Lasbacher Franc Mamina solza -/"ajhni sta še bili sestriei Milica in Elica. Milica je hodila že v prvi razred, Elica pa je še uživala veselo prostost. Le tu in tam sta si zaželeli šole iu tedaj je iz Milice-učenfce postala Milica-uČiteljica. ritcvilili sta do pet, deklamirali kako pc-smico — in pouka je bilo konec. Milica pa je bila svoji mlujši sestrici tucli sicer prava učiteljica. ivo sta veasi posedali sami doma, v senci za kišo. v travi za potojn, pod bukvo v gozdu. sta brihtni glavici prerešetali to in ono, skuŠali pro-dreti tej in oni skrivnosti do dna. Pri tem se je inorala Elica pogosto čuditi MiliČini modrosti. Zgodilo pa se je tudi, da je vsa sestrina učenost ui zadovoljilu. Tako ji Mi-lica na primer ni znala razJožiti, zakaj oblaki. tisti beli, ki so »kakor zmečkan ki^omipir«, ne padejo na zemljo. Ali zakaj ima bukev listjc iu ue ipcl, kakor bor. Zastouj ji jc Milica dopovedovala. da bi bukev potem ne bila bukev. ampak bor. Navadno sta taka nerešljiva vprašanja kon-cavali že raora tako bitl!*. Kna skrivnost pa je bila, katere nista mogli razumeti in pri kateri se tudi s tem skiepom zže mora tako biti!« nista mogli zadovoljiti, ker se jima je vedno vzbujalo še nadaljnje vpraŠanjc: zakaj? Ta skriv-nost je bxla njuna uiama. Nršletokrat sta po~ vorili o njej. \eliko lt-pega Ln dobrcga sta imeli o njej povedati. A kar jima je bilo skrivnost, je bilo to, da sta jo videli skoraj zuieraj le rcsno in otožno. Dočira sta vi-deli druge matere sraejati in veliko go-voriti, jc bila njuna molčeca, brez smeha. Zakaj ona ni vesela? Ia zakaj ne postaja in sc ne pogovarja z drugiini? Zakaj ne poje, kadar perc? y ' i I poje, kadar percf Nfkega dne — mama je odšla v mesto — sta se deklici dolgočasili. Nobena igra ju ui mogla rasfvedriti. Tedaj je Elica zopct začela pogovor o mami. Milica, kaj niisliš. ali iiama bo mama kaj prinesla iz mesta?« Ne vem. Menda ne,« je odgovarjala Milica. ki je bila paČ že vajena, tia jiina luania ni prinasala bogvečesa, kadar je prihajala iz mesta. Doričina mama pa zmeraj kaj prinese: igrace, bonbončke, ali pa vsaj kifelčke.* je sknšala dokazovati Elica, da bi hiio vendar Iepo, če bi iudi njiinn raama kaj prinesla. Milica pa je opraviževala mamo: >Veš, to stane denar, naša mama ga pa nitna.« >A — sanio tisti dobijo kaj takega, ki imajo denar?< se je čudila Elica, ki iii inogla razumeti, da dela denar tako razliko med njo in Dorico. Obe sta mali deklici, obe imata dobre mamice, toda Doričina mama ima denar, njena pa ne. Molčali sta nekaj časa, kakor da je obema težko, ker ne moreta pri-čakovati, da jima bo mamioa kaj lepega prinesla. Elica je prva zopel pre-trgala molk: ^Milica, veš kaj sem oni dan videla?< »Kaj?« sLacna sem bila pa sem šla k mami in jo prosila, naj mi da kruha. Odprla je miznico, pa ni našla ničesar. NiČ mi ni rekla, samo pogladila me je po laseh. čez nekaj časa sem ji zopet rekla: Maraa, lačna. '. Zopet mi ni nič rekla, pa tudi kruha mi ni dala. In še enkrat sem jo hotela prositi. Ko pa sem jo pogledala, sem videla — ve- . liko svetlo kapljo, ki se je pomikala od ; očesa dol po licu.« ^Solza!« je šepnila Milica. včisto poČasi je lezla in puščala za se-boj mokro pot, Jaz sem jo kar gledala in ji uisem več upala reči, da bi raclu kruha. Nič več nisem bila lačna in žal mi je bilo. da sem jo prej nadlegovala. Tcdaj je zcfrk-nila kaplja z lic na tla.« »Mamina solza!« je ponovila Milica, »Kaj misliš, Milica, zakaj se je mama takrat jokala? Saj sera bila pridna in sem ¦ jo lepo prosila kruha.« »Toda kruha ni bilo pri hiši!« »Ali je bila ona tudi laČna?« »Morda, Ampak tebi ga je hotela dati. pa ga ni imela.« >Pa bi lahko rekla, da ga ni. Zakaj ni tako rekla. zakaj je jokala?« »Elica, ti si še premajhna in še ne razumeš, kako te ima mama rada. Zato ji je bilo tako hudo, ko ti ni mogla dati kruha, da se je zjokala.c »Pa saj je jaz nisem liotela žaliti,« se je izgovarjala Elica, ki ni hotela biti kriva, da bi se raati radi nje jokala. In Milica jo je tolaŽila: sSaj ne rečem, saj ni bila zato žalostna. ker si jo ti prosila, ampak zato. ker ti ni mogla dati.« >Bi le boljše bilo, če bi ji ne bila nič rekla. Pa sem bila Itifna. Potem pa — sinoči, reš kaj se mi je sanjalo?« >Da si imela veliko kruha, kajne?« se je smehljala Milica. »Ne, ampak zopet sem bila lačna. Mami pa si nisem upala reči. ker sem se bala, da bo zopet jokala. Sama sem iskala kruh. Nikjer ga nisem našla. Pogledala sem še ua lesen krožnik v shrambi, bil je Uidi prazen. Ko pa sem ga vzela v roko, sem zagledala ua njem — veŠ kaj? — lnainino boIzo, ravno tisto, ki sem ,jo videla oni dan na njenem licu. Mitro sem ga hcrtela dati iz rok, tedaj pa je solza zacela postajati večja in \ečja in no- enkrat ni bila več solza, ainpak — kos kruha. Pozabila sem na mamino solzo, vzela sem tisti kruh in ga jedla. Tako dober je bil kot najboljša potica, samo včasi je bilo nekaj grenkega vmes.< Elica se je ozrla na Milico, če posluša njeno čudno zgodbo. •>Ko sem pojedla tisti kruh, sem se pa zopet spomnila maraine .solze in sem se ustrašila. Joj, mamino solzo sem snedla!< Milici je šlo na smeh ob tej čudni sestrini bojazni, vendar si ni upala motiti sveto resnost, s katero je Elica pripovedovala svoje sanje. V znamen je. da z zanimanjem sledi njenemu pripovedovanju, jo je vprašala: In potem?« »In potem sem prestrasena hiteia iskat mamo, da ji povcm, kaj sem naredila in jo prosim odpulčenja. Zdelo se rai je, da sem naredila nekaj hudega. Ko scm jo našla na vrtu, sem jo poklicala: Mama! Ozrla se je in vprašala: Kaj želis, Elica? Tedaj pa sem se vzbudila in sem videla, bojim mamine soize.« ^Zakaj bi se je bala? VeŠ, vsaka mamiua solza je biser. Ni iz vode, tudi ue iz svetlega kamna. V vsakem kruhu, ki nama ga mama da. je nekaj siaclkega in nekaj grenkega.« 3>Y vsakem kosu kruha je mamina solza? Potem ga pa sedaj nc boni več upala jesti.« ^Zakaj ne?« •j>Ker bi morala mama preveč jokati. To pa lii bilo še nieni hudo.e ^Že mora tako biti! Tudi inaini je hudo, toda ljubi Bog ji bo to enkrat \se poplačal. Vsakokrat, kadar se raaraa joka, pridejo angelci iz nebes in poberejo solze v lep zlat kelih in jih poneso v nebesa. Tamkaj pa delajo angelci iz ujih krone. Veš, ko bomo prisli v nebesa, bomo vsi imeli krone. najiepše pa bodo imele raamice, ker se bodo v njih svetili biscri, njihove solze.«