NEKAJ OPOMB K MOJSTRU BOHINJSKEGA PREZBITERIJA Janez Höfler, Ljubljana S likar, ki ga poim enujem o po njegovem delu v p re z b ite riju cerkvice sv. Janeza ob B ohinjskem jezeru, zavzem a k lju b sorazm erno p o ljudni kakovosti pom em bno m esto v razvojnem k o n tek stu slovenskega sten ­ skega slik arstv a sred i 15. sto letja. Zasluga, da nam je podoba tega za­ nim ivega u stv arjalca d andanes o p rijem ljiv ejša in bolj plastična, gre K seniji R ozm an.1 Izh ajajo č iz n ek aterih prispevkov F ran ceta S teleta, je začrtala njegov ne neobsežni opus te r pokazala na njegovo vlogo p ri izoblikovanju tak o im enovane suško-bodeško-prileške fresk an tsk e skupine. Po avtoričini in te rp re ta ciji m orem o slik arju (kronološko razvrščeno) p rip isati n asled n ja dela: freske na lad ijsk i stra n i slavo­ loka in na severni zunanjščini (Sv. K rištof, L enartova slika) v B ode­ ščah p ri B ledu, poslikavo oboka in sten p re z b ite rija sv. Janeza, frag ­ m en t k rižan ja v kapeli za Janezovo cerkvijo v B o h inju, n ek atere svet­ niške postave na zahodni fasadi v S ta ri Fužini, M arijino k ro n an je v p re z b ite riju na S u h i pri Š k o fji L oki te r poslikavo kornega sklepa na R ebrci (Rechberg) na K oroškem , pogojno pa tud i danes spet p re ­ b eljene freske pod zvonikom v Š m a rtn em ob Paki, vse v časovnem razponu od prve č e trtin e do srede 15. sto letja. K ar na tre h spom eni­ kih, v B odeščah, S tari Fužini in na Suhi pri Š kofji Loki, sta ob n jem d elala ali njegovo delo n adaljevala njegova m lajša sodelavca ali učenca B odeško-prileški in S uški m o jster. R avno z razm ejitv ijo in o p red elit­ vijo ro k na teh tre h spom enikih se je avtorici pokazala delavniška odvisnost teh tre h slikarjev, ki jo je p o d p rla tudi z n ek aterim i slo­ govnim i in tehničnim i značilnostm i na drugih spom enikih. R ozm anova je načela tu d i v p rašan je o odvisnosti M o jstra b o h in j­ skega p re z b ite rija in njegove skupine od tako im enovanih fu rlan sk ih slik arsk ih tokov iz časa okoli leta 1400, odvisnosti, ki se je dotlej zdela sam a po sebi um evna. Dve deli, ki ju je m orala u v rstiti v opus tega slik arja, in sicer svetniški sliki na severni zunanjščini v B odeščah in M arijino k ro n an je na Suhi, sta po S teletu veljali za furlanski. S takšno, sicer povsem upravičeno a trib u c ijo določeni fu rlansko o b a r­ vani elem enti teh del niso bili zanikani, postavilo pa se je v prašanje, koliko lahko spom enike s takšnim i slogovnim i k ara k te ristik a m i še 1 Ksenija Rozman, Delavnica m ojstra bohinjskega prezbiterija, ZUZ, n. v., X, 1973, pp. 5—12. jem ljem o kot re z u lta t p o tu jo čih fu rlan sk ih delavnic in koliko še lahko iščem o odm eve slik arsk e tra d ic ije teh delavnic v delu M o jstra b o h in j­ skega p re z b ite rija ozirom a suško-bodeško-prileške skupine. Z analizo u strezn ih zgledov je avtorica na to v p rašan je odgovorila vsaj delom a negativno. Ta slik arsk a d ejav n o st ne kaže več nep o sred n e zveze s fu r­ lanskim i tokovi iz časa okoli leta 1400. Pač p a p rih a ja jo v n jej na dan neki novi m om enti, ki bi jim bilo m ogoče — po R ozm anovi — slediti v »širšem geografskem obsegu« zunaj začrtanega furlan sk eg a ozem lja«.2 N ik ak o r ni m ogoče zanikati, da je dejav n o st p o tu jo čih fu rlan sk ih delavnic zad n je č e trtin e 14. sto le tja in časa okoli leta 1400 p u stila v slo­ venskem sten sk em slik arstv u k asn ejših d esetletij določene sledove. S tem da so slovenske dežele od p rle v ra ta tem delavnicam , so se sam o včlenile v širše razm ere vzhodnoalpskih dežel, ki jih je že od prvih d esetletij, zlasti pa od zadnje č e trtin e 14. sto letja, obvladoval val ita ­ lijanskega slik arsk eg a trecenta, s pom očjo k atereg a so p reb ro d ile k ri­ zo, v k a te ri so se znašle z z a p rto stjo in sam o zad o stn o stjo zgodnjegot- skega ploskovito-risarskega sloga. V o b ro b n em o k o lju slovenskih de­ žel se je ta ekspanzionistični italijan sk i val, ki so ga sicer zastopale le p o lju d n o zaznam ovane fu rlan sk e delavnice, izrazil še določneje: uveljavil je določene sta n d a rd e stenskega slik arstv a, zlasti k a r zadeva njegove krasilno-sim bolične naloge v ra z m e rju do stv arn e a rh ite k tu re , stan d ard e, ki se ko t težko p rem agljivi m oto vlečejo skozi vse 15. sto ­ letje. Ob neki priložnosti sem zapisal, da so fu rlan sk e slik arsk e delav­ nice ob vsem ob jek tiv n em u p o štev an ju njihove nizke kakovostne ravni, ki je konec koncev značilna za celotno italijan sk o u sm erjen o tvo rn o st v tem delu sre d n je E vrope, u tem eljile določene likovne in sim bolično- dek o rativ n e p red stav e v k rasitv i realnega a rh ite k tu rn e g a p ro sto ra , iz­ h ajajo če iz tip ičn ih nalog stenskega slikarstva. Delo fu rlan sk ih delav­ nic je zarad i laten tn o konservativnega n ag n jen ja slovenskih dežel do sta rih ro m an sk ih u m etn o stn ih p red stav v p o jm o v an ju cerkvene stavbe in n jen e religiozne in u m etn o stn e fu n k cije tu našlo posebej rodovitna tla. V tek u 15. sto letja, ko se je sam a m atičn a dežela teh delavnic že o tre sla tak šn ih sred n jev ešk ih u m etn o stn ih tokov, so se jih slovenske dežele še v ztrajn o oklepale vse do p ro d o ra ren esan se začetnih deset­ letij 16. sto letja. Zdi se, k o t da je celotna zgodovina slovenskega sli­ k a rstv a 15. sto le tja slonela n a sp o p ad u novosti v p o d a ja n ju n a d ro b n o ­ sti, zlasti v figuraliki, s sta rim i sim bolično-dekorativnim i shem am i, zgoščenim i v p o jm u »kranjskega prezb iterija« .3 Bilo bi to rej nesm iselno — in to bom o v n ad aljev an ju tudi p o trdili — tak o tip ičn em u fre sk a n tu , ko t je bil M o jster bohin jsk eg a p rezbi­ te rija , in njegovi sk u pini o d rek ati določeno »furlansko« osnovo. Ven­ d a r se le-ta kaže kot n ek a že uveljavljena, lahko bi rekli trad icio n aln a slikarsko-tehnična p la st b rez n ep o sred n e ali celo »šolske« odvisnosti od fu rlan sk ih slik arsk ih tokov iz časa okoli leta 1400. Ocena, ki jo je v tej sm eri nakazala K senija R ozm an, se zdi pravilna. Pač pa se ob tem p o jav lja neko drugo v p rašan je: če je res tako, k atere so potem druge slogovne p lasti, ki k o n stitu ira jo delo tega slik a rja in m u odm er- ! O. c., p. lis. 3 Prim. Janez Höfler: Stensko slikarstvo na Slovenskem med Janezom Ljubljanskim in M ojstrom sv. Andreja iz Kraše, habilit. delo, Ljubljana 1979 (razmnoženo kot tipkopis), p. 145. ja jo tako o predeljivi slogovno-razvojni položaj v razm erju do fu rla n ­ skih delavnic, in k je m oram o isk ati vire zanje. K ot bom o pokazali, gre tu za neko v obravnavi te skupine doslej p rak tičn o zanem arjeno slogovno p last, tisto nam reč, ki jo slik ar dolguje m ed n aro d n em u got­ skem u slogu nasp lo h in posebej tak o im enovanem u m ehkem u slogu; ta nak azu je slikarjevo odvisnost od drugih in d ru g ačn ih spodbud, ki so v n a sp ro tju s fu rlan sk im i trečen tizm i p rih ajale s severa, iz S red n je Evrope, v našem p rim e ru celo določneje s K oroške.4 N ajo tip ljiv eje se ta slogovna p la st izraža v p ro sto stoječi celopo- stavni svetniški figuri. P red časom sm o opozorili n a resnico, da so okvirne slogovne poteze, ki jih v g u b an ju oblačila p rin ašajo b o h in jski apostoli (sl. 1), severnjaškega izvora, in p ri tem opozorili n a sočasno koroško slikarstvo.5 S pod n ji rob njihovega v rh n jeg a oblačila se guba v značilnem »ušesu«, spod n je oblačilo se včasih rahlo, v en d ar dovolj zaznavno k o n ču je n a tleh v m ehko up o g n jen i konici.6 N a splošno lahko rečem o, da gre za negovanje češkega idiom a p ro sto stoječe svet­ niške postave iz okoli leta 1400, k ak o r se je v o b d o b ju m ednarodne gotike razširil po vsej sre d n ji E vropi skupaj z vzhodnim i alpskim i de­ želam i in v delu zgodnje b eljašk e delavnice doživel p rav določene for­ m e.7 T o stran K arav an k ga je uveljavil Janez L ju b ljan sk i, zlasti n a Vi­ sokem (1443), najdem o pa ga tud i v d rugih koro šk o zaznam ovanih spom enikih, n p r. p ri svetnici n a okenskem o ste n ju v severni steni sv. R adegunde v S red n ji vasi p ri Š en ču rju (ok. 1440), če ne govorim o o kopici k asn ejših retro sp ek tiv n o uglašenih del. V p rim erjav i s tistim i deli m o jstra F rid erik a, k je r češki vzorci n ajo čitn eje p rih a ja jo na dan (S podnje B o ro v lje/U n terferlach , slika K ristu sa trp in a v M ariap farr8 ), p a tu d i s posam eznim i liki Janeza L jubljanskega, razodevajo b o h in j­ ski apostoli sicer d rugotne, o trd ele in shem atizirane form e, vendar dovolj razvidne, da p o staja dvom ljivo, če so se m ogle razviti iz zgolj fu rlan sk e osnove. Tudi za sicer bolj »sodobno« učinkujočega Jak o b a starejšeg a v B ohinju v k ra tk e m ro m arsk em oblačilu je m ogoče p oka­ zati, da o b n av lja u staljen o form o.9 K ar zadeva p ro sto sto ječi svetniški lik, izvirno fu rlan sk o slikarstvo poznega trecenta b o h in jsk em u m o jstru ni m oglo p o n u d iti kaj otiplji- vejšega. V tej nalogi se fu rlan sk o slik arstv o drži sm ernic bolonjskega slik arstv a sred e in druge polovice 14. sto le tja in pozneje, k o t kaže, brez k ak ršn e izrazite vm esne sto p n je p resto p i p rag zgodnjega quattro- ' Vso to problem atiko sem sumarično prikazal v enem od poglavij sklep­ nega dela cit. habilitacijske razprave, pp. 158ss. 5 Janez Höfler, France Stele: Gotsko stensko slikarstvo (Poročila in ocene), Zt/Z, n. v., X, 1973, p. 207. 6 France Stele: Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972 (izr. knjiga zbirke Ars Sloveniae), sl. 92 in 33. 7 Janez Höfler: Beljaška slikarska delavnica v 15. stoletju, dokt. disertacija, Ljubljana 1974 (razmnoženo kot tipkopis), pp. 57 ss; id., Die gotische Male­ rei Villachs, Neues aus Alt-Villach, Jahrbuch des Stadtm useum s, XVIII— XIX, 1 . Band, Villach 1981—1982, pp. 36s in 80s. * J. Höfler, Die gotische Malerei Villachs, o. c., 2 Band, sl. 1 —3. ’ Gl. M ojstru Frideriku pripisano svetniško sliko iz beljaškega mestnega muzeja (J. Höfler, ibid., sl. 110). Zanimivo je, da v zapuščini Janeza Ljub­ ljanskega takšnega Jakobovega tipa ni mogoče zaslediti. Tudi mi ni znan kak izviren furlanski spomenik s tako opravljenim Jakobom. centa. N ekoliko drugače je z n ek aterim i fu rlan sk o ocenjenim i deli na Slovenskem , za k a te ra se zdi, ko t da v zam etkih n apovedujejo b o h in j­ ske apostole. Tu je tre b a opozoriti na posam ezne spom enike tiste si­ cer nehom ogene skupine, ki jo je Stele orisal ko t drugo kronološko sto p n jo fu rlan sk ih delavnic na Slovenskem , posebej na B reg p ri P red­ dvoru in Sv. M ohorja p ri D oliču,1 0 k je r se p o jav ljajo že zaznavnejši o b risi sred n jeev ro p sk eg a m ehkega sloga. Zdi se, da je v p rezb iteriju L enartove cerkvice na B regu p ri P reddvoru tako v slogovnem kot v ikonografskem in krasiln em pogledu an ticip iran o m arsik aj tega, k ar se pokaže v B ohinju, p ri čem er pa m orem o ugotoviti, da se ravno v tak šn ih potezah poslikava na B regu odm ika od izvirnih fu rlan sk ih vzorcev.1 1 N ekaj v načelu podobnega srečam o na K oroškem , v delu slik a rja štiriin d v ajsetih starešin v k ršk i stolnici in apostolov v apsidi cerkve v Z w einitzu,1 2 katereg a ita lijan izirajo ča osnova je obogatena s kalm i zgodnjega sredn jeev ro p sk eg a m ehkega sloga, podobno ko t pri Janezu Akvili iz R adgone, s k aterim im a zw einiški slik ar tud i sicer m arsik aj skupnega.1 3 K akorkoli že, četudi zanem arim o v p rašan je, ko­ liko še p ri tistih , od prvega furlan sk eg a to k a o d m ak n jen ih spom eni­ kih govorim o o tu jih p o tu jo čih delavnicah, lahko dom nevam o, da so se poznejši p ri nas delujoči, še vedno v fu rlan sk i m an iri izšolani sli­ k a rji začeli p rila g a ja ti zahtevam novega, s severa p rih ajajo čeg a slo­ govnega izražanja. B rez spom enikov, kot je B reg p ri P reddvoru, si b o h in jsk i prezb ite­ rij resnično težko zam išljam o. Tudi ni dvom a, da je fu rlan sk a dedišči­ n a v delu boh in jsk eg a slik a rja še vedno k rep k o navzoča, ne sam o v neizrazito zaokroženem o braznem tipu, am pak tudi v tak šn em detajlu d rap erije, ko t je »torbasto« g u b an je na p o p rsju fig u r;1 4 obdo b je po­ tu jo čih fu rlan sk ih delavnic je, kot sm o uvodom a zapisali, slovenskem u slik arstv u 15. sto le tja u stv arilo določeno podlago, ki se je le počasi stap ljala s poznejšim i razvojnim i novostm i. N a drugi stra n i pa so vzorci m ed n aro d n e gotike in m ehkega sloga severnjaškega porekla že tako m očno posegli v njegovo delo, da ga p re p ro sto ni več m ogoče ocenjevati ko t eno izm ed sto p en j, pa čeprav zadnjo, fu rlan sk eg a sli­ k a rstv a n a o sred n jem Slovenskem . '° France Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja, Ljubljana 1969, p. 136; id., Gotsko stensko slikarstvo, o. c., p. XV. " Za Breg pri Preddvoru gl. posebej Ksenija Rozman: Breg pri Preddvoru, K ulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 81, Ljubljana 1977. 1 2 W alter Frodl: Die gotische Wandmalerei in Kärnten, Klagenfurt 1944, pp. 71ss; Otto Demus, Kunstgeschichtliche Wechselbeziehungen im italienisch- kärntnerischen Grenzgebiet während der Gotik, Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie, 24—25, Klagenfurt 1936, pp. 180ss. 1 3 Prim. zlasti Turnišče, tako vrsto apostolov kot posamezne prizore Ladi­ slavove legende. Sicer pa se zdi, da italijanska kom ponenta Janeza Akvile oziroma njegovih slikarjev, bržkone posledica zvez z na štajerskem delu­ jočimi potujočim i delavnicami, v obravnavanju tega m ojstra doslej še ni bila dovolj poudarjena (prim. F. Stele, Slikarstvo v Sloveniji, o. c., pp. 157ss; tudi pripom bo Ulricha Ocherbauerja v katalogu razstave Gotik in der Steierm ark, St. Lam brecht 1978, p. 98). 1 4 K. Rozman, D elavnica. . . , o. c., p. 8; prim. npr. enega od apostolov v Partistagnu (Aldo Rizzi: Profilo di storia dell’ arte in Friuli, 1: Dalla pre- istoria al gotico, Udine 1975, sl. 433), iz ok. 1410. Poleg p ostav b o h in jsk ih apostolov nam slikarjeve zveze s severom d o k u m en tirajo še druge n ad ro b n o sti. Sv. H elena n a slavoločni sten i v B odeščah1 5 je zavita v oglavnico n a način, k ak ršen je v furlan sk em slik arstv u neznan, n asto p a pa po vsej sred n ji E vropi, tu d i n a K oro­ škem , zlasti ta k ra t, ko je u p o d o b ljen a prav ta svetnica.1 6 N a čelo segajoč k o d er las b o h in jsk ih apostolov je v splošnem značilen za m oške obraze češkega in srednjeevropskega m ehkega sloga, pogost ne sam o na K oroškem , am pak tud i na figurah Janeza L jubljanskega in Ž irovniškega m o jstra. Odličen zgled za to potezo oblikovanja obraznega tipa n ajd em o na ciklu d o p rsn ih apostolov iz kapucinskega sam ostana v Pragi iz časa m alo p red letom 1410.1 7 Z vidika scenskih p red stav m edn aro d n eg a gotskega sloga je zanim iva Ju rijev a slika v B o h in ju .1 8 O kolje svetnikovega spopada z zm ajem je ob stra n i in spodaj oboga­ teno z dro b n im i k rajin sk im i m otivi v precej m an jšem m erilu kot figuralna skupina, podobno ko t številne v p o k rajin o p ostavljene scene zgodnje beljaške delavnice, in izdaja d a ljn ji izvor v francoskem kn již­ nem slik arstv u z začetka 15. sto le tja .1 9 T akšne za m ed n aro d n i gotski slog značilne p o k rajin sk e pred stav e so fu rlanskem u, v trezn em u duhu italijan sk eg a trecenta izoblikovanem u slik arstv u tu je. Tudi p rim erjav a z u strezn o Ju rijev o sliko na slavoloku na B regu p ri P reddvoru,2 0 ki sicer razkriva, da je boh in jsk i slik ar segel po stan d ard n i italijanizira- joči figuralni shem i, kaže, da se tak šn i scenski p rijem i tudi v fu rlan ­ skem izročilu pri nas še niso bili uveljavili. V opu su M o jstra b o hinjskega p re z b ite rija je po svoje zgovornih še n ekaj d rugih fresk. Posebej zanim iva je slika M arijine sm rti v Š m a rtn em ob Paki, ko t druge ta m k a jšn je freske sicer preb eljen a, a o h ran jen a na dovolj zanesljivi fo tografiji (sl. 2).2 1 Slika p red stav lja novi ikonografski tip M arijine sm rti, izhajajoč iz razm ero m a redkega m otiva M arijine zadnje m olitve, za k atereg a je značilno, da o sred n ja oseba u m ira ne na postelji, m arveč kleče, v krogu apostolov, od zadaj pa jo p o d p ira apostol Janez. Izoblikoval se je n a Češkem okoli leta 1400 in od tam p ro d rl v sred n jeev ro p sk i p ro sto r, na katereg a je tudi o stal bolj ali m anj om ejen ;2 2 p ri nas ga zasto p ata u strezn i sliki na M uljavi in na V rhu nad želim ljem , prva bolj češko, d ru g a že napred- neje av strijsk o zaznam ovana.2 3 V Š m artn em ob Paki je prizor, kolikor lahko sodim o po fotografiji, podan brez K ristu sa z M arijino dušo, 1 5 K. Rozman, o. c., sl. 1 . 1 4 Gl. npr. oltarno fresko v Deutschgriffnu, ok. 1455 (J Höfler, Die gotische Malerei Villachs, o. c., sl. 53). 1 7 Antonin M atejček — Jaroslav Pešina: Czech Gothic Painting 1350—1450, Praha 1950, pp. 64s. “ F. Stelč, Gotsko stensko slikarstvo, o. c., sl. 31. 1 9 Prim. J. Höfler, o. c., 1 . Band, pp. 20ss. 2 Q F. Stele, o. c., sl. 22. 3 1 F Stelč, Freske v Šm artnem ob Paki, ČZN, XXXII, 1937, pp. 61ss. 2 2 Gyöngyi Török, Die Ikonographie des letzten Gebetes Mariä, Acta Histo- riae Artium Academiae Scientiarum Hungaricae, XIX, 1973, pp. 151—205; ead., Die Motive vom M arientod auf slowenischen Fresken im Lichte der m itteleuropäischen Ikonographie, ZUZ, n. v., XVI, 1980, pp. 75ss. !! Analiza J. Höfler, Stensko slikarstvo na Slovenskem . . . , o. c., pp. 47s (Muljava) in 69s (Vrh nad Želimljem). to rej tu d i že nekoliko av strijsk o preoblikovan.** Zam isel zanj našega ozem lja ni m ogla doseči p re d č e trtim ali p etim d esetletjem 15. sto ­ letja. F. S tele (ib.) je po K. K iinstleju ugotovil, da kaže slika ak tu aln o sev ern jašk o in te rp re ta c ijo M arijine sm rti, v en d ar m u je to dejstvo pom enilo le dokaz o slik arjev i »um etniški u d om ačenosti v slovenskem ozem lju«, ne da bi zaznal njegove in d ik ativ n o sti za ceno slikarjev ih u m etn o stn ih izhodišč. D rugo delo v tej v rsti je že nekaj časa o d k rita in p rak tičn o še nepu b liciran a, čeravno m očno o k rn je n a fresk a Pohoda sv. T reh k raljev v G orenji vasi p ri Logatcu (sl. 3 in 4).2 5 F reske R ozm a­ nova ne o m en ja ko t delo M o jstra b o hinjskega p rezb iterija, v en d ar o id en tifik aciji n jen eg a u stv a rja lc a sk o ra jd a ne m orem o dvom iti. Po vsem videzu sodeč, se je tu slik ar naslonil na tip trik raljev sk e slike, k ak o r jo je po b eljašk ih vzorcih to stra n K aravank uveljavil m o jste r v S re d n ji vasi p ri Š en ču rju (ok. 1440).2 6 T udi ta upodobitev u čin k u je z značilno zgneten o stjo figur, m ed k a te re se vrivajo skale k o t o sta­ nek k rajin sk eg a pasu, pri čem er govori o se k u n d arn o sti p o u stv aritv e tega tip a v p rim e rja v i s S red n jo vasjo zlasti n je n a kom pozicijska in izraznostna nebogljenost. Da se je boh in jsk i slik ar naslonil n a S red n jo vas, p riča v G orenji vasi tu d i o b lak asta b o rd u ra, ki p o tek a vzdolž ce­ lotnega gornjega ro b a slike.2 7 Ta izrazito koroški dek o rativ n i m otiv, ki n asto p a še p ri Ž irovniškem m o jstru , več kot v erjetn o učencu slik arja iz S red n je vasi p ri Š en ču rju , se p o jav lja tud i v p re z b ite riju v B ohinju,2 8 k a r kaže n a to, da ga je M o jster boh in jsk eg a p re z b ite rija izdatneje u p o rab ljal. O pozoriti m oram o še na dvoje slik, ki sicer n ista posebej in d ik a­ tivni, a ju v p rik azan i p ro b lem atik i ne m orem o obiti. N ajp rej slika M arije zaščitnice s plaščem v B o h in ja (sl. 1), na k atero se delno n a­ vezuje upodobitev iste tem e v Š m artn em ob Paki.2 9 Tu ne gre toliko za resnico, da M arija ne sto ji, am p ak p re sto lu je z deteto m na desnem kolenu (kakšne posebej zgovorne paralele za tak šn o rešitev m otiva ne m orem o navesti), ko lik o r za to, da so pod n jen im plaščem stoječi va­ rovanci delom a označeni po stan u : na M arijini desni stra n i odk rijem o papeža, k ard in ala, škofa, tu d i nekega m eniha, n a n jen i levi k ralja. O čitno im am o p red seboj novejši, šele za 15. sto le tje značilni tip »Ma­ te re vsega človeštva« (»M ater om nium «). Bilo bi tvegano na tej podlagi določiti n jen kronološki položaj v v rsti sorodnih spom enikov ožjega in 2 4 G. Törökova v članku v ZUZ (o. c.) slike v Šm artnem ob Paki ne upo­ števa. Ob tej priložnosti kaže opozoriti na pomoto v zvezi s sliko Mari­ jine sm rti v Bistrici ob Dravi (Feistritz a. d. Drau) na Koroškem: ker je bila avtorica odvisna le od nezadostne reprodukcije, ni opazila, da je postelja tam vendarle naslikana, in sicer vzporedno s spodnjim robom upodobitve, kar govori po vsej verjetnosti za dunajski vpliv (prim. J. Höfler, Die gotische Malerei Villachs, o. c., pp. 55s). “ Fresko je v zvezi z borduro omenila tudi Vilma Praprotnik, Ornamentika slikanih okvirov v srednjeveškem stenskem slikarstvu v Sloveniji, ZUZ, n. v., X, 1973, pp. 49 in 74. Tu je freska ocenjena kot »furlansko« obču­ tena. “ Janez Höfler, Freske v Srednji vasi pri Šenčurju (ok. 1440) in njeni sv. trije kralji, ZUZ, n. v., IX, 1972, pp. 7ss. 2 7 Tudi V. Praprotnik, o. c., p. 49. 2 ' F. Stele, Gotsko stensko slikarstvo, o. c., sl. 30. 2 9 Tudi K. Rozman, o. c., s slikami. širšega področja, v en d ar kaže fresk a ikonografsko rešitev, ki bi jo lahko d atirali šele p ro ti sredini 15. sto letja, p ri čem er lahko m ore­ b itn o italijan sk o p o sredništvo z gotovostjo izključim o.3 0 D ruga je slika M arijinega k ro n a n ja na S u h i pri Škofji Loki, po S teletu ocenjena za delo furlan sk eg a slik arja in po R ozm anovi uvrščena v opus M o jstra bohinjskega p rezb iterija.3 1 Stele pravilno dom neva, da p rin aša sta n ­ d ard n o italijan sk o shem o; ta pa se je v času, ko je fresk a nastala, na tej stra n i že bila uveljavila. V k o n k retn i rešitvi — K ristu s ne polaga M ariji k ro n e na glavo, m arveč jo že kro n an o blagoslavlja — jo n ajd e­ m o n p r. v B istrici na D ravi.3 2 Ni odveč om eniti, da kaže sorodno odvis­ n o st od fresk v B istrici na Dravi (F reistritz a. d. D rau), ki jih je okoli leta 1440 u stv aril neki sam o sto jen slik ar F riderikove beljaške delavnice, tu d i ta m k a jšn je K ristusovo obrezovanje, sicer že delo Su- škega m o jstra ,3 3 n aslan jajo če se n a vzorec, ki sta ga k asn eje posnela tudi slik ar v T esinji vasi (Tessendorf) p ri Celovcu in Tom až B eljaški v G erlam oosu.3 4 O dvisnost je pač le rah la (predvsem v n ap rej sk lo n je­ nem svečeniku z značilnim p rto m okrog ledij), daje pa skupaj z M ari­ jin im k ro n an jem m isliti, da je v delavnici M o jstra bohinjskega prez­ b ite rija o b sta ja la v rsta predlog, posredno izvirajočih iz sta re jše belja- še delavnice. Povzetek vsega povedanega pokaže, da se je M ojster bohinjskega p re z b ite rija resd a v erjetn o izšolal v osrednjeslovenski fu rlan sk o u sm er­ jen i trad iciji, ki se je v tem času pač ni bilo m ogoče izogniti, se je pa dovolj k rep k o soočil tud i z novejšim i vzorci in s slogovno govorico S red n je E vrope. A bsolutno vzeto, m o jstro v e zveze s severom ne one­ m ogočajo d a tira n ja njegovega dela v štirid e se ta leta 15. sto letja, k ak o r je to na podlagi B ohinja in Š m artn eg a ob Paki sto ril F. Stele. D rugo pa je v p rašan je relativne kronologije, č e bi slik ar izšel iz pravih fu r­ lanskih delavnic, bi to ne pom enilo le, da bi m oral z delom začeti že v p rv ih d esetletjih 15. sto letja, am p ak tudi, da ne bi bil dovolj sp re­ jem ljiv za obravnavane F urlancem tu je severnjaške novosti. Tako pa p o sta ja v erjetn o , da je delo vendarle zastavil šele v času, ko so se na o sred n jem Slovenskem že pokazali sadovi vpliva koroškega slikarstva, tj. okoli leta 1440, p ri čem er je m ed drugim treb a m isliti celo na do­ ločeno odvisnost od M ojstra S red n je vasi p ri Š enčurju. M im ogrede, tud i v tem p rim e ru bi se ta koroško izoblikovani, a s precej širokim u stv arjalsk im diapazonom o b d arjen i slik ar razk ril kot odločilen po­ b u dnik novih likovnih p red stav , ki so slovensko slikarstvo preu sm erili iz ozkih fu rlan sk ih tokov na sicer zapoznelo po t m ed n aro d n e gotike in m ehkega sloga. 3 0 Gl. npr. Paul Perdrizet: La vierge de misericorde, Paris 1908, pp. 150ss; R. Gounot, Observations et hypotheses concernant la Vierge Protectrice du Musee du Puy, Gazette des Beaux Arts, CXVI, Fevr. 1974, pp. 57—88; Wilhelm Suida: Österreichs Malerei in der Zeit Erzherzog E m sts des Ei­ sernen und König Albrechts II., Wien 1926, pp. 30s (Marija zaščitnica s plaščem z Albrechtovega oltarja v Klosterneuburgu). 3 1 K. Rozman, o. c. 3 2 J. Höfler, Die gotische Malerei Villachs, o. c., p. 56. 3 3 F. Stele, o. c., sl. pred naslovno stranjo. 3 < Gl. nazadnje J. Höfler, o. c., pp. 57, 75 in 138. V tak šn em razvojnem k o n te k stu im a M o jster bohin jsk eg a p rezbi­ te rija še neki d ru g pom en. R azkriva nam reč u so d n o st n a lokalne k valitativne razm ere vezanega stenskega slik arstv a vzhodnoalpskih de­ žel, ki je zahtevne form e m ednarodnega gotskega sloga n em alo k rat b rez rep ro d u k tiv n e m oči ru stificiralo do o trd elih ploskovitih shem , v k a te rih je m ogoče le z n ad ro b n o analizo posam eznih potez in rek o n ­ stru k c ijo izvirnega slogovnega kom pleksa p rep o zn ati p rv o tn e vzorce. O pozorilo na to d ejstv o se zdi posebej pom em bno, k e r se v slovenski slik arsk i p ro d u k ciji še globoko v drugi polovici 15. sto le tja pojav ljajo dela, ki sicer navidez sledijo novejšim slogovnim zahtevam , a se v resnici še držijo pol sto le tja sta rih obrazcev.3 5 O blikovne »formule« m ehkega sloga — zakaj v resnici gre zgolj za čista teh n ičn a pom agala p ri likovnem obvladovanju človeške p ostave — kažejo, kako velik del našega u stv a rja n ja tega časa še v ztraja na konservativnih slogovnih izhodiščih, h k ra ti pa tudi, kolikšno m ero inovativnosti so v p rim erjav i s sodobniki prem ogli n ek ateri n a d a rje n i posam ezniki — tu m islim o zlasti na M o jstra B olfganga iz C rngroba3 6 —, ki so se sredi sto letja preu sm erili na nove vire slogovnega izražanja. EINIGE ANMERKUNGEN ZUM MEISTER DES PRESBYTERIUMS VON BOHINJ Der vorliegende Beitrag erörtet einige Momente im Werk des nach dem Chor der hl. Johannes-Kirche in Bohinj (um 1440) benannten Freskanten, der bisher vorwiegend als Fortsetzer der Tätigkeit friulanischer W anderma­ ler aus der Zeit um 1400 betrachtet wurde. Anhand einiger Stilm erkm ale stellt der V erfasser fest, dass der Maler m it dem sog. Weichen Stil nördlicher Prägung, der nach Zentralslowenien über K ärnten gelangte, vertraut war, und äussert die Vermutung, dass er u. a. auch unter dem Einfluss der in der K ärntner Manier geschulten und im zweiten Viertel des Jahrhunderts in Zentralslowenien wirkenden Maler, vor allem des Meisters von Srednja vas bei Šenčur (um 1440), stand. 3 5 Prim. k Suškemu m ojstru Janez Höfler, K stilni podobi stenskega sli­ karstva 15. stoletja na Slovenskem, Zbornik za likovne umetnosti, XIV, Novi Sad 1978, p. 142 in op. 29. 3 4 J. Höfler, ibid., pp. 143ss.