vratar Je pokazal, da bo postal prvovrstna moč. Res je sicer, da se včeraj napadalni kvintet Primorja ni razvil tako, kakor se je od njega * pričakovalo, vendar je imela mariborska obramba dosti dela, ki ga Je dobro opravila. Tudi napad gostov je v prvem delu prvega polčasa ter v sredini drugega polčasa izvedel kombinatorno lepe akcije, ki jih pa v finishn ni znal izrabiti. Krilska vrsta je igrala nadvse požrtvovalno, toda preveč defenzivno. Kot posamezniki so posebno ugajali Kovačič, Kirbiš in Paulin. Pri Prrmorju Je dobro igrala obramba z vratarjem vred. V napadu je mnogo grešil Čebobin, a tudi ostali so mu pridno sekundiraM. V krilski vrsti se je izkazal Zemljak z mirno ta pre-vdarno igro. Slamič za njim ni mnogo zaostajal. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Prlmorle: Enman 1 — Svetic, Pečnfk — Zem-Uak, SlamJč. Pišek — Jug, Erman IT, Čebohin, Urš/ič. Kariž (Jančigaj). Maribor: Kovačič — Koren, Unterreiter — Prevolnik, Kirbiš, Hreščak ! — Stare, PauKn (Pliberšek). Lasnička II, Hreščak II. Potek Igre: Mariborčani takoj preidejo v napad ter dalj časa igrajo v nasprotnikovi polovici. Primorjaši se šele kasneje znajdejo ter so nato do konca prvega polčasa v rahli premoči. Vendar Igra napadalni kvintet domačih raztrgano ter brez vsake ambicije. V 32. min zabije Erman II. prvi gol, kmalu nato pa zaznamuje drugi uspeh Jug, pri čemer radi večje sigurnosti pripomore še Urš tč, da žoga ne zgreši poti v gol. V drugem polčasu so Primorjaši pred vedli slabo, nekoristno Igro. Oddajanje žoge je bilo netočno, v napadu je vsak igral na svojo pest, krilci so zbijali žogo brezmiselno To neskup-nost v igri domačinov so gostje izrabili ter dalj časa napadali, vendar pa se kmalu zopet ponavlja obojestransko brezmiselno zbijanje žoge. Nekako v 32. minuti izključi sodnik Sla-miča. Po izključitvi Slamičevi pričnejo ostreje napadati, toda brez uspeha. -SS?' Sodil ie g. Vodišek. Gotovo bi bila tekma živahnejša, ako ne bi bil igre z neprestanimi opomini igračev prečesto prekinjal. Pri gostih je spregledal več ofsidov. napram domačim pa je bil mestoma prestrog. Jugoslavija — Jedinstvo 3 ; 0 (3 : 0) Beograd, 29. jan. Danes je Jugoslaviji, ki je v petek igrala proti Jsdinstvu z 1:1 neodločeno, uspelo premagati v prijateljski tekmi svojega nasprotnika s 3:0 (3:0). Jugoslavija je bila v izbomi formi ter je igrala zelo agresivno, tako da njen slab nasprotnik ni mogel ničesar opraviti. Publike mnogo Pokalne tekme v Zagrebu Zagreb, 29. jan. Danes se je nadaljevalo tekmovanje za Bak>kovičev pokal. Po današnjem kolu ostanejo v tekmovanju še Gradjanski, Concordia, Hašk in Viktorija. Današnji rezultati so bili: Concordia : Železničar 5:0 (1:0), Gradjanski : Derby 7:1 (3:1), Hašk : Poštari 12:2 (8:0), Viktorija : Croatia 3:2 (2:2). Nogomet na Dunaju Dunaj, 29. jan. V prvenstvenem tekmovanju I. lige sta se vršili dve tekmi iz jesenske sezone, ki sta končali s presenetljivimi rezultati. FAC je proti Srmmerngu, ki Je na zadnjem mestu v tabeli, dosegel le neodločen rezultat, Vienna, ki je na drugem mestu, pa je morala kloniti pred Hertho. Dalje se je vršilo nekaj pokalnih ta prijateljskih tekem. Važnejši rezultati so: Simmering : FAC 2:2 (1:2) Proti vsakemu pričakovanju Je Simmering predvedel boljšo napadalno igro kakor PAC. V 4. minuti je Zillbaner dosegel vodstvo za Simmering. V 30. minuti je Langer s prostim strelom Izenačil, v 40. minuti pa pretvoril Humen-berger proti Simmeringu diktirano enajstmetrovko v gol. Staunertagu se Je posrečilo v 10. mlnati dragega polčasa z enajstmetrovko po Danisu izenačiti. Hertha : Vienna 3 : 2 (2 : l). V 30. minuti Je bil Rainer ranjen ter je le statiral, in sicer kot levi napadalec. Pri Hertbf so se odlikovala Kittner, Dietrich in Schlosser, pri Vieimi pa Blum m Cad. Za Hertho so seortali Witschel, Cisar ta Mere, za Vienno pa Novaček ta Svenda. Ostal! rezultati so bila: Sportichib : Waoker 3:2 (3:0). Seortali so za zmagovalca Turban m Pillwein (2), za Waokera Jestrap in Winner. — WAC : Rapid Oberlaa 4:1 (3:0), Slovan : Hakoah 2:2 (1:0), Admira : Nachelsoa 4:1 (3:1), Austria : Donau 8:0 (3:0), Rapid : BAC 6:2 (1:1). Ljubljanska nedeljska kronika Ples na debelo in na drobno. — Prireditve v tako zvanem velikem in najskromnejšem «stilu». — Ljubljansko dolgočasje in nedeljska razvedrila pa še to in ono. Ljubljana. 29. januarja. Nebo je že nekaj dni zamegleno in turobno sivo: človeka ne zebe samo v noge in v roke marveč ga spričo čudno puste »štimunge« zazebe kar v srce. Zdi se. da je Jupiter Pluvius prenesel svoj presto! in sedi že nekaj dni prav nad Ljubljano. Z višav spušča že skoraj teden dni po malem svoj blagoslov na mesto v nemalo nezadovoljstvo nahodnežev in vseh drugih, ki imajo količkaj slabe čevlie V tem mizernem vremenu se polašča ljudi nekam težka melanholija, ki se razgubi šele na večer, ko zasvetijo luči oo cestah in ulicah, po gostilnah. restavracijah in kavarnah, pa na »ba-Iih« in prireditvah, ki se kar vrste večer za večerom tudi med tednom Terpsihora letos včasi z ljubko igračkastimi včasi pa naravnost demonskimi gestami obvlada položaj popolnoma ter drž' v šahu mlado in staro Primejkuš, res je. da se v nekaterih plesnih šolah zreleiše dame. celo take. ki že spadajo v kategorijo garde dam in ki naj bi samo nadzorovihe mladino, zasučeio ter poskočijo celo bolj vneto in z večjo gracijo, kakor nekatere najbolj priznane lahkonožke in fičflriči Ljubljana je seveda plesala tudi to soboto in nedeljo Ponekod je diktirala veseli sukaški tempo harmonika, drugod zopet »šramel«. v nekaterih gostilnicah pa so se najpodjetnejši parčki zasukali, če ni bilo druge muzike. celo na orglice s spremstvom zvončkanja na kozarce. Izmed prireditev velikega stila se je najbolj obnesel večer »Jadranske Straže« pod marko »Ples v slovanskih nošah« Prireditev se ie vršila v vsem sijaju in je glede udeležbe prekašala lanskoletno prireditev Veliko ;e pripomogla k družabnosti iai anamiranosti večera po načrtu slikarja Vavpotiča okrašema dvorana, predvsem pa pestre skupine vseh mogočih slovanskih narodnih noš Izmed teh ie vzbujala posebno pozornost skupina »Kočevarjev«, ki je improvizirala kočevsko ženitovanje in zaigrala originalni »povštertanc«. kar je razvezalo razposajenost in dalo povod posrečenim dovtipom. Pristma ie bila tudi skupina Cičev in pa vitk.h Ziljank. Pestrost plesnega vrvenja so še povečale lepe češke in slovaške noše. skupin slovenskih, hrvatskih. srbskih in ruskih noš, predvsem seveda naše ponosite Gorenjke s kranjskim Janezom pod pazduho. Posebno pozornost je vzbudila tudi n^ša z otoka Hvara. Prireditev so posetili med drugimi: gosp. veliki župan s sonrogo. divizijski eeneral g. Danilo Kalafatovič s soprogo, župan dr Dinko Puc s soprogo ter mnogi drugi dostojanstveniki Ples sta otvorila predsednik JS dr. Marn z gospo soprogo velikega župana ter predsednica JS ga dr Maiaronova z g. velikim županom. Prireditev, čije čist1 dobiček gre v plemenite patriiotične namene, je gotovo šteti med najbolj uspele v ! tej sesziji. Belo nedeljsko jutro Veseličarji in zapoznelci. ki so preživljali nočne ure na prireditvah in v kavarnah, so stopivši na cesto začudeno pogledali — v belo. Po dežju se je namreč okrog polnoči v višavah nekam zasukalo. Dež je prebil hladnejšo zračno plast, tam pa se ie od mraza stisnil in zmrznil ter nadaljeval pot v obliki belega snežca ki je padal na mokra tla v prav gostih, težkih snežinkah. Hladen dih severa je bilo čutiti vso ostalo noč ter je sneg pomalem naletaval tudi še tekom dopoldneva in nekaj popoldanskih ur. Ker se ie doberšen del Ljubljane pripravljal na izlet v Kranjsko goro. kamor jih je že veliko število odpeljal sobotni popoldanski vlak. so bili on. ki so se namenili gori šele v nedeljo, spričo brozge na tleh skrai-no neprijetno presenečeni. Vraga, tak sneg te prilepi s smuči vred na mestu, da obtičiš kar sredi brega Navzlic temu pa se ven-dar-le niso ostrašili in so kljub slabim izgledom odhajali na vse zgodaj proti kolodvoru s tolažbo: »Morda bo pa gori bolje, saj Ljubljana dela vedno tudi glede vremena napram ostalim krajem uprav škandalozne izjeme!« . Promenada z marelami Kar je ostalo Ljubljančanov lepo doma, vendarle niso mogli strpeti v dolgočasju, marveč so na ulicah drug drugega zadevali z dežniki. Dopoldanska promenada no Aleksandrovi cesti in Šele.nburgovi ulici ie bila vsa v znamenju »marel«. snežnih čevljev in dežnih plaščev Skoro žalostna, pa vendar prijetna slika, saj so se liudie tako čudovito pačili, da se ie zdelo, kakor da se smeiejo. Pomežikovali so tja v en dan. od-pnhavali snežinke, ki so silile v oči in za vrat Par dobrovoljčkov. ki so koracali po prekrokani noči gori in doli po Aleksandrovi cesti, je bilo v dno duše prepričanih, da se sprehajalke nasmihajo njim Tako silno so bih" preverjeni, da uživajo izredne simpatije vseh lepotic, da so postali »sitni«, nakar so nenadoma postahi simpatični stražniku, ki je napravil konec s tem. da je zbral vse lepo okrog sebe ter jih cb velikanskem »ha-lo-ju« odgnal na najbližjo stražnico. . «Nedeljski» mir V splošnem je v mestu vladal uprav »nedeljski« mir Družbice so se porazdelile po najbližji okolici: ljudie so preživljali popoldan po različnih lokalih se mudili na obiskih pri znancih ali pa ostajali res doma. dremajoč na stolih, zofah in kanapejih. če že ne kar na posteljah Nekateri pa so boli na tihem godova! s sv Frančiškom S. Mir je bil tak. da so Ljubljančani sklenil' oelo. nai policijska direkciia v takih zaspn :iih nedeljah tudi stražnikom in ostalim •»očem postave« privošči v prihodnje nedeljski počitek Aretiranih je bik) par be- račev ter nekaj »metuljčkov«, ki frče okrog po mestu tudi pozimi. Razburljivo senzacijo je vzbudila samo aretacija berača-invalida Leopolda Finka o katerem pa pravijo na policiji, da ga »Aiznajo kot zelo iznajdljivega berača, ki si zna pomagati tudi z raznimi triki Ti se mu včasi obnesejo, včasi pa tudi ne Kino in gledališče Najbolj so se odrezali kinematografi, ki so bili izborilo obiskani pri vseh predstavah. Splošno je opažati, da se velik del ljubljanske publike še najbolj zabava pred platnom. V dobi splošnega pomanjkanja sta pač kino in opereta še edino nedeljsko razvedrilo za najširše plasti ljubljanskega prebivalstva. V kinu Matica ie debitiraia Dolores del Rio, ki si ie mahoma osvojila vsa srca naše kinopubiike O njeni lepoti, o njeni brezhibni demonsko očarljivi igri se ie že innogo pisalo in govorilo. Na dan Novega leta nam je kino Matica predstavil to igralko v filmu »Na polju slave« in publika se je že tu navdušila zanjo. Vendar v tem filmu še zdaleka ni razvila vseh svojih sil in igralskega talenta. A zdaj briljira v filmu »Ce te ljubim, čuvaj se«. Lahko govorimo o njej v samih superiativih ter se res lahko strinjamo s kritiko vseh svetovnih kapacitet ki so glede njenih zmožnosti polni ne-deljene hvale Naravno, da je zmagala tudi v Ljubljani Elitni kino Matica je bil skoraj ves dan oblegan od ogromnih množic ljudi, vse predstave so bile docela razprodane. Publika je uživala zares film. kakršnih smo v Ljubljani še malo videli. Srečen dan ie imelo tudi gledališče: opera kakor drama. Popoldanska »ljudska« predstava operete »Poljska kri« je nabila poslopje do vrha galerije. Bilo ie cepetanla in aplavza, da ie grmelo skozi streho. -sse- Razburljivi nedeljski prizori na ljubljanski ulici Trikratni samomorilni poskus invalida brez desne noge. — Velike demonstracije ob priliki aretacije invalida Leopolda Finka na Miklošičevi cesti. Ljubljana. 29. ian. Popoldne okrog 16.30 je bil aretiran na križišču Miklošičeve ceste in Tavčarjeve ulice neznan invaiid brez desne noge. V trenutku se je zbralo okoli aretiranca in policijskega stražnika več pasantov, ki so zahtevali od stražnika, naj invalida izpusti, ker ni nikomur storil nič žalega. Invalid je bit videti ves obupan in je namesto na policijsko stražnico silil domov, stražnik pa ga je držal, da se ni mogel premakniti. Množica, ki se je naglo večala, ie glasno dajala duška ogorčenju nad ostrini postopanjem z invalidom. Poskus samomora pod avtomobilom Culi so se vzkliki: »Pustite ga! Imate večje lopove, pa jih ne aretirate!« Culi so se tudi žvižgi. Mimo je prišel policijski nadzornik, ki je takoi odhitel na stražnico v Kolodvorski ulici po pomoč; uvide! je da je policijski stražnik v nevarnosti, da ga razburjena množica naskoči. Medtem se je od zgradbe palače Pokojninskega zavoda z veliko naglico bliža! avtomobil. Ko ga je invalid zagledal, je napel vse svoje moči, da bi skočil pod avto. Stražnik ga je pri tem poskusu samomora v zadnjem tTenotku zadržal. Pri tem so invalidu, ki so mu tekle solze po li™, odpadle berglje, kar je množico navdalo še z večjim sočutjem in ogorčenjem. Demonstracije pred sodno palačo Iz večstoglave množice se ie odločil mož, stopil pred stražnika in v imenu javnosti protestiral proti postopanju z invalidom. Njegove besede je množica glasno odobravala. Culi so se zopet razburjeni kriki: »Izpustite sra! Izpustite ga!« V tem je dospelo policijsko ojačenje. Velik, močan stražnik se je obrnil proti množici, hoteč jo pomiriti. Toda njegove pomirjevalne besede so le še podžgale razburjenje številnega občinstva. »Ljudje, imeite pamet, saj je revček in mu ničesar nočemo!« je kričal stražnik. »Sramota, da tako postopate z njim!« so grmeli od vseh strani klici. »Da, revček je, zato pa tako postopate z njim! Prave lopove pa puščate na prostem! Ce bi ob-iasti skrbele za invalide, bi jim pač ne bilo potreba beračiti!« Med množico je vrelo kakor v panju. Da bi na eni strani vplival, da bi se mučna zadeva z neznanim invalidom, ki se ie trese! po vsem telesu in ie bil mrtvaško bled, čimprej rešila, na drugi strani pa, da bi se množica mirno razšla, je nonovno stopil k stražniku mož. ki ie že poprej interveniral. in prosi!, da se z invalidom lepo ravna, ker da presegajo prizori, ki se nudijo ljudem, meio dopustne intervencije. V odgovor ie velel stražnik: »Legitimirajte se!...« Mož ie to tudi brez obotavljanja storil. Bil ie g. Franc Vilhar, stanujoč na Miklošičevi cesti 13. Stražniki nesejo invalida Invalida brez desne noge sta medtem držala dva stražnika, ker se je, očividno popolnoma zmeden, zaletaval zda i v to, zdaj v ono smer. Stražniki so skušali zadržati množico, da ne bi prodirala proti prostoru, kjer se je opotekal živ klopčič treh ljudi, invalid in dva stražnika, obenem pa so hoteli odvesti invalida proti bližnji stražnici v Kolodvorski ulici. Odločili so se končno za skrajno sredstvo. Eden izmed stražnikov je prijel invalida za roki. drugi pa za desno nogo in bergle. Na ta način so ga hoteli eskortirati. Pri tem ;e odpadel invalidu suknjič, istočasno pa so se zopet zakotalile berglje po tleh. Nastalo je ponovno kričanje, v katerem so se mešali ostri protesti z žvižganjem in vzklikanjem. Poskus samomora z britvijo Policija ie biia napram množici ki je vedno boli hrumela, brez vsake moči. Uvidila le, da ne more invalida eskortirati peš, zato ie popustila in poslala po »zelenega Henrika«. Invalid se je ves čas upiral zapovedim stražnikom in govoril, da hoče poprej domov, preden ere na policijsko stražnico. Množica občinstva je narasla že na oko!i 700 ljudi tako, da je bi! ves promet zaprt, ko se ie odigral nov prizor, pri katerem se ie zdelo, da bo množica zdaj pa zdaj pobesnela in se dejansko spoprijela s stražniki Ko ie invalid uvidel, da je okoli in okoli ibdan od policistov in da bo moral kljub svojemu odporu na policijo, je segel hitro v žep. izvlekel iz njega britev in zamahnil l njo proti !evj roki, da bi si na zapestju prereza! žile. Slučajno pa je stražnik, ki je stal tik njega, še pravočasno opaoM namero in mu zopet v zadnjem trenutku preprečil samomor. Britev so mu takoj odvzeli, nakar sta ga dva stražnika trdo prijela vsak za eno roko »Pustite me umreti!« je prosi! ves obupan invalid, ki se je že komaj držal na eni nogi. »Ljudie božji, pomirite se in Vazidite se! V imenu zakona, razidite se! Saj vidite, da imate pred seboj berača, proti kateremu moramo postopati!« so skušali stdažniki pomirjevalno vplivati na množico Zaman! Otroci in dame bruhajo v jok Med razburjeno maso ljudi je bilo zlasti mnogo dam, ki so se vračale z otroci z izletov domov. Vse te so se pretresljivo jokale tako, da ie bilo tudi marsikatero moško oko rosno. Moški so postajali vedno bolj agresivni. Silili so v neposredno bližino aretiranca, ki ie nemo trepetaie zrl v publiko. Po vrsti so bili aretirani, oziroma identificirani, ker se je zdelo stražnikom, da so se s svojimi klici vmešavali v uradno postopanje: Ivan Železnikar. trgovski pomočnik pri svojem očetu na Marijinem trgu. Ivan Kavčič, livaT, stanujoč v Trnovem, gospa Angela Komanova iz Florijanske ulice in drugi. Mali Joško, 5letni sinček gospe Komanove, se ni dal utolažiti. Jokal je in prosil usmiljenja za invalida. Takoj nato je več ljudi predrlo policijski kordon in izročilo neznanemu invalidu darove: denarja in cigaret. K sreči so se policijski stražniki toliko zmodrili, da niso več zaprli poti do aretiranca raznim darovalcem: otrokom, fantom, damam in odraslim možem. Ganljivo ie bilo videti, ko so invailidu izročali denar tudi delavci in borno oblečene ženice. Invalid je sprejemal darove, kakor bi se več ne zavedal, kaj prav za prav dela. Tedaj se je začulo ropotanje policijskega veza, kj so mu s težavo napravili pot v veliki gneči. Poskus samomora v «zelenem Henriku» Stražniki so nato prijeli invalida in ga prenesli na voz, ki so ga takoi nato zaprli. Invalid je tedaj vnovič poskusil samomor. Segel je že zopet v žep in izvlekel iz njega rezilo, s katerim je krepko potegnil po zapestju leve roke. V trenutku ga je oblila kri, nakar so ga zapustile moči. Sele, ko se je voz ustavil pred policijskim ravnateljstvom in je stražnik pomagal aretirancu iz voza. je opazil, da si je neznanec zadal globoke rane na levi roki. Seveda so ga takoj obvezali. Aretiranec je Leopold Fink, oče treh otrok Skrajno razburljivi prizori z invalidom na Miklošičevi cesti, ozir. v Tavčarjevi ulici so trajali dobre tričetrt ure. Aretiranca so po prihodu v policijske zapore na B'ei-weisovi cesti preiskali in mu odvzeli vse, s čimer bi si mogel storiti še kaj žalega, nato pa ga pustili samega, da se pomiri. Pri preiskavi se je izkazalo da je invalid 27!etni Leopold Fink iz Male gore pri Kočevju. V Ljubljano je po svoji lastni izjavi prišel pred tremi meseci, in sicer iz Knit-telfelda, kjer je pustil svojo neporočeno ženo, s katero ima tri otroke v starosti do 7 let Do nedavno je ime! v Gradcu kavarno, ki so mu jo pa odvzeli. Družina živi v Knittelfeldu v največji revščini. V Ljubljani se je nastanil »Pri Tišleriu« v Kolodvorski ulici. Preživlja' se ie z milo-dari darežljivih src. Nogo je izgubil meseca maja leta 1917. pri Asiagu kol vojak 27 a.-o. pešpolka. Špecijalni artistični atelje za črko= slikarstvo Pristou & Bricel j LJUBLJANA, Resi jeva cesta št 4 — Sv. Petra cesta št. 39. — Telefon 2908. S kinematografsko kamero okoli sveta Se danes ob 14.30 ponavlja ZKD ta iz-borni potopisni film, ki je brezdvomno eden najboljših na tem polju. Odlikuje se po krasnih slikah, ki seznanjajo gledalce z lepotami in zanimivostmi vseh delov sveta. Amerika, Kitajska, Indija, Siam, najrazličnejši otoki so predočeni na najzanimivejši najin. Včerajšnja predstava je bila zopet docela razprodana in publika je z zadovoljstvom sledila prelepim slikam. Ker ponavlja ZKD ta spored danes nepreklicno zadnjikrat, opozarjamo vse one, ki se zanimajo za stvar, zlasti pa Make kroge, dijaštro in : Ponedeljek 30. L 1928, H. J. Magog: Udarec z gumovko Miss Margaret Crimson je jezno pogledala na neba. Ali je bilo to slavno indijsko nebo? Zakaj ni bilo sinjemodro? Bila je mlada, za šport vneta datna, ki je potovala po svetu, kakor se spodobi za mlado krepko Američanko, ki ima milijonarja za očeta. Trenutno je bila miss Margaret zelo slabe volje. Dolgočasila se je. Stala je tam, naslonjena na podrt steber, v moški športni obleki, ki jo je vedno nosila na potovanju, in z gumovko — tem praktičnim orožjem — nervozno bičala zdaj svoje usnjene gamaše, zdaj kamenje starodavnih razvalin. Nedaleč sta se dva vodnika do hri-pavosti izkričala o minulem sijaju razvalin Amarapure, nekdanje birmanske prestolice, — dva domačina, vodeča dve karavani turistov, ki so se bili v avtobusih pripeljali semkaj iz Manda-!aya. Pa naj zdaj človek v taki družbi nživa romantični čar razvalin! Miss Margaret se je tega naveličala. In pri šestem templju se je odločila pustiti družbo, kjer je. in si na lastno pest Dgledati ogromni labirint teh razvalin. Saj bo še vedno pravočasno našla nazaj k avtomobilom in ne bo preslišala signala za oihod. Rečeno, storjeno. Kmalu je bila daleč proč od družbe, sama med zidovjem. Strahu ni čutila nobenega, misel, da bi avtomobil utegnil oditi brez nje, ta ji pa sploh ni prišla. In to jo je tudi komaj malo razburilo, ko je naenkrat zaslišala zadušene klice in kmalu za tem glasove kakor od boja. ki so prihaiali iz polteme orjaških stebrov tam pred njo... »Na pomoč!... Na pomoč!« Instinktivno je miss Margaret prisluhnila. A nobenega glasu ni bilo več. Slišala je samo nekaj kakor votel padec in pridušeno, hripavo ječanje. Brez obotavljanja je pohitela tjakaj in bila priča drame. V prahu, ki je na debelo pokrival tla. je ležal moški, na prsih pa mu je klečal morilec in ga davil. Prav za prav ni bilo nič čudneea, če so se tod potikali razbojniki, prežeči na svoje žrtve. In miss Margaret je tudi takoj spoznala položaj: tisti, ki je ležal na tleh. je bil eden turistov, njegov napadalec pa je bil lopov, ki se je preoblečen v elegantnega turista, pridružil družbi, da si je mogel tako lažje Izbrati svojo žrtev, ki bo tako neprevidna, da se v teh razvalinah oddalji od svojih sopotnikov. Ali ga je celo sam zvabil proč. češ da mu pokaže nekaj zanimivega. Mlada Američanka se ni prav nič pomišljala. Skočila je tja z dvignjeno gumovko in udarila roparja s tako silo v zatilnik. da se je brez glasu zvalil v prah. Istočasno je že skočil na noge napadeni turist in pogledal svojo rešiteljico s tako začudeno - prepadenlm obrazom, da se je miss Margaret nehote marala zasmejati. »Ali ste kaj ranjeni?« je nato vprašala nrisrčno. »Bil je skrajni čas da sem I prišla, kaj-ne?« »Seveda,« je zajecljal mož. še ves zmeden od razburjenja« Vrgel je plah i pogled na razbojnika, ki je še vedno bil omamljen. »Ta ni več nevaren,« ga je veselo pomirila miss Margaret. »Dosti je dobil. Treba ga je zdaj samo še zvezati in iz-. ročiti policiji.« I To pa onega očividno ni nič kaj mi-■ kalo. »Midva sama bi ga težko zvezala,« je dejal, »in tudi vrvi nimava... Bolje, da grem poklicat še druge na pomoč ...« In že je tekel, kar so ga noge nesle. Miss Margaret se je glasno zasmeja-la za njim. »Ta strahopetec!« si je rekla. »Razbojnik si je pravega izbral!« Medtem si je ogledovala moža. ki ga je njena gumovka pobila na tla. Bil je korektno oblečen Evropec. simpatičnega obraza in mlad človek. »Skoda dečka.« si je rekla sama pri sebi1. »Kakšne neumnosti je pač moral uganjati, da se je tako izgubil... Da bi mu le ne padlo zdaj v glavo, priti zopet k zavesti... Bilo bi mi zelo neljubo, če bi ga morala še enkrat udariti... Kakor mi je tudi neljubo, da ga moram spraviti v ječo...« Tako je nekaj časa čakala da se vrne napadeni turist z vrvjo in ljudmi. A ker ga le ni bilo od nikoder, se je miss Margaret odločila, da nima prav za prav nobenega vzroka igrati tu prostovoljno policistinjo. V istem hipu so za-donele tudi hupe avtomobilov — znamenje za odhod. In miss Margaret je odločila, da naj ta razbojnik uide. če hoče in da io vsa zadeva prav za prav nič ne briga, in je naglo pohitela naza^k avtomobilom. Šest mesecev po tem dogodku je miss Margaret dokončala v Parizu svoje potovanje po svetu. Na tisti svoj doživljaj v amarapurskih razvalinah je bila že čisto pozabila, ko je na nekem plesu vzbudil njeno pozornost mlad plesalec ravno v trenutku ko jo je z najelegant-nejšhti poklonom zaprosil za ples. Avtomatsko je vstala in pričela z njim blackfootom, oči nepremično uprte vanj. »Vas sem pa že nekje videla.« je naenkrat rekla. »Pa se zelo motite,« je smeje odvrnil. »Zakaj prisegam vam. ko bi bil rmel kdaj to srečo, bi si vaš obraz zapomnil za vse življenje ...« »To ni bilo v Parizu,« je rekla, osvo-bodivši se iz njegovih rok. »To je bilo v Indiji, v Amarapuri. Ali se ne spominjate na udarec z gumovko, ki ste ga dobili v trenutku, ko ste ravno hotel? oropati ubogega turista, ki se ni mogel braniti. Ali ste prišli tudi semkaj z enakim namenom? Potem mi je zelo žal. da vas takrat nisem izročila policiji.« Zelo začudeno a nikakor ne prestrašeno, kakor je pričakovala io je mladi mož motril in nato vzkliknil: »V? ste torej bili to? Vi ste torej bila tista pomočnica, katere obraz nisem videl, ker sem bil nezavesten, in ki jo polici;a še vedno išče! Bog vam plačaj, draga miss! Vaš udarec z gumovko je pomagal zloglasnemu lopovu, da je otekel — lopovu, ki je izropal najbrže že mnogo turistov, in ki se je lotil tudi mene. a sem ga na srečo zmogel in —« »O, potemtakem sem se zmotila!« je vzkliknila miss Margaret vsa nesrečna. »Ali mi morete odpustiti?... Vendar sem zelo vesela, ker sem našla vaš obraz — zares — preveč simpatičen za cestnega roparja. Za plsalca pa — ali right!« Skrbi Johna Bulla Amerika proglaša vojno za nezakonito..., obenem pa gradi vedno več oklopnih ladij. ( o-tetne garancij« Telefon št. 980. & Kostanjev taninski les kupu e stalno no ugoanih dnevnih cen. h ERNEST MARINC CELJE Zrin kega u ic* štev 4 . Ta efon «nter *rb » štev. <36- Moderni svetovni narod p Vam poda knjigo | FERDO SE1DL MODERNA IZOBRAZBA Bros Din 16 —, mehko vezana Din 20 — Izdala Tiskovna zadruga v Lubliani. HRANILMCA reg. pos» in gosp zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 f'odeliU e vsakovrtne kredite, eskcnutira menice, inka- Sprejema nranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterij sira fakture tei izvr uie razen deviznih in valutnih vst računu ter ih r brestu?? no dogovoru nai ugodne r ^odl poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaj« — v bančm stroko spada oče posle . *ud' srečke ttatne $tete na obroke pod zelo ugodnimi nogo Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar, urejuje Joe. Fr. Knaflič, tiska Narodna tiskarna d. d., njen predstavnik Fran Jeaeriafc t* v UubJjaoi