Poštnina plačana v cotovini

Cena  1.50 din
Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaSa
mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na
dom po raznašalcih 5-50 din, za inozemstvo
10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva
ulica Stev. 1, pritličje, desno; uprava : levo //
Telefon Stev. 65 / / Račun pri poštnem
čekovnem   zavodu   v   Ljubljani   Stev.   10.666
Leto XXI.
Celie, petek 4. avgusta 1939
Štev. 32.
Kako ie
z zatiranjem
šušmarstva 1
O šušmarstvu, ki postaja čedalje huj-
še gosopdarsko zlo, je objavil »Trgovski
list« naslednji aktualni članek:
Z dežele prihajajo čedalje številnejše
pritožbe, da se šušmarstvo v trgovini
in v obrtu vedno bolj širi in da je legal-
na trgovina zaradi šušmarstva že resno
ogrožena. Stalni refren vseh teh pritožb
pa je, da se šušmarstvo širi samo zato,
ker ga nekatera oblastva na nedopusten
nacin tolerirajo. Znanih nam je že več
primerov, ko so bile podane čisto kon-
kretne ovadbe proti raznim šušmarjem,
kljub temu pa sreska nacelstva niso
proti tem šušmarjem nastopila. Takšne-
ga postopanja pač ne morcmo označiti
drugače kakor za zavestno sabotažo za-
konov, ker zakon šušmarstva ne dovo-
Ijuje.
Zato z vso odločnostjo apeliramo na
nadzorno oblast, da napravi temu proti-
postavnemu toleriranju šušmarstva ko-
nec in da pouči vse podrejene oblasti, da
morajo ščititi davkoplačevalce proti
onim, ki se davčni dolžnosti vedoma
izogibajo.
Položaj je jasen, da ne more biti bolj.
Kdor opravlja v naši državi (in tako je
tudi poysod po svetu) trgovski ali obrt-
niški posel, mora ta posel prijaviti, pla-
čati vse pristojbine, ki so v zvezi z iz-
dajo obrtnega dovoljenja — in ki nika-
kor niso nizki — mora plačevati pridob-
nino, samoupravne doklade in druge
davščine, mora plačevati tudi članarino
za obvezne stanovskc organizacije. To
so velika bremena, od katerih imajo
tudi država in samouprave lepe dohodke.
Sušmar pa vseh teh izdatkov- nima.
Ne plača nobenih pristojbin za obrtni
list, ne plačuje pridobnine, ne plačuje
nobenih drugih davščin in seveda tudi
ne prispevkov za obvezne stanovske or-
ganizacije. Sušmar je prost vseh dav-
ščin in dočim drugi davkoplačevalci
omagujejo pod pezo davčnih bremen, se
njega davki sploh ne tičejo. Naravno je,
da more zato šušmar uspešno konkuri-
rati vsakemu legalnemu trgovcu in vsa-
kemu legalnemu obrtniku. DoČim se mo-
ra legalni trgovec truditi, da najprej za-
služi davke, je za šušmarja že ta zaslu-
žek eisti dobiček. Pri takšni neenakosti
seveda ne more noben legalen trgovec
konkurirati šušmarju.
A ne samo vsch državnih in samo-
upravnih davščin je »oproščen« šušmar,
temveč tudi vseh narodnih in socialnih.
Ce se kdaj koli nabirajo prostovoljni
prispevki ali dobitki za to ali ono stvar,
je vedno prva pot nabiralcev prispev-
kov in dobitkov v trgovino. K šušmarju
pa ne gre nihče, kako tudi, ko pa nima
svojega lokala!
Tako živi šušmar na račun celote do-
bro, dočim legalni obrtnik in legalni
trgovec pri vsem svojem vestnem in ne-
vzdržnem delu propadata.
Navadno se misli, da so šušmarji sa-
mi velikanski reveži, ki si s šušmar-
stvom pomagajo naprej, da vsaj nekako
shajajo. To velja le za nekatere šušmar-
je, so pa tudi šušmarji, ki zaslužijo de-
settiso^e, ki prodajajo na vagone lesa
in na vagone lesnih izdelkov, a kljub
temu ne plačujejo nobenih davkov in
jih kljub temu tolerirajo nekatera obla-
stva. Takšno toleriranje se ne more ni-
kakor zagovarjati niti s socialnimi
razlogi in tudi ne z usmiljenjem,
ker gre tu za nedvomno jasno utajo
davkov in za kršitev državljanskih dolž-
nosti. Državni organ, ki pri takšni utaji
davkov pomaga, je pač popolnoma po-
zabil na svojo uradno dolžnost in zato
ga naj nadzorna oblast na njo zopet
spomni! In temeljito naj ga spomni!
Ker postaja šušmarstvo čedalje večje
zlo, je tudi boj trgovcev in obrtnikov
proti šušmarstvu čedalje doslednejši. Da
se prepreči šušmarstvo v lesni in sadni
trgovini, so uvedla nekatera združenja
tudi posebne legitimacije za nakupoval-
ce  lesa  in   sadja.  Združenja tudi pri-
javljajo šušmarstva. Ceprav so te pri-
jave popolnoma konkretne, da jih more
vsakdo takoj zagrabiti, pa doživljajo
te ovadbe včasih zelo čudno usodo. Do-
stikrat se zgodi, da romajo v koš ali pa
se zavrnejo kot neutemeljene. Dogodilo
se je celo to, da so šušmarja odkrito
ščitili in da se je mogel s pomočjo obla-
sti celo maščevati nad onim, o katerem
je mislil, da ga je ovadil. Celo to se je
že dogodilo, da so šušmarje oproščali iz
strankarskih razlogov.
Takšnega postopanja ne moremo ozna-
čiti drugače kakor za odkrito gaženje
zakonov in zato znova apeliramo na nad-
zorno oblast, da zaščiti legalno trgovino
in legalno obrt pred šušmarstvom.
Trgovstvo, ki daje državi vse, kar
država od njega zahteva, ki plačuje tudi
visoke narodne in socialne davke, ne
more in ne bo trpelo, da bi se zaradi
šušmarjev še naprej gazil zakon. Z vse-
mi sredstvi bo trgovstvo nastopilo proti
sušmarstvu, pa tudi proti onim, ki iz
zlc volje ali pa iz liapačne sentimental-
nosti ščitijo šušmarje. Zakon morajo
spoštovati trgovci in morajo ga spošto-
vati tudi oblastva. Toleriranje šušmar-
stva pa je nedvomno nespoštovanje
zakona.
Počastimo Žalec!
Celje, 4. avgusta.
Zalec proslavlja to nedeljo svoj velik
narodni praznik z otvoritvijo lepega in
ponosnega Sokolskega doma. V zname-
nju one ideje in misli, ki je pred 70
leti zbrala desettisoče naroda na zgodo-
vinski žalski tabor, se pripravlja naša
staroslavna narodna trdnjava Zalec, da
v nedeljo svečano odpre vrata Sokolske-
mu domu, ki nosi ime mladega jugoslo-
venskega kralja Petra II.
V borbah preteklosti je bil Zalec sio-
venskemu Celju vedno sveža in krepka
opora, nepremagljiva prcdstraža Savinj-
ske doline pred vrati onega avstrijskega
Celja, ki ni nikdar moglo prodreti pre-
ko črte, ki jo je znal Zalec zmagoslavno
braniiti in očuvati. Zalca niso uklonili in
strli niti najtežji viharji   svetovne vojne.
Se pred razpadom vojaške sile, ko so ,
na bojrščih še grmeli topovi, je priredil i
Zalec mogočen tabor in glasno manife-
stiral v marcu 1918 svojo nacionalno
jugoslovensko misel. In v letih po vojni
v svobodni Jugoslaviji doživlja Zalec
svoj velik gospodarski in kulturni raz-
mah kljub neštetim oviram in silam,
ki so bile in so še na delu, da bi njegov
naravni razvoj zadržale. V najtežjih le-
tih, ki so, kakor vsi znaki kažejo, že za
nami, je Zalec vzdržal in ohranil svoj
ponos in svoje čisto lice, četudi so po-
samniki že omahovali in izgubljali za
trenutek ravne smernice.
V tak Zalec gremo v nedeljo stari in
mladi narodni Celjani, da z Zalčani pro- ]
slavimo velik in prisrčen praznik, praz-
nik vse Savinjske doline, praznik so-
kolske in nacionalne misli, ki je jačja
nego more kdaj biti vse ono, kar se
zbira proti njej v strastr in nevednosti.
Ivan Prekoršek.
Otvoritev Sokolskega doma
v Zalcu
Žalec, 4. avgusta.
Leta 1912. se je v Zalcu osnovalo
»Društvo za zgradbo Sokolskega doma«,
ki je imelo edino nalogo in edini cilj ,
postaviti Zalcu primerno sokolsko za-
vetišče. Delovanje omenjenega društva
je prekinila svetovna vojna. Po vojni
so žalski Sokoli takoj zopet zaeeli raz-
mišljati  o  lastni sokolski  strehi,   toda |
do dejstev še dolga leta m prišlo. V za-
Četku Petrove petletke pa je začela mi-
sel na Sokolski dom dobivati jäsnejse
obrise.  Clanstvo  z    bratom    starešino I
Vilkom Senico na čelu je sklenilo,    da |
mora biti dom v čim krajšem času do-
grajen. Vse se je z vnemo lotilo dela
in v nedeljo 6. t. m. bo Zalec svečano
otvoril svoje sokolsko 3vetišče.
Dom stoji tik pri    kolodvoru.    Pred
njim so na visokih drogovih trije sokoli
v poletu. Okrog doma so lepe gredice s ;
cvetjem. Dom sam je mogočna stavba. j
Vstopiš v prostrano avlo. Iz nje prides
v dvorano, na galerijo in v razne stran-
ske prostore. Dvorana ima 260 m2 povr-
šine,    je    razkošno    urejena,    parketi-
rana, opremljena   s sijajno    električno i
razsvetljavo,   centralno  Tturjavo,   venti-
latorji, poglobljenim prostorom za god-
bo in prostranim odrom. V domu je
stanovanje za hišnika in pisarna. Vodo-
vod je v vseh predelih.
Otvoritev bo izvršena z vso sloves-
nostjo. Na predvečer bo veličastna ilu-
mmacija. V nedeljo ob 8. zjutraj se bo-
do pričele skušnje vseh oddelkov, ob
11. bo razvitje naraščajskega prapora,
popoldne bo otvoritev Sokolskega doma
in javen nastop. Sodelovala bo splošno
priznana trboveljska sokolska godba.
Brate in sestre še posebno opozar-
jamo, da jim bo na razpolago avtobus,
ki bo vozil ob poljubni uri v poljubno
siner.
|         Tomo Grah f       |
V svoji hiši na Dečkovi cesti 10 v Ce-
lju je umrl v soboto 29. julija v 91.
letu starosti učitelj v p. in posestnik
g. Tomo Grah, splošno znana in spošto-
vana celjska osebnost.
Tomo Grah se je rodil 26. decembra
1848 v Gotovljah pri Zalcu. Ljudsko solo
je obiskoval v Zalcu, nato pa so
ga poslali starši v solo v Celje, od koder
je odšel pozneje na učiteljišče v Maribor
Leta 1871. je položil učiteljski izpit.
Najprej je bil nameščen kot učitelj v
Vojniku pri Celju. Nato je učiteljeval
polnih 24 let v St. Juriju ob juž. žel.,
naposled pa do svoje upokojitve na Po-
nikvi. Bil je odličen vzgojitelj in je tudi
oral ledino na kmetijsko izobraževalnem
področju. Ko so hoteli narodni nasprot-
niki ustanoviti v St. Juriju ob juž. žel.
šulferajnsko šolo, je Grah kot odločno
naroden in znacajen mož mnogo pripo-
mogel, da se je nakana narodnih na-
sprotnikov izjalovila. Naši narodni na-
sprotniki so hoteli s šulferajnskimi sola-
mi v Zalcu, Vojniku, St. Juriju ob juž.
žel. in Laškem ustvariti svoj »trdnjavski
četverokot«, posrečila pa se jim je samo
ustanovitev šulferajnskih šol v Laškem
in Vojniku. Mnogo že osivelih mož in
žena se še danes s hvaležnostjo spomi-
nja svojega nekdanjega dobrega učitelja
Toma Graha. Mladino je ob vsaki priliki
navajal k štedljivosti. Tudi sam je dal
lep vzgled štedljivosti, ko si je z borni-
mi prihranki ustvaril lepo domačijo ob
Dečkovi cesti v Celju, kjer je v zado-
voljstvu preživljal svoj zasluženi pokoj.
Ko je začel 1. 1880. izhajati v Celju
pedagoški list »Popotnik«, je bil Grah
eden prvih njegovih sotrudnikov. Izven
sole je bil Grah na glasu kot skrben in
izkusen sadjar in pomolog, pa tudi če-
belar.
Pred leti mu je smrt ugrabila ljub-
ljeno soprogo. Njegov sin je davčni kon-
trolor v Celju, hčerka pa ie upokojena
poštna kontrolorka in živi prav tako v
Celju.
Tomo Grah je bil markanten pred-
stavnik stare, narodno zavedne in bor-
bene učiteljske gcneracije. Bil je odločno
naroden in napreden mož ter kremenit
značaj. Veder in zdrav humor ga vse
življenje ni zapustil.
V ponedeljek ob 16. se je zbrala pred
Grahovim domom na Dečkovi cesti mno-
žica pokojnikovih prijateljev in znancev,
med njimi mnogo upokojenega in aktiv-
nega učiteljstva, zastopniki uradov
in društev ter deputacija gasilske čete
v Gaberju. Po cerkvenem obredu je kre-
nil žalni sprevod na bližnje okoUško po-
kopališče. Ko je duhovščina opravila
cerkveni obred na pokopališču, se je ob
odprtem grobu poslovil od pokojnika v
imenu upokojenega in aktivnega učitelj-
stva učitelj g. Franjo Roa, predsednik
sreskega učiteljskega društva v Celju.
V lepeir- govoru je orisal življenje in
udejstvovanje g. Graha na narodnem,
vzgojnem in gospodarskem področju ter
podčrtal pokojnikovo odločno narodno
zavest in značajnost.
Tomu Grahu bomo ohranili lep spo-
min, svojcem naše iskreno sožalje!
I     Drago Žabkar f     I
V  soboto je umrl v Celju po daljšem
trpljenju v starosti 56 let upokojcni že-
lezniški uradnik in bivši celjski podžu-
pan g. Drago Z.abkar.
Pokojni se je rodil v Radečah pri Zi-
danem mostu kot sin zavedne narodne
rodbine. Mnogo let je služboval pri vojni
mornai'ici, kjer je vedno neustrašeno iz-
pričeval svojo odločno narodno zavest.
Ob prevratu je v odlični meri sodeloval z
viceadmiralom Kochom. Po prevratu se
je naselil v Celju in opravljal nekaj let
železniško službo. Več let je bil kot član
Narodno socialistične stranke clan celj-
skega mestnega sveta in podžupan. Po-
zneje je kot odločno napreden političen
delavec zavzemal več let mesto tajnika
JRKD. Kot dober organizator in govor-
nik se je z veliko vnemo udejstvoval v
JNS ter si pridobil zelo mnogo zaslug
za nacionalno stvar v Celju in celjskem
srezu. Z uspehom se je udejstvoval tudi
v obrtniških organizacijah in je več let
opravljal funkcijo tajnika Okrožnega od-
bora obrtniških zdi'uzenj in Slovenskega
obrtnega društva v Celju. Naš list ga
je štel med svoje zveste sotrudnike.
Udejstvoval se je tudi kot igralec-dile-
tant na celjskem odru in kot pevec. Od-
likovala ga je izredna marljivost, zna-
čajnost in neustrašnost. V Celju in celj-
skem srezu si je pridobil V teku let äi-
rok krog iskrenih prijateljev. Drago
Zabkar je zapustil ženo, tri sinove in dve
hčerki.
V   ponedeljek ob  17.30 se je  zbralo
pred mrtvašnico na mestnem pokopali-
šču    mnogo    prijateljev    in    znancev
umrlega,    da ga spremijo    do    njego-
vega poslednjega doma. Med cerkvenim
obredom, ki ga je opravil v mrtvašnici
prota g. Bulovan, je zapel moški zbor
»Vigred«. Nato je krenil žalni sprevod do
groba. V sprevodu so nosili poleg ven-
Stran 2
»NOVA DOB A« 4.  VIII.  1939
Stev. 32.
cev pokojnikove rodbine in sorodnikov
tudi lep venec Jugoslovenske nacionalne
stranke z državno troboinico ter vence
Bratstva pravoslavnih Slovencev, Na-
rodne strokovne zveze in mestne občine
celjske. Pogreba se je udeležila tudi šte-
vilna deputacija krajevne in sreske or-
ganizacije JNS ter lepo število zastop-
nikov raznih nacionalnih, strokovnih in
kulturnih organizacij, v katerih se je
pokojni vsa leta svojega bivanja v Ce-
lju tako vidno in z vnemo udejstvoval.
Med žalnim obredom ob grobu je zapel
moški zbor »Večnaja pamjat«.
Nato je spregovoril ob odprtem grobu
v imenu Jugoslovenske nacionalne stran-
ke predsednik sreske organizacije JNS
g. Ivan Prekoršek: »Stojimo ob grobu
moža, ki ga je usoda mnogo prerano
iztrgala iz naših vrst. Dragu Zabkarju
življenje ni bilo posuto s cvetjem. Bil je
mož borbe in dela, ki ni klonil pred naj-
težjimi zaprekami, bil je mož optimizma
in vere v ideale, ki jih je bila njegova
duša tako bogata. Drago 2abkar je bil
pošten nasprotnik ter zvest tovariš in
sodelavec, borec in značaj, ki ni bil ni-
komur naprodaj, pa naj je bilo življe-
nje zanj še tako težko. Bil je Jugosloven
po dejanju že takrat, ko je šele od daleč
prihajala prva zarja naše svobode. V
Celju je bil vedno med prvlmi na delu
in v borbi za nacionalne in socialne pra-
vice. Nobeno delo mu ni bilo nikoli pre-
težko, pri njem ni bilo nikdar izgovora,
da ne more. Storil je več nego je bila
njegova dolžnost in sredi dela je težka
bolezen končala njegovo aktivno in trdo
življenje. Drago Zabkar, ko se v imenu
Tvojih političnih prijateljev in sodelav-
cev v Jugoslovenski nacionalni stranki
poslavljam od Tebe, sprejmi iskreno za-
hvalo za vse delo, ki si ga vršil z ljubez-
nijo, zvesto in požrtvovalno, z našo vro-
čo željo, da bi Ti bil po težkem življe-
nju in trdem trpljenju sladek pokoj v
domači zemlji!«
V imenu Narodne strokovne zveze se
je poslovil od pokojnika g. Viktor Fric
ter poudaril uspešno delo g. Zabkarja
za Narodno strokovno zvezo in njegove
zasluge za narodno delavstvo. Pevci so
zapeli »Oj Doberdob«, ob zaključku pa
je prota g. Bulovan v lepem govoru ori-
sal življenje in nacionalno udejstvovanje
Draga Zabkarja v službi naroda.
Dragu Zabkarju bodi ohranjen časten
spomin, rodbini naše iskreno sožalje!
Politika
Bodoinost je slovanska!
Leta 1800. je bilo v Evropi 65 milijo-
Hov Slovanov, 63 milijonov Romanov in
59 milijonov Germanov, leta 1926. pa
so bili 203 milijoni Slovanov, 119 mi-
lijonov Romanov in 145 milijonov Ger-
manov.
Odstotek prirastka je padel od leta
1800. do 1926. pri romanskih narodih
od 33.7 na 25.5, pri germanskih od 31.6
na 31, pri slovanskih narodih pa je na-
rastel od 34.7 na 43.5. Leta 1960. bodo
v Evropi 303 milijoni Slovanov ali
50.8% vsega evropskega prebivalstva.
Na 1.000 žen od 15 do 45 let je odpadlo
1. 1927. v Nemčiji 65 otrok v starosti
1 leta, v Veliki Britaniji 65.8, v Franciji
73.6, v Italiji 100.4, v Spaniji 107.5, v
Ceškoslovaški 110.4, na Poljskem 115.6,
v Jugoslaviji 132 in v Bolgariji 136. Se
zgovornejša je statistika živo rojenih
otrok v 1. 1930., izražena v odstotkih
prebivalstva: Nemčija 16, Velika Brita-
nija 16.2, Francija 17.4, Italija 26, Spa-
nija 29, Jugoslavia 30, Bolgarija 30.1,
Poljska 30.3, Rumunija 34.6, Rusija 44.2
Slovanski narodi se množijo zelo hi-
tro, severozapadna germanska Evropa
pa zelo malo. Od tod tudi strah pred
svežo silo vzhodnih narodov, ki jim je
bodocnost po zakonih narave zagotov-
ljena v polni meri.
Pater Hajniek
Naročnik našega lictta nam piše:
Na izbruhe patra Hajnška, ki ste jih
citirali iz »Slovenca«, je samo en od-
govor: Vsak naročnik »Nove dobe« in
drugih naših naprednih in nacionalnih
časopisov mora pridobiti vsaj enega no-
vega naročnika. Jaz, g. urednik, Vam
pošiljam 300 din kot enoletno naročnino
za 5 novih naročnikov, katerih naslove
Vam obenem naznanjam. Ravno tako
bom naročil 5 »Domovin« za eno leto.
Upam, da bom imel mnogo posnemoval-
cev, da se izvestnim ljudem zamašijo
umazana usta.
Domale vesfi
—  Prihod kraljevičev na Bled. V če-
trtek zvečer sta prispela iz inozemstva
na Bled v spremstvu Nj. Vel. kraljice
Marije Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in
Andre j.
—  Predsednik JNS g. Peter Zivkovic
je  prispel  danes   v    Rogaško   Slatino,
kjer bo ostal nekaj tednov na oddihu.
—  Prireditve letošnjega VIII.    Mari-
borskega tedna od 5. do 13. t. m. bodo
za naš obmejni Maribor z njegovim po-
sebnim položajem tudi in morda celo v
prvi vrsti narodnega in državnega zna-
čaja, ker bodo kot gospodarska in kul-
turna  revija  dela  in   življenja  sloven-
skega severovzhoda pokazale trdno živ-
ljenjsko voljo kljub težkim časom. Naj-
večjega  pomena pa bo  nedvomno  mo- j
gočni festival slovenskih narodnih obi-
čajev v soboto 5. t. m. popoldne in v
nedeljo  6. t. m.  dopoldne  na  stadionu
SK Zelezničarja ob Tržaški cesti. Zato
je potrebno, da obišče v teh dueh ob-
mejni slovenski Maribor vse, kar se za-
veda potreb, ki nam jih stavi  sedanji
čas. Enkrat samkrat v letu nas kliče
zeleno mesto ob Dravi.    Odzovfmo    se
njegovemu klicu!
—  Festival slovenskih  narodnih obi-
cajev v  okrilju letošnjega  VIII.   Mari-
borskega tedna, ki bo 5. in 6. t. m., bo
najveličastnejša revija  naše     folklore,
kar smo jih doslej videli ne le v Slo-
veniji,  marveč sploh  v Jugoslaviji.  Za
marsikoga bo to odkritje bogastva na-
ših   narodnih   sporočil,   za  katera  smo
se doslej vse premalo brigali. Za prihod
v Maribor je od 4. do 6., za odhod iz
Maribora pa od 5. do 7. t. m. dovolje-
na četrtinska voznina na vseh  železni-
cah  v   območju   ljubljanske   železniškc
direkcije.
—  Z lastnim trudom in lastno močjo
se je Maribor osvobodil, z lastnim tru-
dom in lastno močjo si je ustvaril svo-
je  gospodarske  in  kulturne  življenjske
pogoje. Plodove  tega  svojega    optimi-
stičnega dela bo  pokazal  na  veliki  re-
vi'     VIII.   Mariborskega   tedna   od     5.
do 13. t. m. Kdor se hoče na lastne oči
prepričati, koliko volje je v našem ob-
mejnem ljudstvu, naj pride v teh dneh
v Maribor! Ne bo mu žal. Za prenočišča
in prehrano je v polni meri poskrbljeno.
—  Dunajska   vremenska   napoved za
soboto 5. t. m.:  Moeno  oblačno, pone-
kod nevihte z dežjem, nato hladnejše.
Ce//e in olro/f ca
c Oljska razstava. V soboto dopol-
dne so se zbrali pred mestno narodno
šolo zastopniki vojaških, civilnih in cer-
kvenih oblastev ter nekaj drugih go-
stov, da prisostvujejoi otvoritvi CelJA
ske razstave, ki jo prireja v šolskem
poslopju zadruga Celjska razstava.
Predsednik zadruge g. Janko Brišček je
ob 10.30 pozdravil goste in ob zaključ-
ku svojega govora vzkliknil Nj. Vel.
kralju in kraljevskemu domu. Vojaška
godba je zaigrala državno hhnno. Nato
je celjski župan kot pokrovitelj raz-
stave otvoril razstavo, nakar je še g.
Brišček prečital dospele čestitke. Raz-
stava je po obsegu dokaj skromna.
Opaža se, da razstavlja izredno malo
obrtnikov in da tvorita večino trgovina
in industrija. Kot specialni razstavi sta
ji priključeni filatelistična razstava fila-
telističncga kluba »Celeje« v Celju in
razstava društva Rejec malih živali v
Celju. Prava obrtna razstava v velikcm
obsegu pa bo v Celju prihodnje leto.
Vidi se, da so imeli le prav oni, ki so
svarili pred pogostimi razstavami, kajti
z razstavo, kakor je letošnja, se ne
dela najboljša reklama za bodoče raz-
stave ter se tudi ne služi v pravi meri
pospeševanju gospodarske delavnosti in
tujskega prometa v Celju.
c Lepota celjskega kolodvora je ne-
spremenljiva. Ne vemo že več, kako dol-
go je od tedaj, ko so začeli renovirati
pročelje železniškega postajnega poslop-
ja v Celju. Vsi smo pozdravili to delo,
saj je bil tudi že skrajni čas, da se da
poslopju nekoliko prijaznejše in dostoj-
nejše lice. Promet v Celju ni ravno maj-
hen, pa smo upravičeno upali, da dobi
mesto Celje vsaj na zunaj dostojno
urejeno kolodvorsko poslopje, ako že si-
cer vsled pomanjkanja sredstev ni mo-
goce odstraniti nedostatkov prometa, ki
so v zvezi z železniškimi napravamr in
premalimi kolodvorskimi prostori. Pa je
nevidna in neznana sila kar naenkrat
ustavila započeta dela na obnovi po-
slopja. In tako še danes vse lepo počiva j
in čaka deževnih jesenskih dni. »Slo-
venec« nam je že tedaj dal potreben
pouk in nam je povedal, da so dela
menda zato ustavljena, da se bo še vse
lepše priredilo v najkrajšem času. Ta
najkrajši čas pa je, kakor vse kaže, že
močno podoben tudi nujnosti s katero I
se dovršujejo dela na planinskem domu
pod Tovstom, ki počivajo že štiri leta. I
Mi »Slovencu« prav radi verjamemo
vse, kar nam pove, pa še vedno upamo,
da bo kolodvorsko poslopje v Celju ob-
novljeno vsaj do prihodnje slavnostne
»Celjske razstave«, ako jo bodo še kdaj
priredili v takem obsegu in aranžmanu
kakor  letos.
c Vožnja škropilnega avtomobila čez
kapucinski most. Na zadnji seji mest-
nega sveta je odgovoril celjski župan
na interpelacijo m. s. Jagra zaradi vo-
ženj težkega škropilnega avtomobila čez
kapucinski most, da vozi ta avtomobil
čez most vedno prazen in da torej ni-
koli ne prekorači obtežbe, ki je na slo-
vitem kapucinskem mostu dopustna. To
pa ne bo držalo, kajti mnogo očividcev
nam je sporočilo, da vozl mestni škro-
pilni avtomobil z Brega čez most v me-
Fto napolnjen z vodo in da začne škro-
piti že v Razlagovi ulici, čim privozi
čez most. Ce je škropilni avtomobil na-
polnjen z vodo, se njegova tcža tako
poveca, da bi po predpisu no smel vo-
ziti čez kapucinski most. Ali pa morda
predpis glede obtežbe raostu ne velja
za vsako vozilo?
c Sokolsko društvo Celje-matica opo-
zarja vse svoje članstvo in naraščaj na
otvoritev Sokolske^a doma v Zalcu, ki
bo v nedeljo 6. t. m. Udeležba Sokolske-
ga društva Celja-matice na prireditvi
bratskega društva v Zalcu je obvezna.
Odhod iz Celja z vlakom ob 12.35. Zbor
ob 12. pred celjskim kolodvorom.
c Obisk v sokolski gozdni šoli v So-
teski pri Mo/Jrju. V soboto 5. t. m. bo
v sokolski gozdni šoli v Soteski pri Mo-
zirju bojni prizor (napad in obramba
taborišča) ob sodelovanju tečajnikov in
vojske. Ob tej priliki bo vozil v soboto
5. t. m. mestni avtobus iz Celja do So-
teske in nazaj. Odhod izpred kolodvora
v  Celju ob 18.,  povratek okrog 23.
c Pekovski pornočniki so dospj;li lep
nspeh. Mezdno gibanje pokovskih po-
močnikov v Celju je bilo v torek po-
poldne definitivno zaključeno s podpi-
som kolektivne pogodbe med Združe-
njem pekovskih mojstrov in pekovskimi
pomočniki. Podaljšana je bila doseda-
nja kolektivna pogodba, ki so jo bili
pekovski mojstri odpovedali, spreme-
njena pa je bila določba, da sme pe-
kovski mojster odtegovati pomočniku,
ki je pri njem na hrani, 100 din na te-
den za hrano. V smislu zakonitega do-
ločila bodo smeli pekovski mojstri od-
slej odtegovati pomočnikom za hrano
samo po 70 din na teden, na kar je
pristal tudi predsednik Združenja pe-
kovskih mojstrov g. Mlaker. Mezde pe-
kovskih pomočnikov znašajo tudi v na-
prej 300, 280, 270 in 210 din na teden.
Ker so znašali odtegljaji za hrano do-
slej 100 din in so sedaj reducirani na
70 din, bodo. pekovski pomočniki, ki so
pri svojih mojstrih na hrani, prejemali
odslej za 15 do 27 odstotkov višjo či-
sto mezdo nego so jo prejemali doslej.
To je gotovo prav lep napredek.
c Odlikovanjc dveh zaslužnih obrtni-
kov. V nedeljo je bila v hotelu »Pošti«
v Celju slavnostna seja uprave Združe-
nja kovačev v Celju. Na seji je bila
izročena častna diploma zborničncmu
predsedniku ter kovaškemu in podkov-
skem mojstru g. Francu Koširju, ki je
bil za zasluge, ki si jih je pridobil v
25 letih samostdjnega delovanja kot
mojster in v več kot 15 letih, odkar
predseduje združenju, izvoljen za čast-
nega predsednika združenja. Obenem je
bila slavnostna seja uprave Združenja
čevljarjev v Celju, na kateri je prejel
diplomo o imenovanju za častnega Čla-
na združenja g. Jakob Povalej, čevljar-
ski mojster v Storah, ki se udejstvuje
že nad 35 let kot samostojen mojster in
sodeluje nad 25 let v upravi združenja.
Poročilo o delovanju in odlikovanju
obeh zaslužnih obrtnikov jc podal v iz-
branih besedah za kovače predsednik g.
Maks Oberžan, za čevljarje pa predsed-
nik g. Anton Jager. Slavnostni seji je
sledila zakuska, med katero so bile iz-
rečene prisrčne napitnice. Slavnost je
potekla v najlepši obrtniški slogi in
prisrčnem tovarištvu.
c Vojni minister na Dobrni. Minister
vojne in mornarice armijski general g.
Milutin Nedič je prispel v pomedeljek
v zdravilišče Dobrno pri Celju, kjer bo
nekaj časa na oddihu.
c Iz celjske statistike. V mesecu ju-
liju je obiskalo Celje 1188 tujcev (927
Jugoslovenov in 261 inozemcev) nasproti
1066 v letošnjem juniju in 1341 v lan-
skem juliju. V preteklem mesecü je
umrlo v Celju 37 oseb in sicer 13 v me-
stu in 24 v bolnici. Pri celjski borzi
dela je bilo 1. t. m. v evidenci 245 brez-
poselnih (179 moških in 66 žensk) na-
sproti 258 (199 moškim in 59 ženskam)
dne 20. julija. Delo dobi 15 delavcev pri
regulaciji Savinje, 2 pekovska pomočni-
ka ter več kuharic in služkinj.
c Potovanje rezervnih oficirjey v Beo-
grad in na Oplenac. Pododbor UROIR
v Celju poziva člane - rezervne oficirje,
da pohitijo s prijavami za skupno poto-
vanje rezervnih oficirjev iz dravske ba-
novine v Beograd in na Oplenac, ki bo
od 5. do 8. septembra. Prijavite se ta-
koj! Nečlani se še lahko včlanijo. Poto-
vanje bo izključno v uniformah.
c Celjska koča vabi izletnike. V nede-
ljo 6. t. m., o priliki žegnanja na Svetju,
bodo v Celjski koči po zmerni ceni na
sodčkih in druge pijače.
c Planinska maša na Korošici. V sre-
do 16. t. m. bo maša v kapelici sv. Ci-
rila in Metoda na Molički planini pod
Ojstrico. Planinci so vabljeni k udeležbi.
c Planinski tabor Slovenskega planin-
skega društva bo v nedeljo 3. septem-
bra na Pleaivcu (Uršlji gori). Ob 9. bo
maša v cerkvi fv. Uršule, nato slav-
nostno zborovanje planincev in planin-
ska zabava. Planince vabimo, da se ta-
bora v velikem številu udeležijo. Po-
družnica SPD v Celju in druge podruž-
n.ice sprejemajo prijave zaradi preskrbe
prenočišč in prehrane.
c Popust na žele/.nici za obiralce
bnielja. Mestno poglavarstvo v Celju
razglaša: Z odlokom direkcije držav-
nih železnic je za čas od 1. avgusta do
30. septcmbra odobrena polovična voz-
nina za obiralce hmelja. Obiralci kupi-
jo železniško legitimacijo, obrazec K-13
fcena 2 din) in celo vozno karto, ki je
na namembni postaji ne smejo oddati,
ker jim služi za brezplačcn povratek.
Pri povratku mora jo imeti obiralci po-
trdilo hmeljarske zadruge, da so obi-
rali hmelj. Obrralci potujejo po naj-
krajši progi in nc smejo vožnje pre-
kiniti.
c Dražba sadja ob državni cesti.
Sresko načelstvo v Celju je razpisalo
javno ustno dražbo sadja na državni
cesti in sicer za sredo 16. t. m. na progi
Celje — Vrhole in za četrtek 17. t. m.
na progi Celje — Ločica. Pojasnila o
dražbi se dobijo ob uradnih urah pri
tehničnem razdelku sreakega načelstva
v Celju.
c Obvarujte otroka pred jecanjem! V
nedavno prircjenih tečajih za odpravo
jecanja, ki jih je vodil strokovni uči-
telj g. Vilko Mazi v Celju in Mariboru,
se je iznova pokazalo, da roditelji s
svojim nepravilnim ravnanjem sami
najvee pripomorejo, da se to zlo usodno
razpase. Le malokomu je znano, da gre
tu za izredno težko in trdovratno govor-
no motnjo, ki v večini primerov izvira iz
hudega prestrašenja, je pa vselej v
zvezi s šibkim živčnim ustrojem otroka.
Jecanje ni torej nikaka slaba navada,
all celo uporna trmoglavost, ampak res-
na duševna okvara, ki jo je mogoče od-
praviti samo z največjo obzirnostjo in
smotrno vzgojo. Vsako še tako dobro-
hotno opozarjanje na napako rodi šc
hujšo reakcijo, kaj šele grožnja in ka-
zen! Cim se pojavijo prvi opozorljivi
znaki, da otrokov govor ni v redu, bi
morali roditelji že točno vedeti, kaj jim
je storiti, da bodo pretečo nevarnost
lahko sami in uspešno preprečili. Zave-
dati bi se morali težke odgovornosti, da
Kino METROPOL gef/e
4. — 6. avgusta
iuinll fvobode
Borbe škotskih narodnjakov za svobo-
do domovine — Rop nedolžnega otroka
—   Na smrt obsojen vodja upornikov
—  V pregnanstvo . . .
V nemškem jeziku   —   —   V glavni vlogi :
Warner Baxter
Freddie Bartholomew
Matineja v nedeljo :   »RDEČI   PLAŠČ«
Stev. 32.
»NOVA DOIJA« 4. Vni.  1939
Straa S
niso o pravem času in s pravilnim rav- ,
nanjem priskočili na pomoč. Po toči je
tudi tu prepozno zvoniti. Vsakdo, ki zna
ceniti blagodat zdravega govora pri
svojem otroku, bi moral imeti pri rokah
poljudno znanstveno knjižico V. Mazi:
Govorne motnje, ki jo dobite v Celju v
knjigarni Leskovšek ali pa pri avtorju
(Vikrče, poäta Medvode). Za skromen
znesek (20 din) obvarujete tako otroka
z uvaževanjem danih navodil ogromne
ali pa celo nepopravljive škode.
c Žetev smrti. Na Zg. Hudinji je umrl
28. julija 52-letni rudar Janez Umek,
Pred grofijo 9 v nedeljo v stärosti 68
let železniški zvaničnik v p. g. Franc
Rupš, v Gosposki ulici 27 v ponedeljck
v starosti 28 let zasebna uradnica gdč.
Angela Pugmeistrova, heerka krojaške-
ga mojstra g. Alojza Pugmeistra, Pred
grofijo 7 v torek 35-letni trgovec s pre-
progami Djordje Tadle iz Maribora, v
Mestnem zavetišču pa v sredo 77-iotna
mestna reva Rozalija Zorkova. V ceij-
ski bolnici so umrli: 27. julija 12-letni
sin upokojenega orožniškega narednika
Mirko Jager iz St. Jurija ob juž. žel., v
soboto 10-letni sin upokojenega želez-
niškega zvaničnika Tomislav Stopar iz
Smarjete pri Rimskih toplicah, v torek
53-letna zasebnica Ana Cvetkova iz No-
ve vasi pri St. Juriju ob juž. žel., 41-
letna posestnikova žena Franeiska Romi-
hova iz Košnice pri Slivnici in enoletni
sineek služkinje Franc Vipotnik iz St.
Petra v Sav. dol., v sredo pa 77-letni
občinski revež Andrej Vogrinc iz Socke
pri Novi cerkvi. N. p. v. m.!
c Dve prometni nesreči. Ko je šla 17-
letna posestnikova hčerka Fani Sian-
drova iz Košnice danes okrog 9.15 do-
poldne v mesto, je privozil po cesti pri
Belajcvi gostilni na Polulah za njo neki
avtomobil iz savske banovine in jo po-
cirl na tla. Slandrova si je zlomila de-
sno nogo. Avtomobilist je ponesrečenko
takoj naložil v avtomobil in jo odpeljal
k zdravniku g. dr. Hočevarju, nato pa v
bolnico. Danes okrog pol 9. dopoldne se
je vozil trgovski potnik Mirko Lednik iz
Creta pri Celju z avtomobilom po Gre-
goreičevi ulici proti Krekovi cesti. V
istem času je privozil po Vodnikovi ulici
mimo trgovine g. Plavca v smeri proti
Ipavčevi ulici avtomobil na treh kole-
sih, v katerem sta sedela trgovski pot-
nik Mirko Salmie iz Zagreba in njegova
9-letna heerka Majda. Na oglu hiše g.
Plavca na križišču Gregorčičeve in Ipav-
čeve ulice sta trčili vozili drugo v drugo.
Avtomobil g. Salmiča se je prevrnil
in se močno poškodoval. Razbila se je
tudi sprednja šipa. Salmičeva hcerka
se je močno porezala po glavi, njen oče
pa je ostal nepoškodovan. Deklico so
prenesli v bližnjo bolnico, kjer so ji
nudili zdravniki vso pomoč, nakar je
zapustila bolnico.
c Nepošten prodajalcc prepro^. Ob
priliki »Celjskega tedna« je prispelo v
Celje več prodajaleev preprog iz Bosne.
Eden izmed teh prodajaleev je prišel
te dni k nekemu inžeiijerju in ga pro-
sil, da bi mu posodil 4.000 din. Inženjer
mu je ustregel, prodajalec pa mu je za-
stavil preprogo, o kateri je trdil, da je
perzijska in vredna 12.000 din. Inženjer
je drugi dan ugotovil,  da je  preproga
francoski tovarniški izdelek iz bombaža
in vredna le 800 din. Menda isti proda-
jalec preprog je priüel tudi k neki gospe
in si izposodil od nje 1.200 din ter ji
zastavil preprogo. Cez nekaj dni pa je
poslal h gospe nekega moškega s pi-
smom, v katerem jo je prosil, da bi iz-
ročila preprogo, ker ima dobrega kupea.
Obljubil ji je, da ji bo takoj vrnil iz-
posojeni denar. Gospa se je dala premo-
titi in je izročila preprogo, prodajalca
pa ni bilo več na spregled. Na slieen
naein je bilo v Celju ogoljufanih še več
oseb. Policija je storilcu že na sie du.
Pred kratkim je bila na omenjeni način
ogoljufana neka gospa v Murski Soboti
za 20.000 din.
c Uratlni dan Zbornico za TOI za Ce-
lje in okolico- bo v torek 8. t. m. od 8.
do 12. dopoldne v posvetovalnici Zdru-
ženja trgovcev za mesto Celje v Razla-
govi ulici.

TRGDVSkÄäii&IJÜGÖSL^UI
c I/Jet v Celovec in na Dunaj.    Put-
nik« v Celju bo priredil na praznik 15.
t. m. enodneven avtobusni izlet iz Ce-
lja v Celovec. Odhod ob 5. zjutraj iz-
piipd' kolpdvora v Celjju, povratek iz
Celovca ob 18. Voznina 110 din za osebo
Prijave do 10. t. m. pri »Putniku« v
Celju. Od 8. do 10. septembra bo prire-
dil »Putnik« v Celju avtobusni izlet iz
Celja v Gradec, Marijino Celje in na
Dunaj. Odhod iz Celja 8. septembra ob
5. zjutraj, povratek z Dunaja 10. sep-
tembra ob 14. Voznina 300 din za ose-
bo. Prijave do 1. septembra pri »Putni-
ku« v Celju.
c Za festival slovonskih narodnih obi-
tajev, ki bo 5. in 6. t. m. v Mariboru ob
priliki Maribor3kega tedna, se dobijo le-
gitimaeije in sporedi ter vozne karte pri
»Putniku«   v   Celju.
c Zaradi polovične voznine iščem dva
turista, ki bi se peljala v soboto 12.
avgusta popoldne ali v nedeljo 13. av-
gusta zjutraj iz Celja v Julijske Alpe.
Interesenti naj se javijo v upravi »Nove
dobe«   ali   v  pisarni   SPD.
c Za mestno bi okoliško pokopališče
razpisuje mestna občina dobavo 65 m:i
belega peska. Ponudbe je treba vložiti
do 20. t. m. v sobi štev. 9 na niestnsm
poglavar3tvu.
c Nočno lekamisko službo ima od 5.
do 11. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri
Mariji pomagaj«.
iz obcinstva
Ne kalite noinega miru!
Prebivalci na hribu sv. Jožcfa smo
bili do zadnjega časa vajeni idiličnega
miru ne samo podnevi, marveč tudi po-
noči. Zadnje leto je nekaj posestev pre-
šlo v druge rokc. Novi posestniki teh
his prav nic ne potrebujejo. Kupili so
jih predvsem zaradi lepih vrtov, v ka-
terih so si zgradili čedne lesene hišice.
Do tukaj bi bilo vse v redu. Ni pa v re-
du, da v neki taki vrtni hišici prirejajo
v nočnem času zabave, pri katerih
kalijo nočni mir z razgrajanjem v hišici
in po vrtu. Enkrat, dvakrat smo potr-
peli, v bodoče pa ne bomo več. Taki
veseljaki naj premestijo svoje vrtne hi-
slee s hriba sv. Jožefa na vrh Tovsta,
kjer lahko razgrajaio ponoči kolikor
jnn drago, nam pa naj dajo mir, kakor
smo ga bili doslej vajeni. —- Neka avto-
delavnica si je izbrala cesto na hrib
sv. Jožefa za svoje poskusne vožnje.
Tudi tega podjetnika vljudno prosimo,
da bi izbral cesto za take vožnje kje
drugod, kajti omenjena cesta ni za take
vožnje prav nič prikladna.                M.
Popravtte cesto!
, Cesta, ki se odcepi od državne ceste
na Polulah pri mostičku blizu bivše
Krajnčeve gostilne in vodi proti Koš-
nici, je v izredno slabem stanju in ob
slabem vromenu neuporabna za vozove.
Prizadeto prebivalstvo prosi mestno ob-
čino, da bi čimprej poskrbela za pri-
merno popravilo te ceste.               —d.
Jofeofsfvo
Nedeiia v sokoiski
gozdni šoli
Loke pri Mozirju, 3.  avgusta.
V nedeljo 30. julija je bil zbor kole-
sarjev društev iz mozirske okolice. Pri-
i:lo jih je okoli 60. Izvedli so nekaj re-
dovnih vaj. Sledila sta pozdrava župne-
ga načelnika br. Grobelnika in vodje
taborišča br. Pahorja. Po kratkem od-
moru so se pričele tekme v odbojki.
Priglašenih je bilo 6 postav in sicer:
Vransko — Gomilsko, Braslovče, Veie-
nje, Soštanj, Celje I in gozdna sola. Vi-
cieli smo prav dobre igre in smo takoj
opazili, kje se ta lepa igra vztrajno goji.
Najboljši so bili igralci iz Soštanja, ki
so odnesli zasluženo zmago in prejeli li-
čen praporček v dar. Tekme so se za-
vlekle preko opoldneva. Ostali posetniki,
ki niso tckmovali v odbojki, so se po-
skušali v streljanju z zračno puško in
so se izkazali kot dobri mojstri.
Naše taborišče so si ogledali že mnogt
bratje in sestre. Ogledali so si ga tudi
Lg. poveljnik 39.  pp. polkovnik Desar,
podpolkovnik Krasnik in major Vinda-
kijevic, poveljnik celjske orožniške čete.
Vsi so se o vzorni ureditvi izrazili prav
laskavo.
Prosti čas smo izrabili v bistri Savi-
nji, ki nas je po naporncm delu prijet-
no ohladila. Dan smo končali pri tabor-
nem ognju in ob 22. smo šli na počitek
V soboto 5. t. m. bomo priredili bor-
ben prizor. Ob tej priliki bomo prvikrat
pokazali zmožnost aktivne obrambe na-
šoga taborišča pred sovražnikom. Le
prehitro poteka čas, ko bo treba zapu-
stiti lepo taborišče, ki bo v nas vzbujalo
mnogo let prijetne spomino na mladoat
in sokolsko udejstvovanje.
Iporf
Juguslavija — lcniški prvak Evro-
pe! V petek, soboto in nedeljo je bilo v
Zagrebu Itekmovanje med Jugoalavijo
in Ncmčijo za Davisov pokal za prven-
stvo evropskega pasu. Jugoslovenska
teniška reprezentanca je zasluženo pre-
magala dosedanjega dolgoletnega prva-
ka Evrope, Nemčijo in priboriia Jugo-
slaviji ponosni naslov teniškega prvaka
Evrope. Prvi dan je Puncec premagal
Nemca Göpferta, Nemec Henkel pa Mi-
tiča, drugi dan sta Nemca Henkel in
Menzel po ogorčeni borbi v doublu pre-
magala Punčeca in Kukuljeviča, v ne-
deljo pa je Mitic v singlu premagal
Göpferta in Punčec v sijajni igri nem-
škega prvaka Henkla. Jugoslavia je
zmagala s 3:2. V prihodnjih dneh se bo
odpeljala jugo3lovenska teniška repre-
zentanca v Združene države, kjer bo
nastopila v medkontinentalnem finaiu
proti reprezentanci Avstralije.
* Teniški dvoboj SK Zelezničar (Ma-
ribor) :SK Celje. V nedeljo 6. t. m. od
8. do 12. dopoldne bo na igriščih SK
Celja v mestnem parku v Celju prija-
teljsko srečanje teniških igralcev mari-
borskega Zelezničarja in SK Celja. Na
vsaki strani bo tekmovalo 6 gospodov.
Srečanje idveh skoraj enakovrednih
ekip bo gotovo nudilo lepe in zanimive
igre. Celjani bodo nastopili nekoUko
ojačeni in bo v ekipi nastopil kot gost
g. iSkoberne, ki velja za tnajboljšega
celjskega teniškega igralca. Po sijajni
zmagi Jugoslavije v tekmah za Davisov
pokal se je zelo povečalo zanimanje za
tenis mod vsemi sloji, tudi med takimi,
ki se doslej sploh niso zanimali za sport
Zato bodo nedeljskc tekme v Celju go-
tovo vzbudile več zanimanja za tenis ne-
go doslej.
>: Speceristi: manufakturisti 6 : 5
(4:2). V nedeljo popoldne sta se pome-
rili na Glaziji nogometni enajstorici
celjskih špeceristov in manufakturistov.
Med igralci je bilo samo nekaj pravih
nogometašev. Moštvo špeceristov je bilo
je bilo nekoliko boljše in je imelo zla-
sti boljšega vratarja. V prvem polčasu
so imeli špeceristi, po odmoru pa ma-
nufakturisti nekaj več od igre. Tekma
je bila svojevrstna in je nudila gledal-
cem mnogo zabave. Sodil je g. Filač, ki
je kot manufakturist močno simpatizi-
ral z moštvom svoje strpke. Svojo na-
logo je izvršil seveda na humoristieen
nacin in je po tern tudi uravnaval svoje
odločitve.
F...Č.:
Spomini
z vseiunaškega
zleta
V vzpodbudo bratom in sestram, ki
so letos oklevali in se niso udeležili
sofijskih slavnostnih dni, ne bo odveč,
Ce opiSem nekatere dogodke, ki smo
jih preživeli.
Prisrčno slovo, ki smo ga bili de-
ležni v četrtek 6. julija zjutraj na
celjski postaji, nas je takoj navdalo z
dobro voljo. Podnevi smo se mnogo
ozirali po naših krajih in se veselili,
da bomo mogli 5e dokaj dobro pre
noCiti v svojih vozovih. Računali smo
z ogledom Beograda, toda zelezniäka
uprava nas je pomakmla mimo Beo-
grada v Zemun. Tarn so odklopili dva
voza, ker so bili bratje in sestre iz
splitske župe napačno dodeljeni naSemu
vlaku. Deložiranci so sa pa kratko
malo sami namestili \o drug'h vozo-
vih in niso zanemarjali tudi naSega.
Marsikomu je bilo zaradi natrpanosti
spanje prikrajSano. Naraščainiki —•
sumim, da so bili Gehant — so pri
posameznih küpejih pridno uprizarjali
podoknice.  Mladostna  razigranost nas
pa ni spravila ob dobro voljo. Za mo-
rebitne slabosti in onemoglosti smo
naprosili brata dr. Sočavca iz Braslovč,
da nam priskoči na pomoč, kar je
radevolje obljubil. Kot polieijski ko-
misar je nastopil službo brat Drago.
Bil je na mestu — spec in bedeČ.
Bratje in sestre iz celjske sokolske
župe smo dospeli s prvim sokolskim
vlakom v Caribrod, kjer so nas lju-
beznivo prevzeli bolgarski železničarji.
Na bolgarski postaji Dragoman smo
bili že ob rani uri, kü je večina pre-
bivalcev äe mirno spala. Kljub temu
se je nabralo na peronu precejšne
število občinstva, nasproti sta se nam
pripeljala tudi vodstvo Junaka iz So-
f * je in delegacija ruskega Sokola.
Godba je zaigrala v pozdiav naäo in
bolgarsko himno, sledila sta 5e kratka
medsebojna nagovora in zavrteli smo
so v »kolo«.
Vos čas od meje do Sofije nas je
prijetno iznenadila pozornost marljivih
bolgarskiti kmetov in kmetic, ki so
na vse zgodaj pospravljali žitne za-
klade z bogatih njiv. Pozdravljali so
nas živahno z mahanjem klobukov.
robeev, srpov, kar so pač imeli pri
rokah.
V Sofijo smo dospeli že nekoliko
pred   7.  ali   po   naSe  pred 6.  zjutraj.
Tudi tu nas je pričakala godba in z
ozirom na zgodnji čas še dokaj ob-
cinstva. Pred kolodvorom so nam od-
vzeli prtljago in jo odpeljali v skupna
prenočišča. Člani smo se podali v
strnjenih vrstah na oddaljeno 111. pro'
gimnazijo, članice pa na gimnazijo
v carja Šišmana ulici. Nekateri so si
nato poiskali hotelske sobe, ki so jih
prvi doSleci še lahko dobili. Dasi je
bil petek, 7. julij, namenjen počitku,
smo takoj drveli po sofijskih ulicah
in si ogledovali razne zanimivosti.
Vmes smo pozdravljali nove kolone,
ki so prihajale skoraj vsako uro s po-
sebnimi vlaki in se vsipale na ulice.
Najprej nas je vedla pot v cerkev
Aleksandra Nevskega, v čigar bližini
smo si ogledali tudi monumentalni
spomenik ruskega carja Aleksandra
Osvoboditelja. V narodni skupščini —
sobranju nam je s predsednižkega
mesta spregovoril v pozdrav brat M.
iz Celja. V soboto smo si ogledali iz-
ložbe in obiskali okolico, povsod do-
bro došli. Zvečer je bil na ulicah pred
savezno pisarno zbor jugoslovenskega
sokolstva, ki je odkorakalo pred cer-
kev Aleksandra Nevskega, kjer^ se je
vrSil svečan cerkven obred. Skoda,
da nas je iznenadil dež in smo se
morali predčasno umakniti.
V nedeljo 9. julija smo se udeležili
velike povorke, ki je glede udeležbe
jugoslovenskih Sokolov in Sokolic go-
tovo nadkrilila pričakovanje. Stik je bil
zopet pred cerkvijo Aleksandra Nev-
skega. Po opravilu se je pred našo
župo ustavil sofijski mitropolit Stefan,
nas pozdravil in imel bodrilen govor v
zvezi s slovansko idejo, nakar smo kre-
nili v sprevodu skozi dvorec in defi-
lirali mimo Nj. Vel. carja Borisa, ki nas
je prijazno pozdravljal. Popoldne istega
dne je bil javen nastop. O njegovem
uspehu ste že slišali v listih. Pri prostih
vajah so jugoslov^nski Sokoli in So-
kolice številčno prekosüi brate Junake
in sestre junakinje. Nastop vseh je bil
prav dober. Zelo učinkovita je bila točka,
uprizorjena po ruskih Sokolih in So-
kolicah. Diven prizor, ki je izzval vihar
peitrjevanja. Na zletišču smo občudo-
vali krasoto bolgarskih narodnih no5,
ki so bile prispele iz vseh krajev. Ob-
čudovali smo jih sicer že v dopoldan-
ski povorki, toda tu smo imeli priliko,
da smo si jih bližje ogledali. Bili smo
jih iz srea veseli.              (Dalje prih.)
Širite naš list!
ttna 4
»NOVA DOB A« 4. VIII. 1939
Stev. 32.
Iz naših kraiev
*   Koniice
Krasno uspela
nacionatna manifesta-
ciia v koniiSkem srezu
V  soboto in nedeljö so se nacionalisti
iz vseh srezov naše lepe dravske bano-
vine prepričali, da živi v konjiškem sre-
zu dober, pošten, gostoljuben in miren
narod.
V  Vitanju
Ze v soboto zvečer so prihiteli v Vita-
nje, v našo lepo »slovensko Crno goroc,
izletniki iz Ljubljane in ostalih srezov
Gorenjske in Dolenjske. S posebnimi av-
tomobili in drugimi vozili so prispeli še
ostali delegati odnosno odborniki bano-
vinske OJNS v Vitanje. Pred gostoljub-
no in narodno zavedno Kušarjevo hišo
se je zbrala vitanjska nacionalna jav-
nost, ki je prisreno pozdravila drage
goste. V lepem nacionalnem govoru je
narodni borec g. Kotnik pozdravil izlet-
nike, mladina pa je zapela skupaj z vse-
mi nekoliko narodnih pesmi.
Sreski odbor OJNS iz Ljubljane je po
zaslugi gg. Smajdeka, Juvana, m drugih
poslal mladini konjiškega sreza več sto
lepih mladinskih kn jig, zvezkov, ^vinč-
nikov in sladkarij, ki jih je g. Ciril Za-
gar razdelil med deco.
Po seji banovinskega oclbora, ki je
bila v gostilni g. Kuzmana, so se od-
borniki podali med svoje prijatclje v go-
stilno gospe Rupnikove, ki izhaja iz na-
cionalne hiše Pangerčeve s Sela pri Ble-
du. Nato so krenili v gostoljubno hišo
g. Kušarja in obiskali soprogo g. Ku-
šarja, ki je doma na Viču pri Ljubljani.
V družbi prijateljcv so se izletniki prav
prisrčno zabavali.
*              V Stranicah
V  nedeljo ob 6. zjutraj so se izletniki
odpeljali z avtobusi v Stranice, kjer jih
je pod slavolokom sprejela lepa množica
straniških nacionalistov. Izletnike je po-
zdravil pred svojo rojstno hišo domačin
omladinec Lojze Arzenšek. Za lcpi spre-
jem se je zahvalil g. Bučar. Tudi so bili
otroci naprednih kmetov    in    delavcev
obdarovani.
V  Zreeah
Po kratkem postanku1 so izletniki kre-
nili peš preko hribčka v Zreče. Med pot-
jo se niso mogli dovolj načuditi lepim
krajem in krasnemu razgledu. V Zrečah
jih je čakala že množica domačino.v in
dva avtobusa izletnikov, ki so bili okrog
7. prihiteli iz Ljubljane v Zreče. Po
skupnem zajtrku v gostilni g. Kraeuna
je med pozdravnimi govori čas hitro po-
tekel.
V Konjicah
Iz Zreč so krenili izletniki v sprem-
stvu domačinov z avtobusi in drugimi
^ozili v Konjice. Pred gostilno g. Gu
stava Sormana je pričakovala izleoiike
velika množica ljudstva iz vsega sreza
in ostali izletniki, ki so prišli šele v ne-
deljo zjutraj v Konjice z vlakom, z avto-
mobili in kolesi, po večini iz scvernih
srezov dravske banovine. Izletniki so bili
prisrčno sprejeti. V imenu nacionalnih
ljudi konjiškega sreza je izletnikc iskre-
no pozdravil dr. Teodor Sbrizaj, v imenu
nacionalnega kmečkega in delavskega
življa pa bivši okoliški župan, posestnik
g. Pavel Konec. Zbralo se je okrog 50
otrok nacionalnih rodbin z narodnimi za-
stavicami. Otroci so bili obdarovani z
lepimi mladinskimi knjigami. Za pozdrav
se je zahvalil g. Buear. Ob sviranju har-
monike in petju nacionalnih pesmi je
nato krenil sprevod z veliko nacionalno
zastavo na čelu po trgu, ki je bil ves
v zastavah (z izjemo 6 his) na dvoriaüu
Narodnega doma. Točno ob 10. so pri-
speli z avtomobili podpredsednik glav-
nega odbora JNS g. Jovo Banjanin, sc-
natorja in bivša ministra gg. dr. Albert
Kramer in Ivan Pucelj, bivši podban g.
dr. Pirkmajer podpredsednik banovin-
skega odbora JNS g. Milan Mravlje, taj-
nik g. dr. Marijan Zajec, bivši narodni
poslanci gg. Petovar, Koman in Lukačič,
predsednik JNS z Viča g. Belič, novinar
g. Drejče Verbič in drugi. Tisočglava
množica jc sprejela goste zelo prisreno.
Na okusno okrašenem odru je prvi po-
zdravil goste v imenu najmlajših nacio-
naltatov v srezu dijak Zvonko Zagar,
;;ori vodstvom dijakinjc Nadice Verhov-
škove pa so štiri deklice izročile našim
I  voditeljem krasne šopkc domaeih rož.
Nacionalno zborovanje
Takoj nato je otvoril zborovanje pred-
sednik sreske organizacije OJNS g. Fra-
njo Bertoncelj. V izbranih bescdah je
pozdravil navzoče in predlagal za prcd-
sednika zborovanja domačina g. Cirila
Zagarja, kar so navzoči z radostjo spre-
jcli. Po pozdravnem govoru g. Zagarja
in nagovoru zastopnika kmečke mladine
g. Mlakarja iz Loč so govorili predsed-
nik banovinskega odbora OJNS g. inž.
Jože Rus, banovinski tajnik OJNS g.
Andrej Uršič, zastopnik delavske mladi-
ne g. Franc Erženičnik iz Crne, podpred-
sednik JNS g. Jbvo Banjanin, senatorja.
gg. Ivan Pucelj in dr. Albert Kramer,
podpredsednik banovinskega odbora
OJNS g. dr. Branko Vrčon ter bivža na-
rodna poslanca gg. Albin Koman in Mi-
lan Mravlje. Govori so bili sprejeti z vi-
harnim odobravanjem.
V Oplotnici in Loeah
Popoldnc so se izletniki odpeljali v
Oplotnico, kjer so se pozdravili s svojimi
somišljeniki, nato pa so nadaljevali pot
v Loče, kjer jim je prebivalstvo posta-
vilo slavolok v pozdrav. V Loeah je ea-
kala goste velika množica kmečkega in
delavskega ljudstva, ki je izletnike z ve-
liko prisrčnostjo sprejelo. Velike sim-
patije je ljudstvo pokazalo podpredsed-
niku glavnega odbora JNS g. Jovanu
Banjaninu iz Beograda ter navdušeno
vzklikalo Nj. Vel. kralju Petru II., kra-
licvskemu domu in nedeljivi veliki Ju-
goslaviji. Goste sta pozdravila nacional-
ni borec g. Cuček in predsednik omla-
dinske organizacije g. Anton Pulko. Za
pozdrave in sprejem so se zahvalili gg.
Banjanin, Bučar in Ciril Zagar. Tudi
tukaj je bila mladež obdarovana z da-
rili dobrosrčnih Ljubljančanov.
S temi krasnimi sprejemi je konjišlci
srez na najlepši način pokazal, da narod
v tern srezu ni tak, kakor so ga neka-
teri razkričali. Narod je dobcr, pošten
in gostoljuben.
Gostje so odncsli iz tega krasnega sre-
za in od dobrega slovenskega ljudstva
v tern srezu najlepše vtise in spomine.
Organizatorji tega izleta se v imenu
gostov zahvaljujejo vsem, ki ste pri-
pomogli k tako lepemu sprejemu in
obenem pripomogli, da bo zrla javnost
na konjiški srez drugače nego doslej.
Pripomogli ste, da se je marsikdo pre-
pričal, da so naeionalni dementi tisti, ki
narod navajajo k lepemu in dobremu.
Posebna zahvala vsem damam in dekle-
tom,' vsem ostalim organizatorjem, hiš-
nim posestnikom v Konjicah, ki so z
malimi izjemami izobesili državne za-
stave izletnikom v pozdrav, hvala vsem
fantom za lepe slavoloke, gostilničarjem
za dobro postrežbo ter ceneno in okusno
hrano in dobra vina, vsem društvom za
udeležbo pri sprejemu, oblasti pa za vse-
stransko podporo in korektnost.
Zanimiva akciia
Konjice, 4.  avgusta.
Prejšnji teden je začela krožiti po
Konjicah pola s prošnjo na mariborske-
ga škosa. da bi premestil iz Konjic nad-
župnika in arhidiakona Tovornika. češ
da dela ta med prebivalstvom samo raz-
dor in sovraštvo. Za primer, da se tej
prošnji ne ugodi, je izrečena grožnja iz-
stopa iz katoliške cerkve. Dobili smo
zanesljivo informacijo in tudi videli, da
je polo kot prvi podpisal Franc Založ-
nik, posestnik, gostilničar in mizar v
Konjicah. Po Konjicah se govori, da je
on sestavil tudi' besedilo in da je sploh
iniciator te akcije. Stvar je postala v ne-
deljo javna, ker je arhidiakon Tovornik
pri pridigi pred jutranjo mašo o tej
akciji govoril s prižnice in trdil, da je
pri tej stvari popolnoma nedolžen in da
ga ne bodo mogli spraviti iz Konjic.
Eden izmed tistih, ki je pobiral podpise,
je povedal v nedeljo, da je nabranih nad
150 podpisov. Eni trdijo, da jih je že
nad 200 ozirorna nad 300. Verjetno je,
da jih je okroglo 200.
Napredni nacionalni krogi s to akcijo
nimajo nobene zveze, čeprav ima marsi-
kdo povod in razlog pritoževati se nad '
postopanjem  in   praksami  arhidiakona. !
Vsa akcija izhaja od zelo uglednih oseb ;
iz nasprotnega tabora, to je od Založni- I
ka in trgovca Brudermana. Založnik je
bil pri znanih občinskih volitvah v de-
ccmbru 1936 celo županski kandidat kot
nosilec liste JRZ. Ko je bil jeseni 1936
pred volitvami odstavljen prejšnji žu-
pan Kriznič in dotedanji občinski odbor,
je bila imenovana začasna uprava obči-
ne z g. Založnikom na čelu.
Glavni razlog, da se prebivalstvo Ko-
njic tako zelo jezi na arhidiakona To-
vornika, je ta, da so arhidiakonovi ožji
pristaai v o'očin3kem odboru oziroma
cerkveno konkurenčnem odboru na nje-
govo zahtevo odobrili nekaj nad 10 let
stare račune za dela, ki jih je dal iz-
vršiti pri cerkvi in menda tudi v žup-
nišču in kaplaniji arhidiakon samola.it-
no in brez odobritve konkurenčncga od-
bora in sreskega načelatva.
Ves trg je silno razburjen. Samostoj-
ni trg je imel prej 50-odstotno občinsko
doklado, po priključitvi okolice, ki je
bila izvršena kljub energičnemu prote-
stu konjiškega prebivalstva, pa je ob-
činska doklada poskočila na 80%. De-
janska obremenitev pa znaša mnogo
več, ker je vse, kar potrebuje trg,
obremenjeno z visokimi troyaiinami v
korist obcine, tako elektrika, voda itd.
Z 80% tudi ne bodo mogli shajati, ker
se meščanska sola, ki je sicer res po-
trebna podpore, financira brez prora-
čunskih postavk. Govori se že, da bodo
morali občinske doklade povišati na
okroglo 120%. In k temu naj bi plače-
vali sedaj za arhidiakonove samolastno-
sti skozi tri leta še 65-odstotno cerkve-
no doklado. Poleg tega pa ne mara ar-
hidiakon niti1 tega koncedirati, da bi se
plačilo za cerkvene prispevke raztegnilo
na daljšo vrsto let.
Kdor podpira
Narodno kreditno zadrugo
z o. z. y Ce iu
pomaga čuvdti naše meje in našo
n.rodno posest.
Ustanovitclji: Sokolske župe: Celje,
Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo
mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v
Ljubljani, Sokol-matica: Celje, Ljubljana,
Maribor in Zveza kulturnih društev
v Ljubljani.
p Smrt zaslužne^a raoža. V nedeljo
smo pokopali v Grižah uglednega po-
sestnika g. Mihaela Pospeha iz Kasaz,
ki je po večmesečni bolezni v 52. letu
starosti podlegel zahrbtni bolezni. Po-
kojnega so spostovali vsi občani kot
moža, ki si je v življenju mnogo izkusil.
Nad 6 let je bil v ruskem ujetništvu
in je vedel povedati marsikaj zanimi-
vega. Kmalu po povratku na dom je bil
izvoljen v občinski odbor v Petrovčah,
v katerem je deloval več let, pozneje pa
je bil še član krajevnega šolskega od-
bora v Petrovčah. Sokolsko društvo je
imelo v njem vnetega podpornika, po-
družnica CMD pa zvestega člana. Kako
je bil pokojnik priljubljen, je pokazal
dolg pogrebni sprevod. Znanci od blizu
in dalec so spremili pokojnika na zadnji
poti, zadnjo cast rnu je izkazala tudi
gasilska četa iz Arje vasi. Pevski zbor
»Savin je« iz Petrovč in grižki cerkveni
zbor sta mu zapela na domu in ob gro-
bu žalostinke. Pokojnik je zapustil glo-
boko užaloščeno vdovo, sina in dve
hčerki, izmed katerih je starejša poro-
čena na Razborškovem domu v Dobriši
vasi. Pokojnemu bodi ohranjen lep spo-
min, težko prizadeti rodbini naše iskre-
no sožalje!
p Smrtna   žrtev    pronietnc   nesreče.
Vsem je še v spominu težka prometna
nesreča, ki se je na belo nedeljo zvečer .
zgodila pri Goršku v Drešinji vasi, ko '
je s polnimi sodi težko natovorjen avto
prevoznika Dolinška zdrknil v jarsk in
se je pri tern težek sod zvalil na po-
sestnikovega sina ßtanka Korcnta, po
domače Klinčevega, iz Arje vaJi. T^žko
poškodovani Korent se je zdravil nad
dva meseca v celjski bolnici, kjer si je
toliko opomogel, da je lahko zapustil
bolnico, vendar z bolnb ledvico. V Ljub-
ljani se je podvrgel operaciji ledvice,
a njegovo izčrpano telo ni prestalo tež-
ke operacije in Korent je podlegel. Na
prLzadevanje članov gasilske čete iz
Arje vasi so prepeljali njegovo truplo
v domači kraj in v torek dopoldne je
bil pogreb priljubljenega mladeniča na
žalskem pokopališču. Pevsko društvo
> Savinja« v Petrovčah in delavako pev-
sko društvo »Vzajcmnost« iz Liboj sta
mu ob grobu zapeli žalostinke, od njega
sta se z govori poslovila: za delavce ke-
ramičnc tvornice, kjer je bil pokojni
uslužbea, Darko Suler, za Sokülsko
društvo v Petrovčah, čigar zvest član je
bil pokojni, pa brat starešina. Prapor
gasilske čete arnovske se je poklonil
nad grobom in težke grude so zagrnile
Korentov zadnji dom. Stanku Korentu
bodi po težkem trpljenju lahka domača
zemlja, svojeem naše iskreno sožalje!
Liubno
Velika svecanost
koroških borcev na
Uubnem
Na Ljubnem ob Savinji je bila v no-
deljo proslava 20-letnice koroških osvo-
bojevalnih bojev. Proslavo je prirediia
gornjegrajska krajevna organizacija Le-
gije koroškik borcev, ki ima svoj glavni
kader članstva baš na Ljubnem, kjer je
bil v maju 1919 glavni stan celjskega
prostovoljskega odreda >-Celjske legije?.
Ljubno je dalo za naše osvobojevalne
boje v letih 1918 in 1919. sorazmerno
največ borcev. Idilični letoviščarski trg
Ljubno se je v nedeljo zjutraj odei v
državne trobojnice. Ob mostu pri vhodu
v trg je bil postavljen slavolok z napi-
som »Dobrodošli, borci«! Tu so se toe-
no ob pol 10. z vseh strani naše ožje
domovlne zbrali severni borci, odposlan-
ci sorodnih dobrovoljskih organizacij,
Sokoli, gasilci in številno domače obein-
stvo, da sprejmejo z avtobusi in drugimi
vozili prispele goste.
Predsednik krajevne organizacije dr.
E. Mejak je pozdravil goste, nakar s.>
je sormiral sprevod z domačo narodno
godbo pod vodstvom g. Anteja Tevža z
godci v gorenjskih narodnih nošah na
celu. Sprevod je krenil do župne cerkve,
kjer so vsi udeleženci prlsostvovali pri-
digi in slovesni službi božji, ki jo je da-
roval domači župnik g. Turk, ki jc v
svoji pridigi z lepimi besedami poveiice-'
val domovinsko ljubezen in se spomnii
v osvobojevalnih bojih  padlih  junakov.
Pri maši so peli združeni domači pevci
pod vodstvom učiteljice ge. Kolarjcvc.
Po službi božji je krenil sprevod sko;::
trg na zborovalni prostor na Forštu. Tu
st je pričel manifestaeijski zbor okrog
400  severnih borcev.
Predsednik dr. Ervin Mejak iz Gornje-
ga grada je podal v slavnostnem govoru
pregled zgodovinskega razvoja prevrat-
ne dobe in osvobojevalnih bojev z iz-
bodiščem v Celju. Opisal je vrednost po
boreih Jugoslaviji rcšenega ozemlja in
poudarjal zasluge severnih borcev. Spo-
minjal se je v koroških bojih padlih
junakov in vseh do danes umrlih bivših
severnih borcev. Posebej je omenil ju-
naka Fran ja Malgaja in Srečka Pun-
cerja, pred 5 leti umrlega nadvse zasluž-
nega generala Maistra in leta 1932.
umrlega poveljnika celjske legije poroč-
nika Maksa Detička iz Celja. Zborovalci
so s trikratnim »Slava!« počastili spo-
min mrtvih. Nato je govornik iznesel
zahteve severnih borcev po priznanju
dobrovoljstva in drugih ugodnosti ter
navedel, kako so to vprašanje naglo re-
šili v bivši Avstriji za svoje koroške
borce, v Madžarski za borce iz Medji-
murja in Prekmurja in v Poljski za bor-
ce, ki so ob prevratu osvobojevali južne
in zapadne predele Poljske. Ze davno
je borcem iz leta 1918. in 1919. v teh
clržavah priznano dobrovoljstvo z veliki •
mi ugodnostmi. Države so celo postavile
revnim borcem domove, v katerih so po-
polnoma preskrbljeni. Naši severni borci
so zagotovili velikemu kosu slovenske
zemlje svobodo. Zato je predvsem dolž-
nost naših domačih slovenskih činiteljev,
da se za pokret severnih borcev prav
kmalu izpolnijo. Taka ponioč slovenskih
merodajnih krogov pomeni izdatno olaj-
šanje borbe, ki jo vodi Zveza legionar-
jev Jugoslavije za severne borce v Beo-
gradu. Govornik je pozval navzoče tova-
i^iše k disciplini in slogi. Organizacija
borcev se mora vzdržati vsake politike,
da tako čimprej doseže svoj eilj. Govor
je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju
Petru II., godba pa je zaigrala državno
bimno, ki so jo prisotni zborovalci peli.
Predsednik glavnega odbora LKB pol-
kovnik Viktor Andrejka je v progra-
matičnem govoru navedel vse zahteve,
ki jih vsebujejo resolueije severnih
borcev.  Navedel  je,   kaj je   bilo   doslej
Štev. 32.
»NOVA DOBA« 4.  VIII.  1939
Stran   5
storjeno, kaj je bilo doseženo in kaj ho-
čejo še doseči. Zbor so nato pozdravili
v imenu Zveze legionarjev Jugoslavije
njen podpredsednik podpolkovnik v p.
Cvirn iz Maribora, v imenu Zveze Mai-
strovih borcev Feldin iz Maribora, v
imenu Zveze Maistrovih borcev Feldin in
v imenu zagrebškega pododbora rezerv-
nih oficirjev Janko Zupanc iz Zagreba.
V iraenu koroških Slovencev iz Mežiške
doline se je zahvalil Janko Gačnik iz
Guštanja, ki je bil v koroških bojih tež-
ko ranjen in pohabljen. Vsi govori so
bili sprejeti z navdušenim odobravanjem
Sprejeta je bila resolucija glcde zahtev
severnih borcev, ki bo poslana na me-
rodajno mesto. Zbor je zaključil pred-
sednik dr. E. Mejak z zahvalo vsem go-
vornikom in udeležencem in s posebno
zahvalo vsem domačim gospem in gospo-
dičnam pod vodstvom ge. Juste Tevže-
ve, ki so pripravile lepo prireditev na
veseličnem prostoru, kjer so se borci
popoldne zbrali k narodni veselici.
Po zboru so zborovalci odkorakali
pred Brunetovo hišo sredi trga, kjer
je bila odkrita spominska plošča z napi-
som: »V tej hiši je bil glavni stan Celj-
ske legije v maju* 1919. leta. Nepremag-
ljivi smo, če se ne bojimo umreti za do-
movino!« Na prošnjo predsednika dr. E.
Mejaka je zastopnik Zveze legionarjev
Jugoslavije polkovnik Cvirn po lepem
govoru odkril spominsko ploščo. Domači
pevski zbor je zapel pesem »Na dan«
in »Oj, Doberdob«, nato pa je bivši celj-
ski legionar, takratni podporočnik Leo-
pold Sparhakl iz Ljubljane spregovoril
v hnenu bivših celjskih legionarjev. Po-
veličeval je ideal izem takratne slovenske
mladine, zlasti dijaške mladine celjske
gimnazije, ki je v usodnem času, v ka-
terem je bila v začetku maja 1919 naša
ožja domovina, zapustila šolske klopi in
prijela za puške, čeprav se je bila večina
teh dijakov šele vrnila iz svetovne vojne
domov. Godba je zaigrala »Hej Slovani«,
ki so jo peli vsi prisotni. Odposlanec
zagrebškega pododbora rezervnih oficir-
jev Janko Zupanc je položil k plošČi ve-
lik lovorjev venec s svileno državno tro-
bojnico, kar je napravilo na vse prisotne
felobok utis. Slovesnost je zaključil pred-
sednik dr. E. Mejak z zahvalo vsem do-
mačim organizacijam za sodelovanje.
Posebno zahvalo je izrekel združenemu
pevskemu zboru, ki ga je požrtvovalno
vežbala soproga domačega šolskega
upravitelja ga. Kolarjeva.
Popoldne so se zbrali borci, številno
domače občinstvo in razni izletniki na
veseličnem prostoru na Forstu, kjer je
bilo v šotorih poskrbljeno za okrepčila.
Domača narodna godba je pridno igrala,
mladina se je zasukala, borci pa so se
zbrali v prijetni tovariški družbi in obu-
jali spomine na prevratno dobo. Pevski
zbor je ponovno zapel in dvignil razpo-
loženje navzočih.
Izredno prijetno so bili presenečeni in
počaščeni borci, ko se je sredi popoldne-
va pripeljal iz Celja borcem tako naklo-
njeni in njih poveljnik v koroških bo-
jih g. polkovnik Liberat Defar, poveljnik
39. pp., v spremstvu podpolkovnika g.
Krasnika in poveljnika celjske orožniške
čete major ja g. Vindakijeviča. Polkov-
ni'k g. Defar je v imenu in po naročilu
komandanta dravskc divizijske oblasti
in v imenu celjskega pešpolka pozdravil
na veseličnem prostoru zbrane borce in
občinstvo. V imenu borcev se mu je za-
hvalil predsednik g. dr. E. Mejak.
Svečanost na Ljubnem je uspela od-
lično, k čemur sta mnogo pripomogla
izredno lepo vreme in dobra organizaci-
ja proslave.
l/oven/gradec
Spominska sveianost
koroških borcev na
Uršlji gori
Slovenjgradec, 4. avgusta.
Koroäki borci krajevnih organizacij v
Slovenjgradcu, Guštanju, Mežici in So-
šlanju se vsako leto snidejo na svojem
taboru vrh Uršlje gore, kjer ob kras-
nem razgledu na vse naše severne meje
zbujajo spomine na boje, pri katerih so
sodelovali ob ureditvi naših mej. Domo-
ljubni nagovori in prisrčni tovariški raz-
govori jih še bolj vežejo v ono skupnost,
ki jih je svoj čas vezala, ko so se borili
rame ob ramenih in zrli neustrašeno
v obraz ter bili pripravljeni dati svoje
življenje domovini na oltar. Letos pote-
ka ravno 20 let od teh bojev. Minilo je
20 let, ko je mnogo naših junaških ko-
I roških borcev padlo v borbah za našo
| domovino. Počastiti spomin teh junakov,
smatrajo za svojo sveto dolžnost še živi
koroški borci naših obmejnih krajev.
Krajevna organizacija koroških borcev
v Slovenjgradcu je v to svrho povabila j
tudi sosedne organizacije v Guštanju, |
Mežici in Soštanju, da sodelujejo pri tej
spominski svečanosti. To bo torej skup-
na spominska slavnost vseh štirih ob-
mejnih organizacij koroških borcev.
Ta spominska slavnost bo ob priliki
letošnjega tabora koroških borcev na
Uršlji gori v nedeljo 6. t. m. V spomin
onim koroškim borcem obmejnih krajev,
ki so pred 20 leti dali svoje življenje za
osvobojenje naših krajev, bomo postavili
vrh Uršlje gore veličasten 5 m visok že-
lezen spominski križ. Križ bo na pod-
stavku, na katerem bodo vklesana v
mramornate plošče imena padlih juna-
kov. To je enak križ, kakor na Skrlatici.
Spored spominske svečanosti je sle-
deč: na predvečer, v soboto 5. t. m. bo
kresovanje. V nedeljo 6, t. m. ob 10. bo
v cerkvi na Uršlji gori služba božja za
padle in umrle koroške borce. Po službi
božji bo zbor koroških borcev pri spo-
minskem križu, odkritje spominskega
križa in nagovori. Po svečanosti bo to-
variški sestanek.
Da bo spominska svečanost res veli-
častna, vabimo vse koroške in Maistrove
borce ter njih prijatelje, da se je udele-
žijo v čim večjem številu.
Legija koroških borcev
krajev. organizacija Slovenjgradec
Iziava
Podpisani Cajnko Franc, trgovec v
Slovenjgradcu, sem v tedniku »Nova do-
ba« v št. 5 z dne 27. I. 1939 objavil
pod naslovom: »Slovenjgradec — slo-
venjegraška gasilska četa in zadnji po-
žari« članek, v katerem sem trdil in oči-
tal načelstvu in vodstvu gasilske čete v
Slovenjgradcu, da se ne briga za redno
delo čete, da se briga v glavnem za odli-
kovanja in za šarže, da ne deluje nese-
bično in požrtvovalno in da je treba za-
to krivce kaznovati in je treba razpustiti
tako gasilstvo, da pride jo v četo drugi
ljudje, ki bodo delovali res nesebično in
požrtvovalno v prid bližnjega pri požarih
Te moje trditve in očitki v omenje-
nem članku ne odgovarjajo dejanskemu
stanu in izjavljam tern potom, da se na-
čelnik gasilske čete v Slovenjgradcu, g.
Kopač Leopold, šolski upravitelj v Slo-
venjgradcu, v resnici briga za redno de-
lo čete, da je njegovo delovanje nese-
bično in požrtvovalno in ne, kakor sem
trdil, da se briga za odlikovanja in šar-
že. Glede njegovega delovanja ni^nobe-
nega razloga, da bi oblast posegla v to
delovanje, ker deluje edino v dobrobit
gasilstva brez vsakih osebnih interesov
ter vsekdar nesebično in požrtvovalno v
prid bližnjega pri požarih.
Nadalje izjavljam, da nisem imel v
cit. članku nikakega namena g. Kopača
Leopolda osebno napadati, ter se mu za-
hvaljujem, da je odstopil od kazenskega
pregona zoper mene.
SlovenJKradec, 28. julija 1939.
Fran jo Cajnko 1. r.
Šoštani
š Udružcnje za podpiranje tuberku-
lo/nih bolnikov v Topolšic? bo priredilo
v nedeljo 13. t. m. (v primeru slabega
vremena pa na praznik 15. t. m.) tom-
bolo na senčnatem vrtu drž. zdravilišča
* Topolšici. Cisti dobiček je določen za
podporo revnim tuberkuloznim bolni-
kom. Dobitki so vredni 11.000 din. Po
tomboli  bo vrtna veselica.
Odgovor
Laško, 4. avgusta.
Gosp. Franjo Gerkman, industrijec v
Laškem, je dal napisati in je podpisal za
»Večernik« članek »70 let narodne borbe
laških gasilcev«. Z g. Gerkmanom ne
morem in ne želim imeti nobenih stikov,
ker ga poznam od takrat, ko se
je dal na listi JNS voliti v občinski
odbor, od takrat, ko je kot hra-
ber bojevnik pomagal rušiti nacionalno
laško trdnjavo, od takrat, ko se je po
nemilem slovesu junaško boril s svojimi
prejšnjimi zavezniki, od takrat, ko sem
videl njegovo ime na volilnem letaku,
ki je med drugim vseboval tudi sledeči
odstavek: »Oni, ki ne odda svojega gla-
su za listo dr. Stojadinoviča in sloven-
skega voditelja dr. Korošca, greši, ker
s tern pomaga nasprotnikom, če bi isti
zmagali, do mogočnosti, da bodo Zivko-
viči, Jeftiči in Kramaraši, a pred vsem
pa dr. Maček zatirali spet nas in oplju-
vali slovenske svetinje.« In ga poznam
še sedaj, ko se je pridružil Ribnikarje-
vemu »Večerniku«. Moja življenjska
pot namreč ni tako vijugasta.
Namesto da bi me g. Gerkman pustil
v miru, kakor pustim jaz njega, se v
omenjenem članku v »Večerniku« po ne-
potrebnem zaganja v mene. Naj bi se
malo bolj poglobil v naše razmere in
našo zgodovino, pa bi ne mogel dati pi-
sati o 70-letni narodni borbi laških ga-
silcev. In bi tudi vedel povedati, zakaj in
kako je leta 1931. prišlo do »razrešitve«
takratnega društvenega predsednika in
odbora, zakaj je g. Koschier odložil po-
veljstvo, zakaj ga je »prevzel dr. Roš«,
zakaj in kako je bil leta 1937. »izvoljen«
g. Gerkman za predsednika, in zapisal
bi tudi resnico o mojih zaslugah za to
gasilsko četo, o katerih sam nočem go-
voriti.
Res je, da se je g. Gerkman v krat-
kem času svojega bivanja v Laškem pri-
dobil za Laško nevenljivih zaslug in da
so mu Laščani hvaležni za njegovo po-
moč pri ustvarjanju velike občine Laško
in komasaciji z občino Marijagradec, ker
Laščani spoznavajo baš sedaj vse do-
brote te združitve. Splošno priznavajo
Laščani tudi zasluge g. Gerkmana pri
nabavi potrebnega avtomobila za našo
gasilsko četo, za njegovo blagoslovitev o
priliki 75-letnice in za njeno sijajno
proslavo. Vseh teh zaslug in še mnogo
drugih mu tudi jaz ne odrekam.
Dr. Fran Roš.
1 Cemu razburjenje zaradi dopisnikov
»Nove dobe«. Vladajoči politični štab v
Laškem in sekundanti iz 1. 1936. se zad-
nje case strahotno razburjajo zaradi do-
pisnikov »Nove dobe« v zvezi z razkrin-
kanjem dogodkov v posameznih lokalnih
institucijah, ki jih imajo v rokah. Tern
dogodkom delajo paralelo tudi trabanti
levega krila čistokrvnih, katerih podvi-
gi so žalostno končali. Ves štab skupaj
s političnimi izprijenci, ki so z razvojem
časa padli skozi sito JNS, ne bo mogel
preprcčiti resničnih poročil »Nove dobe«,
ker baš njim veljajo ta poročila, pa naj
se še tako razburjajo po gostilnah, vr-
tovih in plcsnih koncertih. Tern skupini-
cam povemo, da se bo njihovo razburje-
nje stoodstotno povečalo šele takrat, ko
bomo pričeli objavljati ves skrbno ohra-
njeni volilni arhiv, ki je ostal v znani
volilni pisarni, a ga je še pravočasno
odnesel neki bivši agitator, ki je to
družbo tudi pravočasno spoznal. V tem
arhivu so zanimivi izbruhi sestavljenih
odlokov o premestitvah, odpustitvah,
preganjanjih in denunciacijah raznih
poštenih mož in drugi dokumenti, ki bo-
do povzročili, kakor pravijo Nemci,
»Verfolgungswahnsinn« v vrstah naših
nasprotnikov. Zal, da so bili pisci teh
dokumentov poleg političnih generalov
tudi kapetani na suhem, tenenti v re-
zervi in slovenoborci brez kruha. Rado-
vedni smo, komu bo laška javnost po
objavi teh dokumentov dala prav in ka-
teri politični stranki se bo potem pri-
ključila. Tega, kar bodo takrat izvedeli
laški volilci, ki so oddali svoje glasove
Rkupini zakulisnih politikašev, prav go-
tovo ti takrat niso želcli. Laščanom se
bodo ježili lasje, ko bodo brali vsebino
dokumentov . ..
1 Čudnc manire Ijubljanskega »Slo-
venca«. V nedeljo se je ob priliki ljub-
ljanskega kongresa oprcmil »Slovenec«
z modro barvo, ki so jo naši čistokrvni
1. 1936. tako zasmehovali. Da je v La-
škem plavi brivec, že davno vemo, da
pa ima tudi »Slovenec« plavo barvo smo
videli šele v nedeljo. Ob priliki španske
revolucije je izhajal vedno z rdečimi na-
slovi. Vprašamo ga, zakaj ne uporablja
nikdar zelene barve? Najbrže je ni nič
ostalo od volitev obratnih zaupnikov.
Tudi zelenih kravat nikjer več ne vidimo.
Saj tudi kameleon spreminja barve, če
je v kaki nevarnosti... Tako tudi »Slo-
venec« priznava, da zelena barva nika-
kor ne vleče več, zato si izposoja kar
druge, coprav jih sicer drugače prekli-
nja in smatra za framasonske. To je
tudi vzrok, da je »Slovenski delavec«,
ki je glasilo slovenskega »Jugorasa«, iz-
gubil zeleno glavo in si nadel zopet pra-
vilno črno. Le tako naprej, saj zelenih
itak nikjer nič ni, saj fašizem ni izvoz-
no blago . . .
1 Nekaj o ceni mesa po drugih k raj in
Slovenije. V »Slovenskem Narodu« čita-
mo skoraj vsak teden o znižanih cenah
mesa po raznih mestih Slovenije. Tako
je n. pr. v Ptuju govedina po 8 din kg,
telečja prsa po 8 din, ledvična in končna
pečenka po 10 din itd. Iste cene so v
Mariboru, Celju, Ormožu, Cakovcu in
drugod. V našem letoviškem, uradniš-
kem in industrijskem mestu pa imamo
še vedno cene po 12 din. Prosimo sresko
načelstvo v Laškem, da bi tudi za naš
srez izdalo uraden odlok o znižanju
mesnih cen, kakor jih imajo druga me-
sta. V dokaz, da je ta zahteva upraviče-
na, povemo javnosti samo tale zgovorni
primer: Laška gostilničarka R. hodi po
meso v Celje. Ceprav plačajo še stroške
za vlak, ima mesečno 20 din več dobička,
nego bi ga imela, če bi hodila po meso
k domačim mesarjem. Nikakor ne mo-
remo razumeti, zakaj nekateri kapitali-
sti, ki nimajo otrok in skrbi za bodoč-
nost, tako navijajo cene kljub resnim
časom, ki jih morajo preživljati skromno
plačani uradniki, rudarji in delavci.
1 Mnenje tujih letoviščarjev o estetiki
našega mesta. Pred kratkim je prišlo v
Laško nekaj tujcev, sorodnikov Lašca-
nov iz Nemčije. Ti tujci se hodijo soln-
čit in kopat v Savinjo. Nekateri so si
izbrali prostor v bližini gostilne Majcen,
kjer, kakor smo že večkrat omenili, la-
ska občinska uprava tolerira smetišče z
neznosnim smradom vpričo letoviščar-
jev - tujcev. Ti tujci sami zmajejo z gla-
vo, češ: V naših mestih česa takega ni-
smo vajeni. Mnenja smo: Ce občinska
uprava sama nima za to pravega čuta,
naj sresko načelstvo ukrene, da se taka
smetišča skrijejo očem tujcev, ki o mar-
sikaki stvari dostikrat ne molče. Vsak
objektiven občan bo priznal, da imamo
v tem oziru docela prav. Smo pa« postali
v resnici kmečka gmajna ...
1 Pevski in god ben i koncert. Sokolsko
društvo v Laškem bo priredilo v soboto
5. t. m. ob 20. v Sokolskem domu pev-
ski in godbeni koncert, pri katerem bo
sodelovala koncertna in radijska pevka
Ldč. Vida Rudolf ova iz Ljubljane. Na
sporedu bodo arije iz oper in operet.
Sodelovali bodo tudi domaei godbeniki
in pevci. Zaradi redkih sličnih priredi-
tev pričakujemo polnoštevilno udeležbo.
1 Manifestacije nacionalne mladine v
lepem konjiškem srezu se je udeležilo
iz Laškega 21 omladincev, ki so odnesli
najlepše vti'se s krasnega in impozant-
nega zborovanja v Konjicah in družab-
ne kmečke prireditve v Ločah. Tovari-
šem v Konjicah in ostalih krajih tega
sreza izrekamo prisrčno zahvalo za go-
stoljubni sprejem.
1 Kako se pri nas gospodari. Iz Laške-
ga vodi preko Vrha (St. Lenart) bano-
vinska cesta na Mišji dol in v Jurklo-
ster. Ker ležr St. Lenart 588 m visoko,
vodi seveda cesta navkreber in pada na
vsako stran, t. j. proti Laškemu in Mi-
šjem dolu. Huda vzpona sta zlasti v
Skradnikih in na Babjem kolenu. Cesta
je že stara in služi izključno le kmeč-
kemu prometu. V St. Lenartu so eden
trgovec in dva gostilničarja. Trgovec
ima morda tedensko dve težji vožnji, go-
stilničarja pa zapeljeta vsako leto po
dvakrat kak sod vina na Vrh. Tu in tarn
potrebuje kdo kak voz opeke ali drugega
materiala, kar bi dalo letno morda 10
do 20 voženj. Les in razne kmečke pri-
delke vozijo navzdol, nazaj pa se vrača-
jo prazni vozovi. Zelo redko se izgubi
kak potnik z avtomobilom v St. Lenart
ali dal je proti Jurkloštru, tu in tarn se
pripelje tudi kak lovec, ki je med hojo
opešal. Nočemo trditi, da živina ne trpi
pri teh vožnjah v hude klance, in noče-
mo odrekati Sentlenarčanom pravice do
zložnejše ceste, mnenja pa smo, da so
vse proge našega okraja potrebnejše re-
konstrukeije, razširitve in popravil, nego
je ta cesta, ker so ostale proge dosti
važnejše za promet. Iz docela jasnih raz-
logov pa so se odločili v prvi vrsti re-
konstruirati to cesto. Proračun znaša
dva milijona dinarjev. V ta namen so
določili kot prvi obrok 380.000 din. Te
dni se bodo pričela  dela  v prvi etapi
Predno se odpeljete na dopust, si ne
pozabite preskrbeti Vašemu okusu pri-
mernega čtiva, pisemskega papirja, al-
bumov za foto posnetke, nalivnih peres
itd. pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje,
Kralja Petra cesta 7.
Stran 6
»NOVA DOBA« 4. VIII.  1939
Stcv. 32.
nad vasjo Stopcami. Koliko bi se dalo
s takim denarjem koristnejšega napra-
viti je jasno vsakemu domačinu. S tern
denarjem bi lahko razširili in raoderni-
zirali progo Rimske toplice—Jurklošter,
ki je zelo prometna, a je promet na
njej posebno težak zaradi ovinkov in
ožin. S tern, denarjem bi se dala še
mnogo koristnejše popraviti cesta Smar-
jeta — Dol — Hrastnik, ki služi go-
stemu prometu proti Hrastniku in Tr-
bovljam in po kateri drčija dnevno
številni avtomobili. Razmere na tej
cesti so okrog Marnega proti Dolu in
proti Brnici vprav nevzdržne. Vzemimo
še nujno potrebno zvezo od Ostenka
preko Svin do Podmeje, ki jo Hrastni-
cani nujno in upravičeno zahtevajo.
S takim denarjem bi lahko v celoti po-
pravili cesto iz Laškega po Račici z
njenimi nepotrebnimi klanci in stote-
rimi jarki ter cesto iz Jurkloštra proti
Planini in Dobju, ali cesto preko Polane
na Breg ali preko Loke proti Sevnici. In
vendar rajši pričnejo dela na sicer lepi
in gladki, eetudi strmi šentlenarski ce-
sti, namesto da bi s temi deli počakali,
dokler se ne opravijo nujnejša. Pa še
bolj boli človeka, če vidi, da se raz-
metava denar za take ceste, dočim leži
naša glavna proga zanemarjena, tako
da se pritožujejo poleg nas tudi številni
tujci. Seveda pravijo naši veljaki da
je ta cesta sedaj državna in da naj skr-
bi za njo država, toda ni dovolj, če se
podržavi taka cesta zgolj z besedami in
črkami.
1 Terraalno pivo. Naša pivovarna je
dala s 1. avgustom v promet »Termalno
pivo«. To pivo je najodličnejše kakovo-
sti, svetlcjše barve z gostimi penami in
ne zaostaja v nobenem pogledu za pra-
vim Plzenskim pivom. Pivo bodo proda-
jali zaenkrat v steklenicah, samo v več-
jih krajih in večjih gostilnah se bo do-
bilo tudi v sodčkih. Slovcs našega piva
gre daleč v sosednje banovine, od koder
prihajajo zelo laskava priznanja, ki bi
jih bilo treba pokazati onim domačinom,
ki ne znajo s pivom ravnati in ki zato
kritizirajo njegovo kakovost.
1 Sportni dan bo priredil v nedeljo 6.
t. m. SK Laško s pestrim celodnevnim
sporedom. Dopoldne bodo veslaake
tekme na Savinji, polževe dirke in pro-
menadni koncert pred Sokolskim do-
mom. Ob 14. se bo pričela nogometna
tekma med mladinama SK Olimpa iz
Celja in SK Laškega, ob 15. pa glavna
tekma med prvima moštvoma mari-
borskega Zelezniearja in Laškega. Po
tekmah bo na sportnem prostoru »La-
va« prosta zabava. SK Laško vabi vse
prijatelje kluba, da ga ta dan posetijo.
1 Oudno postopanje občtnskega vodo-
vodnega odseka. V Laškem biva neki
kolar C, ki ima 8-člansko družino, za-
radi česar ga je občinska uprava* pod
županovanjem dr. Roša popolnoma opro-
stila plačevanja vodarine. To u^odnost
je užival tudi pod predsednikom Tr. Ta-
koj po izvolitvi novega župana Hrastni-
ka pa je dobil v aprilu 1. 1938. plačimi
nalog za občinsko vodarino. Tako je za
1 leto že moral plačati 300 din. Ko je
dobil pred dnevi zopet plaeilni nalog, je
njegovo izvršitcv enostavno odklonili.
Leta 1936. so se ti današnji gospodje
zelo širokoustili o socialnem načinu pla-
čevanja vodarine posamcznih občanov,
a so od takrat že vse pozabili. Omenjeni
kolar ima tik svoje borne koče javen
izlivek, ki je bil v zimskem času skoraj
tri mesece docela zamrzel, ima pa v
svoji kleti lasten vodnjak, kamor so vsi
bližnji občani v tern času hodili po vodo
brez kake odškodnine, kar pa naših ob-
činskih odbornikov nič ne zanima. Tako
tudi C. spoznava krščanske kandidate
iz leta 1936., ki hodijo po izvestnih kon-
gresih, dela jo pa obratno, nego so jim
tarn pridigali. -.
1 Ponedeljska izdaja »Jutra« z dne 7.
t. m. bo prvenstveno obravnavala gospo-
darske, kulturne, sociable in nacionalne
zadeve našega okraja. Opozarjamo po-
novno občinstvo in ga vabimo, da naj
ne kupuje pridno samo te številke pone-
deljske izdaje »Jutra«, marveč naj se
tudi stalno naroči nanjo. Vsebina je iz-
redno zanimiva. Za vsakokratno križan-
ko je razpisana nagrada 100 din in vee
manjših nagrad. Podprimo naše časo-
pisje!
1 Zahvala. Vsem darovalcem in sode-
lavcem ob proslavi 20-letnice Sokolske-
ga društva v Laškem izrekamo na tern
mestu iskreno bratsko zahvalo.
1 Ljubimec po naročilu (»Diskrecija je
častna zadeva«), vesel film poln komi,
ke, glasbe in plesa s Heli Finkenzeller-
jevo, Theom Lingenom in Hansom Hol-
tom je film, ki si ga že zelo želi celo-
kupno občinstvo. Uspelo komedijo si bo
vsakdo z veseljem ogledal in jo pri-
poročal znancem. Predvajanje bo v kinu
Laško v petek 4. t. m. ob 20.30 in v ne-
deljo 6. t. m. ob 17. in 20.30. Zanimiva
predigra.
1 Mir na Renu, največji in najlepši
film, ki je ustvarjen zato, da doprinese
delež k üstvaritvi miru med narodi. Za-
čenja se z demobilizacijo čet 1. 1918. v
Alzaciji. Prikazuje strahote minule voj-
ne in koristolovstvo onih, ki so izbegli
vojaški dolžnosti. V glavni vlogi sve-
tovna igralka Dita Parlo. Film bo pred-
vajan v torek 8. t. m. in v sredo 9. t,
m. ob 20.30. Rezervirajte si vstopnice!
Predigra!
Oof pri Hrattniku
o Občni zbor Kmetijfjke    zadruge   je
bil pred kratkim na Dolu. Ob tej priliki
se je močno občutila potreba, da bi imela
zadruga več predsednikov, kajti takih
ki bi radi zasedli predsedniški stolček,
je bilo več. Končno je bil izvoljen za
predsednika g. Bantan. Novi odbor baje
namerava opustiti gostilno v poslopju
zadruge, kar je popolnoma v redu —- le
kam bodo potem ob izvestnih prilikah
zahajali izvestni gospodje? Kakor se
čuje, namerava v dosedanjih gostilniš-
kih prostorih sam novi g. predsednik od-
preti mlekarno, kar bo za Dol vsekakor
velika pridobitev in novost, saj se bodo
žejni prebivalci dolin lahko tukaj napili
mleka hribovskih krav. Na občnem zbo-
ru so tudi obravnavali vprašanje kapla-
nije, pa je bila večina mnenja, da kapla-
nije ni treba graditi, ker bi se v župni-
šču tudi še našlo stanovanje za kaplana,
čeprav že stanoije tarn neki zakonski par.
o Sejem. V ponedeljek 31. julija je bil
na Dolu živinski in kramarski sejem.
Lepo vreme je privabilo precej proda-
jalcev živine, ki pa večinoma niso prišli
na račun in so morali zopet gnati živino
domov. Kupčev je bilo malo.
Iv. Peter p. Iv. gor.
sv Po daljšem presledku se oglašamo
tudi mi. V pričakovanju na dobro letino,
zlasti na prav dobro sadno letino, se je
dvignilo razpoloženje v našem kraju..
Udeležili smo se raznih sokolskih in dru-
gih prireditev. — Naši vaščani so rado-
vedni, kaj in kdaj nam bo odgovorilo
celjsko mestno avtobusno podjetje na
vlogo, ki smo jo napravili nanj ob koncu
lanskega leta v zelo važni zadevi. Vlogo
so podpisale tudi vse organizacije in
ustanove ter uradi. Zelo čudno se nam
zdi, da navedeno podjetje ne smatra za
potrebno, da bi odgovorilo! — V nedeljo
13. avgusta bo letni telovadni nastop
Sokolskega društva, ki bo pokazal delo-
vanje društva v telovadnem oziru. Sode-
lovala bo sokolska godba iz Šmarja pri
Jelšah.
Rimske toplice Vas vabijo
MO iZicl* Na preurejeni hhdni
razgledni gostilniški terasi boste po zmerni
ceni dobro postreženi z raznimi delikatesarni,
vinom, pivom.kavo, mlekom itd. Pripoioča se
Karl Loibner, gostilna-trgovlna, Rimske toplice
Vse na podlagi . • ¦
Savinjska dolina, v avgustu.
Danes se uresničujejo besede savinj-
skega gospodarstvenika, ko na podlagi
prijateljstva in topov sklepajo »spora-
zume«, ko na podlagi pridobljenih kon-
cesij izganjajo tujce, ko na podlagi ne-
zaupanja sklepajo sporazume že tri me-
sece, ko na podlagi »vročine« oddajajo
Nemci evropsko prvenstvo v tenisu Ju-
goslovenom, ko na podlagi življenjskega
prostora zasedajo ponekod tuje pokra-
jine, ko se na podlagi izkušenj urejuje
naš sporazum, ko se na naši cestni
podlagi vračajo nazaj tuji avtomobilisti,
ko se na podlagi kongresov in tednov
in razstav lahko voziš neprestano s če-
trtinsko karto, ko na podlagi brezpo-
selnosti odpirajo vrata hiše drug za
drugim in ko na podlagi morale ti po-
potniki ne sprejemajo manj od dinarja,
ko se na podlagi suše obeta nizka cena
pšenici, a na podlagi premalo pridela-
ne pese pomanjkanje sladkorja, ko na
.podlagi slabe ocene v šoli zletiš in ti
umnega čebelarstva letos krmiš čebele,
gredo počitnice v franže, ko na podlagi
ko se na podlagi »vez« in znanstev po-
služiš še v zadnjem trenutku moči »cen-
trale«, ko smo na podlagi naše sloven-
ske ponižnosti kar v naprej zadovoljni,
saj na podlagi tega, kar imamo, vse
damo, kar bi pa na podlagi pameti ne
bilo prav. Na podlagi pomanjkanja de-
narja vidiš prazne gostilne, na podlagi
ambicije šahovske treninge, na podlagi
vroeine vse v Savinji, na podlagi »zna-
nja« bogastvo, na podlagi bližnje se-
zone kalkulacijo obilnega zaslužka pri
hmelju, na podlagi mode se ženski svet
emancipira že v obleki. Na podlagi po-
čitnic so sole prazne, brez šefa in uči-
teljstva.
Vse, prav vse teče na podlagi in če
kdo poreče, da ni gospodarska podlaga
edina rešitev in pravilna pot, nima pod-
lage v — glavi.
laviniifca posoiilnica v ZaHu
REGISTROVANA ZADRUGA 2 NEOMEJENO ZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881
Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestu)e
najugodnoje
HWIELJARJII   Nalagajte   denar  pri   domačem   zavodul
Raöun Poštne hranilnlce St. 10-994                              Brzojavi: „Posojilnioa"                              Telefon St 2
BLAGAJNIŠKE   URE:   ob  delavnikih  od  8.  do 12.  in  od 14. do18., ob nedeljah do 9. do 11
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalsciie
sirelovodne naprave
Prevzema vta »zgora] navedene stroke ipadajoča dela In
poprawlia — Cene zmerne — Postrežba toina in loiidno
p • © t e n ! n e
t r p o i n e nogavloe
kopaIne  obleke
vseh vrst po meri v pletilnici
Pongračič, Celje, SlomSkov trg 1
Vila
3 sobe, 2 kabincta, 3 kleti, velik vrt, se da
v najem za oktober-november. Naslovi naj
se oddajo v upravi »Nove dobe« pod »700«.
Hisa  (vila)
z vrtom naprodaj v Braslovčah. Vpra-
šati pri notarju na Vranskem.
THOMASOVA ŽLINDRA
se   d o b i   pri
KMETIJSKI  DRUŽBI
v Ljubljani  in njcnih
skla-diščih v
Mariboru in Celju
2-sobno stanovanje
po možnosti s kopalnico, iščem v Celju ali
neposredni bližini. Ponudbe na upravo lista
pod »Stanovanje«.
Služkinjo za vse
ki  zna  tudi  kuhati,  sprejme takoj manjša
obitelj v Celju. Naslov v upravi lista
Lep globok
otpo&ki voziček
poceni prodam. Naslov v upravi lista.
Stanovanje
soba in kuhinja s predsobo, vse pod enim
ključem, se takoj odda. Naslov v upravi lista.
Dve prazni sobi
se oddata v najem.   Naslov v upravi   lista.
Nižješolca (-ko)
sprejmem v prvovrstno oskrbo. Solnčno sta-
novanje  blizu gimnazije,  kopalnica, klavir,
pomoč pri učenju. Naslov v upravi lista.

Obiščite
MARIBORSKI TEDEN
od 5. do 13. avgusta 1939
PoloviCna   voznina   na   železnicah od  I.   do   17. avgusta   1939
VELIKÄ   GOSPGDÄESKÄ   IN   KULTUHNÄ    HEVIJÄ
Industrija - Trgovina - Obrt - Kmetijstvo - Velika tekstilna razstava -
Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska pokusnja - Razstava
narodnih vezenin - Narodopisne razstave - Jubilejna gledališka razstava
- Skavtska razstava - Razstava malih živali - Stevilne specialne raz-
stave - Koncertne in gledališke prircditve - Sportne prireditve - Vese-
lični park na razstavisču itd. — 5.-6. avgusta festival slovenskili narodnih obiCajev.
Obiščite Mariborski otok, najlepSe kopališče v Jugoslaviji! — Obiščite zeleno Pohorje in
solnčni Kozjak! — Obiščite vinorodne Slovenske gorice! — Obiščite veseli Maribor in
njegovo okolico! — Mariborski tede« je najlepsa priložnost za obisk na§c  severne  meje
Celjska posojilnicad d i) Celju
JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAVOD V CELJU
Vse  hranilne
vloge, ylozene pri
(m,TSKI POSOJILNTCI P. P. Y CELJÜ
so yarno naložene,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemn narodnemu gospodarstvu
NALAGAJTE
SVOJE PRIHRÄNKE   V
TELEFON   ST.  22
POŠT. CrZK. RAČ. 10-591         CENTRALA: CELJE, NARODN1 DOM
Celjski posojilnici d.d. VCelju-Narodni dorn
PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ
Urejuje in za konzorcij »Nove dobe«  odgovarja Rado  Pcčnik — Za Zvezno tiskarno t Celju Josip Kladnik — Oba v Celju