KONGRESU DELAVSKIH SVE7OV NASPROTI Struktura delavskih svetov in upravnih odborov v tekstilni industriji Jugosiavije Razvoj 1954—1956 Mnoge naše ustanove so v zvezi s pripravami na prvi kongres delavskih svetov prevzele posebne naloge glede zbiranja, urejevanja in proučevanja podatkov s področja delavskega samoupravljanja. V tem članku ob-javljamo nekaj podatkov, ki se nanašajo na strukturo organov delavskega samoupravljau ja v fekstilni indu-striji. V okviru raziskovanja vpliva delavskega samoupravljanja na delovno storilnost v tekstilni industriji je Zvezni zavod za delovno storilnost organiziral anketo o strukturi delavskih sve-tov in upravnih odborov v zadnjih treh letih. Strukturo delav-skih svetov in upravnih odborov so proučevali glede na: stro-kovno kvaiifikacijo članov, delovni staž v podjetju, leta sta-rosti kakor tudi glede na delež žensk in uslužbencev. Anketa je zajela okrog 100 tekstilnih pod jetij na področju FLRJ, kar predstavlja nad 40% vseh podjetij tekstilne indu-strije v naši državii. Po štkvilu delavcev in nslužbencev, ki so zaposlcni v tej veji industrije, je bilo z ankeio zajetih okrog 75% vsega v tekstilni industriji FLRJ zaposlenega osebja. Naj-več proučevanih podjetij spada v skupino podjctij s 300 do 400 delavci in uslužbenci. Najmanjša podjetja, ki jih je za-jela ta anketa, spadajo v vrsto podjetij s 50 do 100, največja pa s 5000 5000 delavcev in ushižbeneev. t Ker je lekstilna industrija tista veja: industrije, v kateri je zaposlenih največ žensk, so podatki ankete o sodelovanju žensk v organih delavskega samoupravljanja tekstilnih pod-jetij posebno zanimh-i. Ker imajo auketirana podjet.ja okrog •40.000 zaposlenih žensk. kar znaša 72% vseh v tekstilni indu-striji FLRJ zaposlenih žensk, so podatki te ankete karakteri-stični za sodelovanje žcnsk v delarskih sTetih. Po ieh podatkil. so sodelovale v tekstilni industniji Jugoslavije ženske z nasled-njim ods-totkom: 1. 1954 s 65 odstotki, 1. 1955 s 64 odstotki in (1. 1956 s 64 odstotki. V organili delavskega sanroupravljaTija pa ženske ne sodelujejo sorazmerno s svojim deležem v zaposJe-nosti. Tako je znašal odstotek teh žensk v delavskih svetih: I. 1954 — 41 %, leta 1955 — 42% m lcta 1956 — 43%. Po repu-blikah znaša razmerje odstotka zaposlenosti do odstotka sode-lovanja v delavskih svetih: I,,judska repubHka '/» sodelovanja v zaposlenosti •/, sodclovanja t delavskih svetih 38 46 55 36 Se lnanj sodeluje žensk r upravnih odborih: 1. 1954 — 54%. 1. 1955 — 33% in 1. 1956 — 32%. Po republikali znaša ta odstotek sodelovanja: Ljndska repabUJca Va sodelovanja t i$prav&ili odborih Srbija Hrvatska Slovenija Bosna in Hercegovina Makedonija Anketa je vendarle pokazala, da delež žensk v delavskih svetih na splošno raste, medtem ko se delež žensk v upravnih odborih zmanjšuje. Kar se tiče sestave delavskih svetov in Upravtnih odborov po strokovnosti. prevladujejo člani — kvalificirani delavci (druga kategoriia). Okrog 54% (v povprečju za vsa tri leta) članov delavskih svetov so delavci druge kategorije strokoT-nosti. Anketa je pokazala pozitivne premike v sestavi po stro-kovnosti, to je iz leta v leto narašča število visokokvalificira-Tiih in .kvalificiranih. Tnpdteiri ko se zmaujšuje število polkva-lifioiranih in nekvalificiranih delavcev. Odstotok članov delavskih svetov in upravnih odborov po strokovnosti: 1954 1955 1956 Srbija 45 57 58 Hrvatska 79 63 62 Sloveaija 97 69 70 Bosna in Herceg. 74 73 74 Makedonija 61 61 57 1955 195« 56 38 41 43 47 49 62 46 36 26 954 1955 1956 54 52 23 32 33 54 40 37 40 55 34 40 50 32 17 Kalegorija FLRJ strokovoosti Člani delavskih jvetov ' Clani apraTuih od]>orov 1954 1955 1956 1954 1W 1956 I 12 15 25 25 12 26 II 55 53 56 55 54 55 III 26 26 17 14 27 16. IV 7 .5 3 5 7 5 Anketa je prav tako pokazala, da glede na delovni staž članov delavskih svetov dn upravnih odborov bolj Tolijo de-lavce z daljšim delovnim stažem v tistem podjetju. To dcjstvo bi govoriio, da so sarai delavci mnenja, da bodo člgni delav-skih svetov z daljšim stažem v njihovem podjetju lahko bolje reševali problematiko podjetja. Največji odstotek elanov de-lavskih svetov in upravnih odborov so delavci z 10 io 15 leti delovnega staža v tistem podjetju, čeprav se kažejo v zadnjih dveh letih določeni premiki v smeri povečanega deleža delav-cev z manjšim delovnim stažem v podjetju. Odstotek deleža v delavskih svetih po delovnem 3tažu: 1. 1955 1. 1956 do 12 mesecev 0.7 0.9 1 do 3 let 14 17 ' 5 do 5 let ¦ 22 23 5 do 10 let 56 54 10 do 15 let 28 24 V upravnih odborih pa: 1- »» 1- «» do 12 mesecev j0.5 0.5 1 do 3 let 8 11 5 do 5 let 18 21 5 do 10 let. 44 40 10 do 15 let 28 27 Glede starostnih let članov delavskih svetov in upravnih odborov se povečuje število članov do 25 let, medtem ko pre-vladujejo člani s 25 do 55 let.starosti. Odstotek deleža v delarskih svetih po lefcih starosti: 1. 1955 L 1956 do 25 let 15 21 25 do 50 let 44 45 55 do 50 let 56 51 na 50 let 5 3 V upravnih odborih pa: 1. 19» L 1956 6o 25 let 9 13 25 do 55 let 48 49 55 do 50 let 40 55 nad 50 let 3 3 V delavskih svetib V npravmii odborih 1954 1955 1956 1954 1955 1956 20 20 21 25 26 23 1-8 17 19 26 26 28 14 15 15 21 2' 26 18 17 t7 24 29 31 26 26 21 M 56 29 Usložbenci sodelnjejo v arganik delaTskega samouprav-Ijanja praviloma v znatno večjem odstotkn. kakor znaša