äv ' Mmm-w"; v aiifö v * *
40 LET
FOTO KOS.
Severni aef sofs/ie paface na Jugoslovanskem trgu v Mariboru, cftzavna deš h a meščanska šofa.
40 LET
DRŽAVNE DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE V MARIBORU
11891 — 119311
UREDIL RAVNATELJ
MARIBOR 1931
NATISNILA MARIBORSKA TISKARNA D. D. P MARIBORU
Za uredništvo odgovoren:
DRAGO HUMEK,
deške meščanske šofe v
Zastopnik tiskarne:
STANKO DETELA v
ravnatefj
Marifioru
Marißoru
NA PREVESU.
ZA ŠTIRIDESETO OBLETNICO DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE V MARIBORU.
1.
Previdno in drobno je čas plamtikal in zdelo se je, da nas pomandra.
Ponižujoč nas v trpkosti gorja objestno togi duh je v nas pronikal.
Skoz nas se sever je na jug pretikal želiteč po krasu ljudstva in sveta in klub hotenju zemlje in neba je zapeljivi Adriji mežikal.
Živeli borno dvojno smo življenje: za se v kotičku bednega srca, ki narekuje vera ga, poštenje;
za gospodarja, ki ga bič ravna živinčetu za komaj revno tlenje vsakdanjosti brez vere in duha.
II.
Tako tedaj smo stali tu ob strani, priklenjeni veslači na tuj brod, neprosti, da iskali bi usod, ki jih bodočnost nepoznana hrani.
Na tožni smo napev bili ubrani, le prerok s pesnikom je vodil rod in varoval nas ničestnih zablod v krasoto zemlje duh zavarovani.
Iztekla ura se, v njej strta zmet, čas viher zle naklepe je odvel, neplodno delo mnogih mnogih let.
Vzravnal jetnik se, prsa je napel, svobodo vdihnil je, življenja cvet in z njo je nove zarje žar razvnel.
Ti vatlar nisi zmeril nam dulia, ko si med nami šaril in iztikal.
Nad nami si kot sova smrt skovikal in kljuval, jastreb, dušo iz srca.
Se vije sever, zlobno jug divja.
A svet se bo slej v drugo smer premikal, kjer senca bila je, nov svit bo vznikal, brez krink resnica jasna vzplapola.
Zaškrtal čas je in se je prevesil.
Nov val gre iz prihodnosti daljin, ki vse dognanje vaše bo premesil.
Izvijemo iz \ ašili se tesnili.
Tedaj se duh bo z nami utelesil, zajemal iz neskaljenih jasnin.
IV.
Razcveti se beseda, razbohoti in zlato seme vdilj in vdilj razvoj.
Ti duh pa razkošati se ob njej in speši z njo po jasni solnčni poti.
Do vseh globin sc v jedru povrednoti, do vseh daljin iz svoje sile spej, s toplino ždečo gmoto nam razgrej. Bistrine naj ti tujec več ne moti.
Vseli naših sil vrlina sc razplete in obogati se vrednot vršaj, obilja naša doba nam nacvete.
Zajel nas davnih hrepenenj tečaj.
Sedaj nam lastna dlan usodo gnete, prihodnost nam odprta na stežaj.
Ivan Matelič.
IZ KRONIKE.
Z državnim zakonom od dne 14. maja 1869. leta ju bila v nekdanji Avstriji dana možnost za ustanavljanje meščanskih šol, ki naj bi ustrezale prosvetnim potrebam trgovskega, obrtnega in kmetijskega naraščaja, Širokim pridobitnim slojem naj bi nudile izobrazbo, ki bi segala preko smotra osnovne šole. Kjerkoli so ustanovili meščansko šolo, tam sc je kmalu pokazal nje blagodejni vpliv. Meščanske šole so v sledečih desetletjih v polni meri izpolnile svojo nalogo. Narod, ki je v stari Avstriji najbolje spoznal vrednost meščanskih šol za podvig narodove izobrazbe in njega tvornih sil, so bili Čelii. Ti so si ustvarili vzlic vsem zaprekam, ki jim jili je stavila avstrijska vlada na pot narodove prosvetitve, že pred svetovno vojno do 700 meščanskih šol. Po svoji osvoboditvi pa so to število mnogo več nego podvojili tako, da imajo danes 1800 meščanskih šol.
Maribor je dolgo odlagal ustanovitev deške meščanske šole. Mestnim očetom se je videla dekliška meščanska šola važnejša. Zato so jo ustanovili skoraj deset let pred deško. Pravilno so sodili, da je izobražena žena in mati ona sila, ki daje naraščaju trdno nacijonalno, tj. v takratnem ztnislu, nemško
zavest. Razmeroma pozni ustanovitvi deške meščanske šole se moramo čuditi tembolj, če pomislimo, da je bil Maribor od nekdaj središče živahne trgovine in torišče pridnih rokodelcev, mariborska okolica pa zlata jama za poljedelstvo, vinarstvo, sadjarstvo in gozdarstvo.
Naša deška meščanska šola se je rodila, kakor več drugih meščanskih šol, iz osemrazredne osnovne šole. Ob taki
TRAN C TRISCH,
prvi ravnatefj; od 1801. do /9o3. t
preustrojitvi so odcepili od osemrazrednice tri najvišje razrede in jim dali ravnatelja in za pouk na meščanski šoli izprašano učiteljstvo. Zato tudi ui bilo v takih slučajih skrbi za šolske prostore. Tudi naša deška meščanska šola je ostala s svojo matično osnovno šolo še dolgo vrsto let v istem poslopju. Oba zavoda sta bila nastanjena y mogočnem šolskem poslopju, ki ga je zgradila mestna občina po načrtih arhitekta Viljema Biicherja in ga dne 2. oktobra 1873. leta izročila svojemu namenu. Od tedaj je zavzemala vzhodni in južni del državna realka, severni trakt pa je napolnila 1. deška osnovna in pozneje
a
meščanska šola. Na zunaj lepa renesančna zgradba seveda v svojih notranjih prostorih že dolsko več ne ustreza zahtevam modernega šolskega poslopja.
Izmed veščakov, ki jim je bila poverjena sestavitev učnih načrtov za nameravano meščansko šolo, hodi omenjen znameniti slovenski pedagoški pisatelj in šolnik Henrik Sehreiner, ki je bil takrat ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru.
Za prvega ravnatelja deške meščanske šole je bil imenovan strokovni učitelj Franc Frisch, ki je postal pozneje ravnatelj mariborskega ženskega učiteljišča. Znan je tudi kot pisatelj nemških čitank in drugih šolskih in pedagoških knjig. V prvem učiteljskem zboru so bili nemški strokovni učitelji Ludo-vik Hudovernik, Karel Sketh in Franc Meschko, pa katehet Slovenec, Ivan Vreže. Da je bila deška meščanska šola že od vsega početka strogo nemški zavod, spričo takratnih razmer ni treba poudarjati. Vršila je dolgo vrsto let izrazito na-cijonalno delo v nemškem smislu.
/
VIKTOR PH1L1PPEK,
drugi ravnc.tefj, od !Qo3. do 1QIQ. f.  
Ob otvoritvi, dne 16. septembra 1891. leta, je štel novi zavod dva postopna razreda, ki sta imela vsak nad 80 učencev. Med njimi pa je bilo mnogo slabičev, ki so omahnili in izostali že med šolskim letom.
V pričetku drugega šolskega leta je bila naša deška meščanska šola že popolna. Imela je tri postopne temeljne razrede in še vzporednico k 1. razredu. Radi obilnega izstopanja učencev in strogega redovanja, je štel 3. razred ob koncu leta sicer samo 13 učencev, zato pa so bili vsi ostali razredi dobro obljudeni. Novi zavod je premagal početnc težkoče in je živel in se razvijal, čeprav polagoma. V prej navedeni obliki je ostala deška meščanska šola polno desetletje. V spodnjih razredih je število učencev polagoma rastlo. Le 3. razred je bil bolj šibek. Mladina je le polagoma pojmila, da je treba pričete nauke tudi dovršiti. Še dolgo se je poznal vpliv osnovne šole. Iz nje je lahko izstopil vsakdo, ki mu je bilo 14 let. Po letu 1901. vidimo tudi v tem oziru napredek.
V pričetku šolskega leta 1903./04. je bil imenovan dosedanji ravnatelj naše meščanske šole, Franc Frisch, radi svojih pedagoških zaslug, vzlic temu, da ni imel akademske izobrazbe, za ravnatelja novega deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru. Na njega mesto je stopil dotedanji strokovni učitelj deške meščansko šole v Mariboru. Viktor Philippek, ki je ostal ravnatelj vse do tukajšnjega šolskega prevrata dne 31. marca 1919. leta.
Prvi večji porast je dočakala naša šola v pričetku šolskega leta 1905.^06., ko je število učencev tako narastlo, da je bilo treba otvoriti vzporednico tudi k 2. razredu. V tem šolskem letu je štel tudi 3. razred neobičajno veliko učencev. V sledečih letih je ta razred vse bolj napredoval, tako da je bilo v njem vedno nad 50 učencev. Ker so bile takratne meščanske šole samo trirazredne, je torej naša meščanska šola poslala v praktične stroke vedno več svojih absolventov.
S porastom 3. razreda je bila dana možnost še večjega napredka. V tem času je namreč šolska oblast ustanovila tako zvane »enoletne tečaje« ali »nadaljevalne razrede«. V te tečaje so lahko vstopali učenci, ki so dobili na koncu 3. razreda meščanske šole odpustnico, iu so torej dovršili popolno trirazredno meščansko šolo. Enoletni tečaji so imeli namen poglobiti učno snov, ki so jo učenci predelali v treh raz-
redili normalne meščanske šole. Z njimi je bila meščanska šola razširjena v štirirazrednico. S tem se je že takrat jako približala nižji srednji šoli realnega tipa. Nadaljevalnih razredov so se najbolj posluževale meščanske šole na Dunaju in na Češkem. V naših krajih je bil s pomočjo privatne podpore otvor-jen na deški meščanski šoli v Krškem že leta 1903. Ob svoji dvajsetletnici leta 1911./1912. ga je dobila tudi deška meščanska šola v Mariboru. Ker so se učenci v teku dolgih let komaj privadili, da so vztrajali v trirazredni meščanski šoli do konca, je bila otvoritev četrtega razreda možna le vsled velikega števila učencev v 3. razredu. V novi 4. razred sc je vpisalo res le 14 absolventov 3. razreda.
V šolskem letu 1913./14. se je vpisalo toliko novincev, da je bilo treba otvoriti k 1. razredu še eno vzporednico. Naš zavod je štel tedaj sedem razredov in je ohranil to število vzlic težkočam v svetovni vojni do leta 1918.
Svetovna vojna je povzročila šolstvu mnogo zla. Tudi deški meščanski šoli v Mariboru ni prizanesla. Udarila jo je še bolj občutno nego druge šolske zavode v mestu. Mnogo učiteljev je bilo pozvanih pod orožje. Njih maloštevilni namestniki in ostali tovariši so pričeli v šolskem letu 1914./15. s poukom komaj 9. oktobra. Konec tega šolskega leta je bil vreden pričetka. Dne 26. majnika je moral hipoma nehati pouk. Vse ogromno poslopje je s telovadnico vred zasedel »Armeeoberkommando«, ki je ostal tu skoraj do konca vojne.
V vojnih šolskih letih je trpela šola vsled premalega števila šolskih prostorov. Potikala se je po mestu, največ je bila nastanjena na 4. deški osnovni šoli v Samostanski ulici, ki je bila pa tudi polna dece z osnovnih šol. 'Umevno je, da so morali učitelji do skrajnosti okrniti predmete in učne ure. Vsekakor je bilo pa dobro, da je bila mladina vsaj nekaj ur na dan v šoli odtegnjena pogubnemu vplivu ulice.
V velikih počitnicah leta 1918. so deško meščansko šolo zopet vselili v stare prostore. Pri izseljevanju in ob vrnitvi je bilo seveda mnogo učil pokvarjenih ali uničenih. Tudi že itak stara oprema je mnogo trpela. Ob otvoritvi novega šolskega leta 191S./19. se je pokazala potreba vzporednice k 3. razredu tako, da je imel zavod s tem letom štiri temeljne razrede in štiri vzporednice.
Po končani vojni in naši osvoboditvi so ostale šole v Mariboru še pet mesecev v rokah prejšnjega učiteljstva. Posled-
nji učiteljski zbor na našem zavodu je bil sestavljen iz sledečih oseb: Ravnatelj Viktor Philippek, stalni katehet Martin Petelinšek in strokovni učitelji Ferdinand Bucher, Alfred Fröhlich, Maks Kovač, Friderik Ledineg, Josip ReLlniann, Ivan Wassermann, Josip Wermuth in Rikard Wolf.
Ob šolskem prevratu koncem meseca marca 1919. leta je izročil dotedanji ravnatelj deške meščanske šole vpričo mestnega šolskega nadzornika Miroslava Šijanca posle in in-
- DRAGO HUMEK,
tretji ravnatefj, od 1919- f-
ventar katehetu Martinu Petelinšku, ki je nato dne 3. aprila vse izročil novemu ravnatelju Dragotinu Humeku. Ta je bil dotlej 22 let strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Krškem.
Na zavodu so ostali še dotedanji nemški učitelji: Alfred Fröhlich, Maks Kovač in Josip Rellmann. Razen ravnatelja Humeka in kateheta Petelinška so bili prideljeni naši šoli še Ivanka Kalinova, Josip Poljanec, Franc Škof, Milan Vauda in Milan Zupančič. Ta, za toliko število razredov sicer pre^
majhen učrteljski zbor, je radi množili zaprek in velikonočnih počitnic pričel s poukom v sredo, dne 23. aprila.
Naše težkoče so bile v začetku slične onim na drugih zavodih. Zrahljana disciplina, prikrito hujskanje, nezaupanje v slovenskega učitelja, nesigurnost Maribora, težki življenski pogoji za učiteljstvo in pomanjkanje učil, vse to je tvorilo težke ovire rednemu delu. A tudi te sta končno premagala vztrajnost in dobro tovarištvo učiteljstva.
FOTO HUMEK
Učiteljski zbor po sol. prevratu 19^9- l Zuvančič. Kovač, Petelinšek, Vauda, Tr oblic h.
Ress man. Kalinova, Humek, Poljanec,
Škof.
Doslej je bila naša meščanska šola popolnoma nemški zavod s strogim nemškim nacijonalnim duhom. Učenec tu ni smel izpregovoriti slovenske besede. Preustrojitev take šole v jezikovnem pogledu, ni bila lahka naloga. Treba je bilo čakati in pred vsem — delati.
Že v pričetku šolskega leta 1919./20. se je vpisalo toliko slovenskih dečkov, da je dobil zavod tri temeljne slovenske
razrede. V teku časa so se slovenski razredi vso bolj množili, nemški pa kopneli tako, da je ob zaključku šolskega leta 1923./24. izginil zadnji nemški razred. Od tedaj se ni nikoli več javilo toliko nemških učencev, da bi njih število doseglo predpisano višino1 za otvoritev nemškega razreda.
V sledečih letih je naša šola vedno rastla in je število nje razredov doseglo 11. To število je ostalo neizpremenjeno skozi dobo petih let. V jubilejnem letošnjem šolskem letu pa je število razredov padlo na 9. Vzroki padca so različni. Meščanske šole so edina učna ustanova, ki še danes nima svojega zakona. Zato so nje odnošaji do drugih zavodov še neurejeni. Ker se vrhu tega hoče današnjemu človeku lahkega dela in sigurnega zaslužka, sili mladina na srednje šole, ki omogočajo vstop v državno službo. Mnogo učencev iz mestne okolice je izostalo, ker mestna uprava radi premalega števila šolskih prostorov odklanja zunanje učence, ali pa jim nalaga visoko šolnino.
V dobi po šolskem prevratu je uspešen pouk ovirala ve-dna menjava in pomanjkanje učiteljstva. Nekaj časa je bilo tudi premalo učnih sob. V letih, ko je štela naša šola 11 razredov, smo imeli vedno »potujoč« razred brez lastne učne sobe. Priznati pa moramo, da je zavod razmeroma dobro opremljen z učili, ki so posebno narasla po prihodu slovenskega učiteljstva. V tem času je dobil zavod tudi predavalnico za fizi-ko in kemijo, leta 1928. pa veliko, moderno urejeno šolsko delavnico, ki je edina te vrste v naši kraljevini. Razen navedenih prostorov ima naša šola kabinete za zemljepisje in zgodovino, za prirodepisje in za fiziko, 10 učnih sob, 2 risaluici in veliko telovadnico, ki jo ob enem uporablja tudi državna realna gimnazija in sokolsko društvo. Leta 1929. je dobila telovadnica lep pod iz hrastovih deščic.
Da bi pokazalo, na kakšni višini stoji naša deška meščanska šola po šolskem prevratu, je priredilo nje učiteljstvo že koncem šolskega leta 1922.'23. veliko razstavo šolskih izdelkov v prostorni spodnji risalnici. Tedaj so bili poleg risb, zvezkov in drugih šolskih izdelkov prvikrat razstavljeni ročni izdelki učencev: modeli, vezane knjige, mape, leseni predmeti i. t. d.
V	sledečem šolskem letu se je naša šola udeležila velike razstave v Beogradu, kjer je po sodbi posetnikov zavzemala prvo mesto. Največjo in najlepšo razstavo pa je priredilo učiteljstvo naše meščanske šole ob koncu šolskega leta 1927./28. ob pri-
liki kongresa meščanskošolskih učiteljev v Mariboru. Tedaj je prihitelo nad 200 učiteljev in učiteljic meščanskih šol iz vseh delov naše Jugoslavije v Maribor. Učiteljstvo slovenskih meščanskih šol je priredilo ogromno kolektivno razstavo, ki je napolnila na lepi 2. dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici 16 večjih in manjših sob in dva hodnika. Razstavili sta svoje izdelke 32 meščanski šoli iz tedanje ljubljanske in mariborske oblasti.
Dr. ALOJZIJ JUVAN,
župan mesta Maribora.
V	teku poslednjih 12 let so delo v naši meščanski šoli nadzorovali mnogi nadzorniki. V prvih povojnih letih sta bila naša nadzornika profesorja Miroslav Šijanec in Fran Fink. Cesto si je takrat ogledal šolo in pouk veliki prijatelj meščanskih šol prosvetni inšpektor dr. Leopold Poljanec. V času mariborske oblasti je nadzoroval prosvetni inšpektor dr. Adolf Pečovnik, naposled pa prosvetni inšpektor dr. Fran Kotnik. Vsi našteti nadzorniki so se o naši deški meščanski šoli izrekli zelo zadovoljivo.
Našo deško meščansko šolo je vedno v veliki meri podpirala mestna uprava. Poleg rednih postavk v proračunu so bili
vedno tudi dovoljeni večji in manjši zneski za razne svrhe. Posebno mnogo je žrtvovala mestna uprava za novo fizikalno predavalnico, za graditev šolske delavnice, za parketiranje in opremo telovadnice i. t. d. Tudi izdajo pričujočega spisa je omogočil g. župan dr. Alojzij Juvan, ki mu bodi na tem mestu izrečena za to presrčna hvala.
Danes, ko stopa deška meščanska šola v Mariboru v poslednje desetletje pol stoletja, lahko ponosno pogleda na svoje kulturno delo. Učencev, ki jih je videla pod svojim krovom,
FOTO KOS.
Def naše razstave v Mariboru 1Q28. f.
je mnogo tisoč. Velika večina od teh je pri dobrem kruhu. Vsak izmed njih se gotovo tu in tam hvaležno spominja naše meščanske šole in nje učiteljev, ki so hoteli mladini vselej le dobro.
Ob štiridesetletnem jubileju državne deške meščanske šole v Mariboru želimo, da bi to-kulturno ognjišče še dalje cvetelo in rastlo in vzgajalo naše dečke v dobre in delavne sinove našega mesta in v zavedne državljane, ki bodo vroče ljubili domačo grudo in svojo majko Jugoslavijo.
Drago H u m e k.
ŠTIRJE DECENIJI V ŠTEVILKAH.
In če bi pogledal lenuh v trenutku, ko zadene na rame peti križ, v svojo preteklost, bi videl za seboj dolgo dobo, pa če bi bila tudi le samo' bela lisa. Gotovo pa je zanimivejši pogled v pretekle dni in decenije šolskega zavoda, ki mora biti žarišče vsega lepega, učitelj novih idej in vzgojitelj novih generacij. Tak pogled pa je še lepši za šolo, ki je bila v tem času nad dvanajst let vzgojiteljica našega srednjega stanu na jezikovni in državni meji.
FOTO KOS.
Def naše razstave v Mariboru 1928. f.
Dolga je brazda, ki je v njo sejal učitelj štirideset let kleno zrnje. Globoko je vrezal brazdo plug kulture. Premnogo zrno je obrodilo stoteren sad, saj je bila nepregledna vrsta mladih duš dovzetna za zlate nauke in pripravljena sprejeti kulturne dobrine svojih prednikov.
Učitelj pa je sadjar v sadnem vrtu. Nikoli ne da rad drevesca iz rok predno ga ni vzgojil in pripravil za življenje. Njega najiskrenejša želja je, da bi vsak. učenec, ki je vstopil v šolo, \ dovršil svoje nauke na zavodu. Cesto se mu namera posreči,
v mnogih slučajih pa drevcsce usahne šc predno je vzgojeno, ali pa ga tuje sile presade drugam. V boju za obstanek mora tudi marsikateri nadarjen učenec zapustiti šolo še predno jo je dovršil. Materijalne skrbi prisilijo roditelje, da oddajo svojo deco pred dovršitvijo meščanske šole v obrt ali v trgovino. Da bi ne izgubljali let zastonj .... Mnogo takih, pa tudi onih, ki se jim v šoli ni hotelo učenja in dela, izpregleda v poznejšem trdem življenskem boju, pa sc vrnejo in dokončajo v šolski dobi pričeti študij v privatnem pouku in s privatnimi izpiti.
V	teku 40 let so bili na naši meščanski šoli vpisani 12234 učenci. Od teh je bil 1,571 absolvent, med njimi 345 z završ-nim izpitom. Ker so posamezni učenci vpisani po 4 leta, je število poedincev dokaj nižje. Zato sc odstotek absolventov mnogo izboljša.
Zanimanje za našo meščansko šolo ni bilo vedno enako.
V	prvem šolskem letu 1891.—1892. sta imela po en prvi in drugi razred vsak nad 80 učencev. Od 81 učenca drugega razreda je dovršilo razred 39, a se je od teli vpisalo v tretji razred fc 17, dovršilo pa le 13 učencev. Bili so to prvi absolventi takratne trirazredne meščanske šole. Drugo leto je štel zavod že 2 prva, 1 drugi in 1 tretji razred. Tak je ostal polnih 13 let, do šolskega leta 1905.— 19U6. Takrat je dobil drugi razred vzporednico. Naval na prvi razred je bil vse večji. V šolskem Jetu 1911.—1912. so otvorili k prvemu razredu še eno vzporednico, ob istem času pa sc je posrečilo izposlovati četrti ali nastavni razred (Einjähriger Lehrkurs). Od 44 absolventov prejšnjega tretjega razreda se je vpisalo v novo ustanovljeni razred 14 gojencev, ki so vsi dovršili tako izpopolnjeno meščansko šolo. Navedenih 7 razredov je imela šola vse do znamenitega prevratnega leta 1918.—1919. V početku tega šolskega leta je bilo treba deliti tretji razred, ki je imel po delitvi še vedno 47 in 43 učencev. Odstotek absolventov je bil to leto najslabši. Mnogo učencev, posebno onih iz tretjih razredov, je ob prevratu in v sledečih burnih dneh kar izostalo, pa sc niso vrnili več.
S šolskim letom 1919.—1920. pričenja nova doba za našo meščansko šolo. V tem letu je dobil zavod prve slovenske razrede z nemškimi vzporednicami. Razmerje je bilo 1+1+1+0 za slovenske in 2+1 + 1 + 1 za nemške razrede. Po številu učencev je bilo razmerje (vH-44+24+0 proti 101+65~l'37+25.
Vglabljajoč se v nove razmere in sodeč po znanem izumetničenem ustvarjanju mariborske nemške večine je učiteljski zbor upravičeno sodil, da bodo nemški razredi brez nasilnih ukrepov sami od sebe izplahnili. In to se je res zgodilo že v razdobju potili let. Sledeči pregled nazorno kaže, kako so se množili slovenski razredi in učenci in kako se je liitro krčila nemška meščanska šola:
1. Šolsko leto	slovenskih razredov	učencev
1919.—1520.	l + l + l+O = 3	63+	44+24+ 0 = 131
1920.—1921.	2+1 + 1+ 1 = 5	101+	58+38+14	=	211
1921.—1922.	3+2+1+1 = 7	141+	99+48+22	=	310
1922.—1923.	3+2+2+1	= 8	148+121+68+22 = 359
1923.—1924.	4+2+2+1	= 9	157+106+84+32 = 379
2. Šolsko leto	nemških razredov	učencev
1919. -1920.	2+1 + 1+1	= 5	101+65+37+25 = 228
1920.—1921.	1+2+1+1 = 5	58+77+27+12= 174
1921,—1922.	1+1+1+0 = 3	45+45+34+ 0= 124
1922,—1923.	1 + 1 + 1+0 = 3	40+23+14+ 0= 77
1923—1924.	0+1+0+0 = 1	0+34+ 0+ 0= 34
V	šolskem letu 1924,— -1925. je bila deška meščanska šola v Mariboru že popolnoma slovenska. Za tretji nemški razred sc je oglasilo premalo učencev. Večinoma so sc vpisali v slovenske razrede. V tem letu je štel zavod 10 razredov, med njimi 2 četrta s 32 in 27 učenci. Ker je bila že prejšnje leto izvršena preuredba (unifikacija) vseh meščanskih šol v nasi kraljevini v tem smislu, da mora imeti popolna meščanska šola štiri razrede, je bil dotok v četrti razred vse večji. V obče so učenci čezdalje manj izstopali med šolskim letom in pred dokončanjem študija na meščanski šoli.
Najvišje število učencev je dosegel naš zavod v šolskem letu 1926.—1927. V 11 razredih so bili skupaj 523 učenci. Radi tega je štela šola v šolskem letu 1929.—1930. celo’3 četrte razrede. V poslednjih letih se čuti upadek, ki so mu krivi razni vzroki, pred vsem pa neurejenost meščanskih šol, ki še vedno nimajo svojega zakona, zapostavljanje meščanskih šol v pogledu prestopa učencev na druge zavode in radi tega velik naval mladine na srednje šole. Letos, v jubiljnem letu ima naša šola 9 razredov s 324 učenci.
Deška meščanska šola v Mariboru nudi tudi zanimivo sliko v pogledu na narodnost učencev. Največ Slovencev je bilo vpisanih v prvih letih po otvoritvi. Vsi ostali učenci so bili seveda vpisani kot Nemci. Učenci madžarske ali italijanske narodnosti so redke izjeme. V poznejših letih, posebno po letu 1901. se je število Slovencev stalno krčilo. Ko-t Nemci so bili vpisani celo učenci izrazitoi slovenskega pokolenja. Med vojno so nekateri učitelji pisali kataloge edino le z gotico. Za Maribor značilnih Itschev in Eggov kar mrgoli. Tudi otroci beguncev s Primorja so bili često vpisani kot Nemci. Po vojni se je ta slika seveda popolnoma izpremenila. V jubilejnem letu je n. pr. med 324 učenci le 41 Nemec. Z ozirom na versko pripadnost je velika večina učencev rimskokatoliške vere. Od ostalih verskih izpovedi so zastopani le evangeličani, ki jih je pa malokdaj nad 10.
Naša šola je zanimiva tudi v pogledu roditeljev, ki so svojo deco tu vpisali. Večina teh pripada malemu človeku, ki hoče dati svojemu otroku praktično izobrazbo v življenje, ker mu drugih zemeljskih dobrin dati ne more. Tako so' uvideli potrebo meščanskih šol najprej delavski sloji, za njimi obrtniki, železničarji i. t. d. Med učenci je pa tudi mnogo sinov uradnikov in posestnikov iz mestne okolice. V našo meščansko šolo so hodili mnogi učenci iz prav oddaljenih krajev: Nje delokrog se je raztezal od St. Lenarta v SI. g. do Dravograda, pa od Št. lija v Sl. g. do Poljčan. Dotok iz okolice sta nekoliko zajezili novi šoli v Št. Lenartu in v Sl. Bistrici. A še danes hodi mnogo učencev po dve uri daleč v našo šolo peš ali se vozi z vlakom. Zanimivo je dejstvo, da so baš tisti učenci, ki hodijo iz najoddaljenejših krajev, navadno bolj pridni nego učenci iz mesta, ki jim je šola pred nosom.
Od šolskega leta 1919.—1920. je bilo vpisanih 359, 385, 434, 436, 413, 456, 501, 523, 486, 464, 379 in 324 učenci. Vzroke poslednjega padca te zanimive krivulje sem že navedel. Omenim naj še, da je mestna uprava dve leti odklanjala učence iz okolice, ker nima za mestno deco dovolj šolskih prostorov.
Od prej navedenega šolskega leta do danes je bilo tudi razveseljivo število onih učencev, ki so popolnoma dovršili meščansko šolo. V poslednjih 12 letih je odšlo z našega zavoda 50, 55, 63, 59, 75, 52, 67, 48, 77, 65, 68 in 51 absolvent.
Če pregledamo zapiske prejšnjih let in izkustva v dobi po prevratu, vidimo, da je odšel največji del absolventov in drugih učencev, ki so zapustili tukajšnji zavod, v obrt in trgovino. Nekateri so vstopili po položenem diferencialnem izpitu na srednjo šolo, na učiteljišče, na trgovsko šolo ali akademijo in na srednjo tehniško šolo. A to je le majhen del učencev. Praktični poklici daleč presegajo nadaljni študij. Obrt in trgovina prevladujeta z nad 80%. Šola je tudi v tem pogledu dosegla svoj smoter. In to je prav! Če tudi priznavamo načelo: prosto
urt
io I I
O Oi) CZ)
pO
urt
Tforis naše šofshe cfefavnice.
pot nadarjenim, moramo vedno poudarjati, da bodi meščanski šoli glavni namen vzgoja obrtnega, trgovskega in kmetijskega naraščaja. Zaokrožena naobrazba, ki jo nudi meščanska šola svojim učencem, je potrebna vsakemu obrtniku, trgovcu in poljedelcu, ki stremi za napredkom. Žal, da naši obrtniki še vedno jemljejo v uk premalo izobražene učence in s tem zadržujejo razvoj domače obrti, tujim strokovnjakom pa omogočajo zaslužek, ki bi ga moral prejemati domačin.
Ponosni smo na naše absolvente, ki po veliki večini v vseh strokah dobro napredujejo. Mnogi se često vračajo na meščansko šolo, ki jili z njo spajajo lepi mladostni spomini.
Janko P i r c.
NAŠA ŠOLSKA DELAVNICA.
Lahko bi rekel, da je to prva šolska delavnica pri nas in mislim, da ta trditev ni pretirana, če imam pred očmi delavnice za dečke na meščanskih šolah. Tudi imenujem delavnico le oni prostor, ki je posvečen edino ročnemu delu. Prostor mora biti v to svrho pravilno zgrajen in — opremljen.
Nekatere nove in novejše meščanske šole imajo sicer deške delavnice, ki jim je že gradbeni načrt odkazal namen. Ne vem pa doslej za nobeno šolsko delavnico, ki bi bila opremljena v količkaj modernem smislu in v skladu z zahtevami moderne šole.
Tako je pri nas v Dravski banovini. Kako je dalje doli, ne vem. Dolgo vrsto let imajo deško šolsko delavnico v Zagrebu na Kaptolu, a danes tudi ta ne ustreza več zahtevam. O večini meščanskih šol v Jugoslaviji lahko rečemo, da so brez deških delavnic.
Zato lahko mirne duše imenujem novo delavnico na deški meščanski šoli v Mariboru našo prvo šolsko delavnico. V popolnejši dokaz in podkrepitev tega naziva, posebno pa v posnemanje na vseh jugoslovanskih meščanskih šolah, hočem v sledečih vrstah podati točen opis naše delavnice. Mislim, da bom s tem opisom ustregel vsem onim, ki jim je na srcu vzgoja našega moškega naraščaja. Posebno pa je opis namenjen tistim tovarišem, ki se zanimajo za deška ročna dela, pa za opremo delavnic in za orodje, ki si brez njega ne moremo misliti uspešnega dela.
ZGRADBA.
Na zapadni strani naše velike telovadnice, ki meri v dolžini do 30 m, je prizidek z oblačilnico, prho in stranišči za telovadce. Med prizidkom in telovadnico je bil prazen, neuporabljen prostor, ves polu popoldanskega solnca. In ko sem nekoč opazoval ta pozabljeni solnčili kotiček, se mi je zahotelo, da bi postavil tu veliko, udobno, svetlo in mirno šolsko delavnico, kjer bi se zbirali naši dečki k delu.
Pa sem vzel svinčnik in papir in sem skiciral novo delavnico, kakršna je vstala v mojih mislih. Kalkulacija se mi je videla prav preprosta: Pouka ne bom motil, zakaj med novo delavnico in šolskim poslopjem je nad 20 m visoka telovadni-
ca. Tudi sosedov ne bom vznemirjal. Med hišami našega bloka in omenjenim kotom so vrtovi in dvorišča. Vrhu tega bom razbijal na samih tleh, ne pa kje gori v nadstropju.
lu zgradba je bila prava igrača. Prvo steno tvori telovadnica, drugo omenjeni prizidek, dve bi pa še zgradili in poveznili strop, ki bi bil ob enem streha. Pa imaš delavnico!
Vzlic enostavni nalogi sem se pa kmalu spomnil denarne plati. Segel sem v žep, in je bil prazen. Bog je pa ustvaril do~
_	FOTO	KOS.
Delni pogled v defavnico.
bre ljudi in mestne očete, ki imajo srce za deco in za neskromne želje nje učiteljev. Zato sem čedno prerisal tisto skico in sem stopil v gradbeni urad. Tam so mi rekli, da je misei prav dobra. S to pobudo sem se napotil k drugim gospodom, ki so po tehtnem premisleku in potrebnih sejali omogočili graditev nove delavnice.
Gradbena dela so trajala od pričetka maja do konca avgusta 1928. leta. Vreme je bilo sijajno, prav tako pa tudi moje veselje, ki je bilo krivo, da sem vsako opeko in vsako desko posebe ogledal.
A ko je bil gradbeni del naloge pri koncu, sem videl, Qu je to komaj polovica delavnice. Za A je moral vsekakor priti B. Delavnico je bilo treba opremiti. Zopet sem prosil in zbiral. Največ so žrtvovali tudi za opremo na magistratu. Krepko
podporo je naklonil oblastni odbor. Mnogo sem nabral pri svojih in šolskih prijateljih. Bodi ob tej priliki in na tem mestu vsem izrečena presrčna hvala! Poldrugo leto trdega dela je bilo treba, da smo delavnico popolnoma opremili. Danes je delo dovršeno, pa nam ni žal ne besedi ne truda, ki smo ga žrtvovali udejstvitvi naše delavnice.
Zgradba (glej načrt!) je okroglo 17 m dolga in S 111 široka. Če odračunimo debelost zidov, ostane za delavnico (A) 14 m dolžine in 7 m širine, za shrambo (B) 5 m dolžine in 2 m širine, za umivalnico (C) pa po 2 m dolžine in širine. Vsi ti prostori so nad 4 m visoki. K delavnici spada sedaj še en del stranišča (Č), ki je bilo prej vse namenjeno telovadcem, pa vhodna veža (I)). Iz veže držijo stopnice v precej veliko sobo nad telovadnico. Tu smo imeli prej tesno delavnico. Sedaj je pretvorjena v zbirko izdelkov in šolski muzej. Od tu pridemo tudi v podstrešje, kjer hranimo les in ostali materijal za delo.
Novi steni delavnice sta iz opeke na betonskem temelju, ■ki sega 50 cm nad teren. Strop tvorijo močni vodoravni tramovi. Neposredno na njih leže le malo poševni lemezi. Krov tvori lega desak, ki so pokrite s tremi plastmi strešne lepenke. Vse plasti so zlepljene z debelo tekočim vrelim katranom. Streha je vrhu tega še pokrita z 8 cm debelo plastjo izpranega dravskega grušča, ki brani solncu k strešni lepenki.
Tla v delavnici tvori 10 cm debela plast betona, ki brani vlagi prehod do poda. Na tej plasti je 12 cm debel nasip žlindre. V njej so položene blazine, ki je na nje pribit pod iz enako širokih, 4 cm debelih desak. Prav tak pod je tudi v shrambi. Le umivalnica in stranišče imata tlak iz gladkega betona.
Delavnico razsvetljujejo tri okna. Vsako posamezno okno meri nad 4 m”, tako, da je delavnica tudi ob oblačnih dueli krasno razsvetljena. Da so okna radi boljega zadrževanja toplote, dvojna, je umljivo.
Pri večernem delu razsvetljuje delavnico 7 žarnic. Od teh je po ena nameščena na sprednji in zadnji, po dve pa na desni in levi steni. Vsaka je lUOsvečna. Najmočnejša 200 svečna žarnica je v sredi na stropu. Stikala so urejena tako, da lahko prižgemo poljubno število žarnic.
V	južni steni je tik pod stropom električni prezračevalec, ki lahko v malo minutah prenovi zrak in odstrani prah. Na severni strani je električno vtikalo za uporabo toka v spajanje in druge svrhe.
Pole«: električnega toka je v delavnico napeljan tudi plin, ki ga uporabljamo posebno za kuhanje kleja in škrobovega lepila, a tudi za segrevanje stekla, manjših kosov kovine i. t. d.
V ta namen služi pečica z dvema gorilcerna in poseben Bun-senov gorilec.
Neposredno v umivalnico je napeljan vodovod. Pod vodovodno pipo je velik, emajliran lijak, ki ga lahko pretvorimo v umivalnik. Pod lijakom je v tleh odtok v kanal. Odtok je zaprt s sifonsko zaklopko, ki brani vstop mrzlemu zraku in kanalskemu smradu.
Delavnico ogrevata pozimi dve železni, nasipni peči, ki v najkrajšem času prijetno ogrejeta nad 400 m3 velik prostor.
V mili zimi zadostuje za razgretje le ena peč.
Toliko se mi je zdelo potrebno povedati o stavbi, ki je ob vsi dobri in prikladni izvršitvi stala le nekaj nad 50.000 Din, kar gotovo ni mnogo. Ta razmeroma majhen izdatek je omogočil mestni magistrat, ki je vsa dela opravil s svojimi delavci in obrtniki.
OPREMA.
Povedal sem že, da je bila nabava opreme prav trd oreh. Končno je bil rešen pa tudi ta problem,	saj	človek	reši	vsako
nalogo, če ima zadosti trdne volje.
V	naši delavnici je bilo v začetku 6 skobeljnikov	(1—6).
Letos smo namestili še 7. sikobeljnik.	Ti	so na	sprednjem
koncu označeni z rimskimi številkami I do Vil. Dva skobeljnika sta normalno velika, pet pa je nekoliko manjših, tako, da delajo lahko pri njili tudi majhni učenci. Prvi skobeljnik je spojen z lesno stružnico na motorski pogon (1), lahko torej ob enem zaposluje dva učenca. Elektromotor je v betonskem koritu pod podom. Pogonski jermen je vse do vrha zavarovan z opažem.
Vsak skobeljnik ima stensko omarico za orodje. Omarice so odprte in takisto opremljene z rimskimi številkami. V omaricah je urejeno orodje tako, da ga lahko hitro vzamemo v roko in prav tako hitro spravimo nazaj. Učitelj lahko vrhu tega po vsakem pouku zdajci ugotovi, je li vsako orodje na svojem mestu in ali ne manjka to ali ono. Izgubljene kose mora učenec takoj poiskati ali pa nadomestiti z novimi. Da se orodje posameznih omaric ne pomeša, je vsak kos na vidnem mestu
označen z vrezano ali vpiljeno rimsko številko one omarice. Tak način spravljanja omogoča popoln red in zabranjuje krhanje ostrin. Seveda iz odprtih omaric lahko kaj izgine, a učenci so za inventar odgovorni in že iz tega vzroka pazijo, da je vse v redu.
Vsaka omarica je opremljena posebno s takim orodjem, ki ga za mizarsko delo vedno potrebujemo. Vrhu tega pa je na posamezne omarice razdeljeno redkejše orodje tako, da se med seboj izpopolnjuje. Poleg vsake omarice vise potrebne žage.
Omeniti moram, da ima vsaka omarica zgoraj polico za vsakovrstno uporabo, spodaj pa dva predala z manjšimi predalčki za žeblje, vijake i. t. d.
Poleg prvega skobeljnika je na posebni mizici krožna žaga za prirezovanje desak (7). Goni jo prej omenjeni motor. V isti vrsti je še lesna stružnica (8) na nožni pogon, ki je pa učenci iz razumljivih razlogov ne obrajtajo tako kot ono, »ki se sama vrti«.
Za kartonažna in knjigoveška dela služi 3 m dolga in 1 metra široka miza iz trdega lesa (9). Miza ima na vsaki strani po tri predale za potrebščine ali orodje. Pri njej lahko prosto dela osem učencev. K njej spada še stenska polica (9) z vložnimi deščicami raznih velikosti, pa stroj za obrezovanje knjig (10). Stroj je solidna železna konstrukcija tvrdke Anger na Dunaju. Obrezuje lahko 8 cm debelo in 40 cm dolgo knjigo, kar je za šolsko uporabo primerno. V načrtu ni razviden stroj za rezanje lepenke, ki nam ga je letos dobavila prej omenjena tvrdka.
Severni konec delavnice je opremljen za kovinarsko delo, V kotu pri peči so tla iz gladkega betona. Tu stoji majhna poljska kovačnica (11) s centrifugo na nožni pogon. Nad njo je pločevinasta strešica za odhajanje dima, poleg kovačnice pa stoji na trdni, leseni kladi nakovalo (12). Ob isti steni je št majhna mizica s predalom za kleparsko orodje (13). Na njej stoji Bunsenov gorilec in majhen brus iz karborunda za brušenje kovin. Nad mizico je omarica z obvezami in zdravili za slučaj ranjenja.
Ključavničarskemu delu je namenjena večja miza z debelo ploščo iz trdega lesa (14). Na njej sta pritrjena dva primeža, malo nakovalce in vrtalni stroj znamke 'Ideal«, ki vrta s spiralnimi svedri luknje od I do 10 mm.
Za struženje kovin služi kovinarska stružnica na nožni pogon (15). Ta ima v posebnem predalu vse potrebno orodje in je opremljena z ročnimi sankami (suportom). Ostalo orodje za kovinarsko delo je zbrano v posebni odprti omarici (19).
Plinski kuhalnik (16) sem omenil že v prvem delu pričujočega spisa. Tu še posebno poudarjam, da je plin velikega pomena za delavnico.
Od ostale opreme naj navedem dvojno, premakljivo tablo (17), ki služi za skiciranje delovnih načrtov. Na njo lahko uče-
FOTO KOS.
Delni pogfed v delavnico.
nec pred izvedbo dela nariše kotirano skico ali izvrši potreben račun i. t. d. Brez table bi ne smela biti nobena delavnica.
V	zaprti omari pri vhodu v umivalnico shranjujemo predmete večje vrednosti ali osebno lastnino učiteljev. Pripravljamo tudi posebno omarico za strokovno knjižnico o deškem ročnem delu.
Močna stiskalnica z železnim vijakom (20) služi posebno za tiskanje linorezov, za furniranje manjših desk in za nalep-ljanje na karton.
Ob južni steni stoji velik brus (21), ki ga lahko gonimo z nogo ali pa tudi z elektromotorjem, kadar nima drugega opravka.
Končno bodi omenjena še polica za steklenice in toke z luženji, olji, barvami i. t. d. (22), pa klada z lahko bradljo za obsekovanje in cepljenje lesa (23).
V shrambi so štiri velike police za pričeta dela, obešalnik za obleko in predpasnike, miza z raznim kujigoveškim orodjem i. t. d. Tu so tudi ročne stiskalnice, šivalnice, deske za rezanje papirja, ravnila in ostali pribor, ki zanj ni mesta v delavnici.
V naši delavnici lahko prosto dela 20 učencev. Seveda pa tako velikega števila delavcev ne more s pridem nadzorovati en sam učitelj.
Pripomniti moram, da je bilo mnogo opreme ali nje delov izdelanih doma. Pri tem delu so v veliki meri pomagali učenci. Ustvaritev take delavnice ni bilo lahko delo. In vendar je še težja naloga nje ohranitev v dobrem stanju. Treba je zato velike redoljubnosti. Učence že od početka navajamo, da orodje spoštujejo in pravilno ravnajo z njim. Vsako izgubo je treba nemudoma nadomestiti. Kar smo pokvarili, moramo popraviti brez odlaganja. Delavnica je prvo mesto za vzgojo dobrih gospodarjev.
Drago 11 u m e k.
NAŠ PODMLADEK RDEČEGA KRIŽA.
Novodobni pouk in vzgoja gradita pred vsem na aktivnem sodelovanju učencev. Izkušnje so pakazale, da dosežemo trajne učne uspehe in boljšo vzgojo le tedaj, če nudimo mladini doma in v šoli prilike za udejstvovanje. Pravilno zaposleni mladini se razvijajo in oblikujejo vse duševne in telesne sile samoniklo po sposobnosti in nagnenju.
Navedenim smernicam sodobne vzgoje in pouka odgovarjajo vodilna načela Podmladka Rdečega križa, ki hoče s praktičnim delom prebuditi in razviti smisel za duševno in telesno delo, ljuba v do domovine, spoznanje o potrebi in dolžnosti, da pomorem bližnjiku in sploh zbuditi socijalnc plati otroške duševnosti z dobrim in koristnim delom za brata sotrpina v potrebi in nezgodi.
Naš učiteljski zbor je uvidel velik pomen samovzgojnih načel Podmladka iu je na seji v marcu I. 1923. sklenil ustanovitev novega društva, ki ga vodi od tedaj strok, učitelj Rode.
Glavna uprava v Beogradu je videla uresničenje svojih idej pred vsem v zaposlitvi vedno aktivne mladine. Zato je v vsem početku priporočala ročno delo, ki naj bi bilo tudi za ostale smeri društvenega programa gonilna sila. Pri nas je našla ta panoga gorečega propagatorja v osebi ravnatelja Hu-meka, ki je že pred ustanovitvijo Podmladka s skromnimi sredstvi otvoril šolsko delavnico za deško ročno delo. Ko je leta
1924.	prispela iz Beograda zastopnica ameriškega Rdečega križa, je po pregledu lepili izdelkov poklonila v priznanje uspešnega dela 3000 Din za nabavo najpotrebnejšega orodja. Poleg podmladkarjev so se v isti delavnici v večernem času vežbali nekateri za deško ročno; delo vneti učitelji, ki so potem na svojih šolah širili veselje do ročnega dela. Novo stremljenje je zavzemalo vse večji razmah tako, da so naposled šolske oblasti uvidele velik pomen tega pokreta, pa so uvrstile deško ročno delo med predmete osnovnih in meščanskih šol.
Naši podmladkarji pa so imeli od tega mnogo koristi. Poleg vzgojne vrednosti dela se jim je nudila često prilika, da so se izkazali s svojimi lepimi in tehnično dovršenimi izdelki v Beogradu, Ljubljani in dvakrat v Mariboru. Izdelke so mnogoštevilni posetniki s priznanjem ogledovali in tudi kupovali. Mnogo ličnih izdelkov so poklonili mladi mojstri svojim bratcem in raznim človekoljubnim ustanovam. Leta 1928. so izdelali pod vodstvom strok, učitelja Korošca 26 valilnic in so jih pritrdili na drevesa v mestnem parku. Sledečega leta so izdelali 120 drobnih izdelkov za božični bazar, ki ga je priredilo Društvo za podporo ubožnih učencev, in ki je dal okroglo 1200 Din čistega dobička. Danes delajo podmladkarji po zaslugi mestne občine v veliki, vzorno opremljeni delavnici, kjer modelirajo, skobljajo, stružijo, lepijo in oblikujejo to in ono in — same sebe.
Da podmladkarji radi telovadijo in da se udejstvujejo na izletih in pri taborenjih, je umljivo' samo ob sebi. Da bi bili stalno poučeni o razvoju svojega mladega telesa, se vsak mesec tehtajo in zapisujejo svojo težo v posebne tabele. V ta namen so iz društvenih sredstev nabavili za šolo moderno tehtnico z mero za velikost.
Glavno načelo podmladkarjev je: Bodi v pomoč drugim!
V	tem znamenju so delovali ves čas svojega obstoja, kolikor so dopuščale njih mlade duševne in telesne sile, pa njih skrom-
na sredstva. Vselej so se rade volje odzivali prošnjam raznih dobrotvornih društev za zbiranje prispevkov. Vsa leta so dajali iz društvenih dohodkov v razne svrhe. Zbirali so za po-plavljence in bedne prebivalce potresnih krajev. Podpirali so počitniške kolonije in stradajočo deco. Prodajali so listke za Protituberkulozno ligo, za Društvo v podpiranje ubogih učencev in za tombolo Podmladka. Letos so vrhu tega ustanovili poseben sklad, ki vlagajo vanj samo denar, ki so si ga sami zaslužili. Z njim hočejo prispevati k nakupu zemljišča za Pod-mladkovo počitniško kolonijo ob morju. Za lanski božič so narisali in naslikali 700 razglednic, ki so dale okoli 500 Din čistega dobička. Pod vodstvom strok, učitelja Šušteršiča so s svojim pevskim zborom že večkrat sodelovali na dobrodelnih prireditvah. Ob takih prilikah so nastopali tudi z orkestrom. Trikrat so tudi sodelovali pri mladinskih predstavah. Izredno pohvaljeni so bili za svoje ubrano petje in izboren nastop v igri »Tičnik«.
Pri vsem delu za druge so bili našim Podmladkarjem vendar najbližji lastni tovariši, učenci naše meščanske šole. Tiho, da bi levica ne vedela, kaj je dala desnica, so prinašali v šolo zavojčke s perilom ali obleko in obuvalom. To so si izprosili od dobrih roditeljev, da bi razveselili svoje bednejše součence. Skoraj nihče ne odreče svoje pomoči, če je treba revnejšemu drugu denarja za popravilo čevljev, za šolske potrebščine ali v kako drugo svrho. Cesto naberejo več nego je treba. Bolne tovariše obveščajo o šolskem delu in jim prinašajo majhna darila. Ob majskih izletih radi pomorejo onim součencem, ki bi se brez podpore ne mogli udeležiti izleta. Vsak, ki zmore, da 1 Din. Obrazi zažare: vsi pojdemo!
Večje izdatke krije skupna blagajna. Ta sprejema članari no in radovoljne prispevke. Z njimi pomaga društvo v poslednjih letih ubožnim učencem s šolskimi potrebščinami. Pri tem socijalncm udejstovanju se posebno odlikujejo razredni in za-vodui društveni funkcionarji:-predsednik, tajnik in blagajnik, ki opravljajo svojo nalogo večinoma samostojno in vestno. Gotovo je to najlepša vaja za poznejše nesebično deloi v društvih, in uspešno sredstvo za vzgojo dobrih državljanov.
Naši podmladkarji se poizkušajo tudi v vezani iu nevezani besedi. Leta 1927. so izdajali list »Tovariš«, lani pa je izhajal list »Iskre« in v treh rokopisnih izvodih ponovno ilustrovani
list »Tovariš«. Prva dva lista so razmnoževali na šapirografu. Natisnili so ga po 5Ü do 60 izvodov. Materijalnega dobička pri tem sicer ni bilo mnogo, a v mladih piscih so se budile in urile duhovne sile. Nekateri izmed njih so že dopisniki mladinskih listov. Da bi se bolje pripravili na težko nalogo, so ustanovili literarni klub, ki je sodil in pilil, često prav posrečeno. Pridno so čitali in se s predavanji urili v pravilnem izražanju. Lani so ustanovili fotografski klub, ki ga vodi učitelj Kos. Da bi se mogli v tej lepi umetnosti uriti tudi manj premožni učenci, je
Učenci pri defu v delavnici.	foto	kos.
kupil letos Podmladek nov fotografski aparat, ki je na razpolago vsem.
Končno še nekoliko številčnih podatkov. Naš Podmladek šteje vsako leto povprečno 300 do 400 članov. V devetih letih je nabral 14.887-75 Din prispevkov. Od teh je plačal glavnemu odboru v Beogradu in banovinskemu odboru v Ljubljani 6332‘20 Din. Vsa ostala vsota je bila potrošena za ubožne učence. Tu pa niso vštete razne nabiralne akcije, ki dajo vsako leto 1000 do 1500 Din dohodkov za najbednejše med deco.
Niso še izčrpane vse možnosti dela, ki bi ga naj opravljal Podmladek. Polno je še zamislekov, ki se jim hoče rešitve. A preko pričetkov smo in gledamo z zaupanjem v bodočnost.
Viktor Rode.
NAŠI UČENCI VLAGATELJI V POŠTNI HRANILNICI
Jugoslovanska šolska oblast je izdala poseben odlok o vzgoji mladine k štedenju. V smislu navedenega odloka je bil tudi na našem zavodu ustanovljen odsek za štedenje v poštni hranilnici. Vodja odseka je strokovni učitelj Franjo Šegula.
Vzlic kratkemu obstoju izza meseca novembra 1930. 1. je dosegel odsek že prav znatne in razveseljive uspehe. Po primernem navodilu je akcija zadovoljivo napredovala. Že koncem meseca novembra p. 1. je pokazala kontrola 39 vlog v skupnem znesku 12.429 Din 71 p. Število vlog pa je stalno
Pevski zbor m orkester deske in obeh dekf. mešč. šof v Mariboru ob prifiki prireditve PocimCadka R. K. za Materinski dan
1929. f.
rastlo. Mesec februar 1931. 1. je pokazal že 69 vložnikov s skupnim vloženim kapitalom 19.479 Din.
Poslednji obračun v mesecu majniku t. I. je dal sledečo sliko:
l.a	razred	jc	imel	16	vlog	v	skupnem	znesku	5603.- -	Din
l.b	razred	jc	imel	10	vlog	v	skupnem	znesku	650.—	Din
l.c	razred	je	imel	13	vlog	v	skupnem	znesku	2378.—	Din
2.a	razred	je	imel	12	vlog	v	skupnem	znesku	3110.—	Din
2.b	razred	je	imel	12	vlog	v	skupnem	znesku	2350.—	1 lin
3.a	razred	je	imel	9	vlog	v	skupnem	znesku	4476.—	Din
3.b	razred	je	imel	6	vlog	v	skupnem	znesku	3596.—	Din
V	sedmih razredih je torej vsega 78 vlagateljev, ki imajo plodonosno naloženo lepo vsoto 22.163.— Din. Organiziranemu štedenju se nista pridružila dva 4 razreda menda vsled tega, ker učenci s tekočim letom že zapuste tukajšnjo šolo.
Ce pomislimo, da je bil gori navedeni uspeh dosežen v kratkem polletju in če ne pozabimo, da je velika večina učencev mariborske deške meščanske šole iz gmotno šibkih slojev, nas mora njih štedljivost veseliti toliko bolj. Ob vztrajnem skupnem delu učencev in njih učiteljev bo pa ta začetni učinek v teku daljših dob gotovo še mnogo lepši.
Franjo Š c s u I a.
UČNE EKSKURZIJE NAŠE MEŠČANSKE ŠOLE.
Meščanska šola ima važno nalogo, da vzgoji svoje učence za produktivno delo na domačih tleh in jih s tem zasidra v domači grudi. Zato je treba, da učenec temeljito spozna domačo zemljo, nje prilike in proizvode, nje zgodovino in prebivalce.
Učni načrt za meščanske šole ima obilico predmetov. Od učencev zahteva mnogo sistematičnega znanja, ki bi bilo pa le malo vredno, če bi ga učitelj podajal med štirimi stenami šolske sobe. Učenec mora ven, v življenje in vrvenje, zemlja, ki jo čuti pod nogami, si mora ogledati natančneje, videti mora na njej in v njej zaklade, ki jih človek pridobiva rosan in potan.
Naša meščanska šola ima v pogledu poučnih izletov nenavadno ugodno lego. Zato je vselej izkušala izkoristiti svoj položaj. v kolikor so bile v to naklonjene prilike.
Čeprav noben izlet ne služi izključno le eni svrhi, vendar poudari vsak učitelj ob taki priliki posebno oni predmet, ki ga mora predavati. Zato je prav, če razvrstim naše poučne izlete po učnih predmetih, ki posebno zahtevajo študija zunaj šolske sobe.
ZGODOVINA.
Za razumevanje današnjega življenja je potreben pogled v preteklost in poznanje zgodovine. Izhodišče za zgodovinski pouk naj bi ne tvorila knjiga s slabimi slikami, vladarskimi tabelami in letnicami vojn. V učencih je treba zbuditi zanimanje za preteklost naših krajev in prednikov ob zgodovinskih spome-
nikili v učenčevi okolici. Vsak tak spomenik bodi temeljni kamen zgodovinskemu pouku.
Maribor in njega okolica so stara kulturna tla. Preko njih so se pretakale množice narodov in vojsk na sever in jug, na vzhod in zapad. Mnogi zgodovinski dogodki so zapustili značilne spomenike, ki jih čas ni uničil vse do današnjega dne. Omeniti hočem le nekatere take cilje za zgodovinske ekskurzije.
Pošte la n a d Razvanjem. Pripovedovanje ali čita-nje o starem keltskem narodu je za učenca dokaj nezanimivo. Vse drugače pa se zbudi njega pozornost, če ga postavimo na Pošteli ob ostanke umetnih nasipov in ob sledove vodnjaka in človeških bivališč. V učcncu vstane poleg zanimanja tudi globoko spoštovanje do tega zgodovinskega kosca domače grude, kjer so pred toliko tisoč leti živeli in trpeli taki in taki ljudje. Nasipi oživc. Vsak kamen in vsaka črepinjica, ki je shranjena v mariborskem muzeju, pripoveduje svojo povest o pradavnih časih. In taka zgodovina je lepa!
H a j d i 11 a i n P t u j sta za rimsko dobo v naših krajih prav tako zanimiva kakor Poštela za keltsko zgodovino. Ostankov in prič nekdanjega življenja je tu še neprimerno več. Ptujski muzej hrani dragocene zbirke izkopanih rimskih ostankov. Mnogo jih vidimo tudi kar na prostem.
Piramid a, grad in stolpi m e s t n e g a o b z i d j a v M a r i b o r u so žive priče o življenju in o križih in težavah starih mariborskih meščanov pred nekaj sto leti. Zgodovinski izprehodi po Mariboru so za učence zelo zanimivi in vedno poživljajo šolski pouk.
V m a r i b o r s k e m m u z e j u je Zgodovinsko društvo z neizmerno pridnostjo nagrmadilo zgodovinskih ostankov in spominov iz vseh dob. Zato je naš muzej stalna točka za poglobitev in poživitev zgodovinskega pouka.
V teku poslednjih let so posetili naši učenci še sledeče, za zgodovinski pouk zanimive kraje: Ruše s prastaro cerkvijo, Limbuš s starimi grobovi ob Dravi. Vurberg z znamenitim gradom, Zajčki samostan pri Konjicah, Celje s starim gradom Celjskih grofov in muzejem i. t. d.
ZEMLJEPISJE.
Naše mesto ima posebno geografsko lego. Tu sc stika velika ravnina z dolinami, z gričevjem, predgorjem in gorovjem. Značilno potezo pa daje pokrajini slikovita Drava.
Kratek izlet na Kalvarijo ali na Piramido seznani učence na lahek in zanimiv način z najvažnejšimi zemljepisnimi prvinami in pojmi. S teh dveh hribcev vidijo okolico kakor na dlani. Tu lahko narišejo po prirodi geografsko karto, in nje nastanek jasno pojmujejo.
Ob popoldanskih izletih na P obre ž j e, na Meljski hrib, k Sv. Pet r u, na Mariborski otok in v K a m-n i c o se seznanijo učenci z Dravo in nje delom za izoblikovanje pokrajinskega lica. Geologija je za učence v teli letih gotovo trd oreh, posebno če bi jo učitelj podajal v šolski sobi. Če
Okrogfi stofp mestnega obzidja v Mariboru. Rezaf učenec 4. razr. Kfavdij ZorniH.
jih pa vodimo v prirodo, kjer lahko sami opazujejo zemeljske sklade in plasti, preperevanje, zemeljske plazove, grušč, od-plavljanje in naplavljanje proda, peska in glena, sc jim ob lastnem doživljaju razjasnijo važni geološki pojmi.
Vsednevni pohodi k Sv. B o 1 f e n k u, na razgledni stol p, k Š u m i k u, pa tudi krajši izleti k Sv. Ur b a n u, k Sv. Križ u in na Plač nudijo obilnega užitka ob prelepem razgledu po naši domovini. Ob enem so pa bogat vir za zemljepisni in geološki pouk. Tu lahko opazujemo ogromne sklade skrilavca, mase granita in nastajanje gline. Lapor Slovenskih g o r i c kaže usedline, v apnencu na Plaču pa najdemo
lepe okamenine. Poleg občega zemljepisja postane tani zunaj geologija prezanimiv predmet. Učenci prinesejo s takih izletov vse polno lepili spominov v duši, a tudi za svoje zbirke to in ono zanimivost. V njih srcih pa se utrjuje ljubav do rodne grude.
PRIRODOPISJE.
Prirodopisne ekskurzije so navadno kratke, a zato čim če-šče. Saj težimo za tem, da bodi pouk v prirodopisju čim več na prostem v živi prirodi. Naš m e s t n i p a r k je v vseli letnih časih neizčrpno učilo za botaniko in zoologijo. Tu vidiš lahko vse domače listnato in iglasto drevje in grmovje. Mnogo je pa tudi tujih dreves, grmov in lepotičnih rastlin. Grede so vse polne pestrega cvetja. Travniki so posejani s prav takimi cvetkami in travami kakor vsi drugi travniki. V ribniku so vodne rastline. Na njega gladini ponosno jadrata dva labuda. Za drobtinico kruha se prepirajo race in plahe ribe. Po drevju prepeva zbor ptic. In skoraj udomačene so-. Prav pred tebe pridejo, če jim daš mrvico kruha ali orehovega jedrca. V smrekovem gozdu je polno veveric. Na drevju, v travi in v zraku vidimo nebroj žuželk. Zima prižene v naš park često živali, ki jih sicer redko vidiinoi, posebno ptice klatilke. Učenci se udejstvujejo v varstvu ptic s krmilnicami in valilnicami, ki so jih že mnogo izdelali v šolski delavnici. In vse to prirodno bogastvo je komaj sto korakov oddaljeno od šole!
Če imamo več časa, stopimo do T r e h r i b n i k o v. Tu smo že na kmetih. Učenci, ki so večinoma mestna deca, vidijo tu že njive, travnike, vinograde, vrtove. V ribnikih lahko opazujejo najrazličnejše vodne rastline in živali. Tudi ta bajno lepa dolinica jo komaj streljaj daleč od naše meščanske šole.
Ribarsko društvo ima ob Dravi v a 1 i š č e za postrvi. Vsako leto naroči v zgodnji pomladi ikre in goji postrvji zarod do časa, ko so male ribice godne za vsaditev v potoke. Ob tem času lahko učenci opazujejo ikre, mlade postrvice z rumenjakovo vrečico., pa krmljenje in štetje zaroda. Vsa naprava jim odpre nov svet ribogojstva in ribištva. Ribarsko društvo pa s hvale vrednim razumevanjem vabi šolsko mladino na opazovanje prirodnih tajnosti.
Sadjarska zadruga ima vzorno sortirane vrste jabolk in hrušk. Mestna mladina jih edino tu lahko spoznava.
Vidi pa tudi pravilno ravnanje s sadjem in njega shranjevanje. Tu lahko povemo učencem, kako velik in vse večji pomen ima sadjereja za naše kraje. In če hočemo pokazati učencem uporabo sadja in drugih sadežev, stopimo v tovarno za izdelovanje sadnih konzerv ali v tovarno za izdelavo bučnega olja.
Vsa mariborska okolica je polna poučnih objektov. Tu so širna polja in travniki, vinogradi in sadonosniki in gozdovi. Mladina ne spoznava tu le rastlin in živali, ampak vidi tudi poljedelca, vinogradnika in gozdarja pri delu, ki se ga nauči ceniti in spoštovati. In to spoznavanje je mestni mladini nujno potrebno.
FIZIKA IN KEMIJA.
Naša meščanska šola ima pretežno obrtno in trgovsko smer. Zato mora pred vsem pri pouku vpoštevati realije, posebno fiziko in kemijo. Naši absolventi se v velikem številu posvetijo obrti, industriji in trgovini. Zato jim je potrebno praktično realno znanje. Zato hodimo z njimi v obrtna in industrijska podjetja, ki jih je v Mariboru in njega okolici razveseljivo število. Gotovo je, da si dečki često že ob takih razgledovanjih izberejo svoj poznejši poklic. Mnoga podjetja se tudi obračajo na šolo ob priliki potrebe in izbire novih vajencev. Brez izjeme podpirajo vsa podjetja naše ekskurzije z največjim razumevanjem.
Največje podjetje, kjer vidimo lahko najrazličnejše obrti, je gotovo delavnica in kurilnica državne železnice. Mogočen je vtis, ki ga napravi na opazovalca ta ogromen obseg dela. Sto in sto rok in glav dela tu s pomočjo modernih strojev in najrazličnejšega orodja. Tu grmijo ogromna parna kladiva, naglušno ropočejo pnevmatična dleta in zakovala in vrešče stroji za skobljanje desk. Nad vse zanimivo je tu rezanje debelih kovinskih plošč, pnevmatično zakovanje, avtogen-sko varenje, skobljanje kovinskih plošč, struženje velikanskih lokomotivskjh koles in še to in ono delo. Predno je izdelan železniški voz, vidimo tu skoro vse važnejše obrtnike na delu.
Moderno obdelovanje kovin lahko opazujemo tudi v M e-h a n i č n i delavnici, v Splošni stavbeni in v Kovini, ki so vse na Teznu pri Mariboru. Tu je tudi posebno zanimiva Tovarna vijakov, menda edina v naši kraljevini.
Pogačnikova železarna v Rušah in Že I e z a r-nanaMuti izdelujeta večinoma poljsko orodje. V prvo in v drugo tovarno dospemo po dokaj kratki vožnji z železnico. Posebno zanimivo je tu izdelovanje motik, lopat, sekir i. t. d. z velikanskimi vodnimi kladivi, takozvanimi »norci«. Na Muti vidimo tudi vlivanje kovin in modeliranje kalupov. Take manjše tovarne nudijo učencem lažje opazovanje z veliko manjšo nevarnostjo. V velikih podjetjih motijo delavce, same pa moti in vznemirja naglušen hrušč in trušč obrata.
Vlivanje zvonov lahko opazujemo prav v Mariboru na dveh mestih: v livarni B ü h 1, ki ima tudi mehanično delavnico z mnogimi stroji, in v livarni Zvon oglas, ki vliva samo zvonove.
Posebno razširjena je v Mariboru tekstilna stroka, ki se je pa tu razvila komaj po vojni. Največji podjetji sta Doictor i n d r u g, pa H u 11 e r. Imamo pa še nekaj manjših podjetij te vrste. Oprema teh tovarn je najmodernejša. Za učence je delo v predilnicah in tkalnicah lahko razumljivo. Mehanizem je pravo čudo moderne tehnike. V tem pogledu je nad vse zanimivo opazovanje strojev v tovarni T e k s t a na Teznu. Ta ima več posebnih oddelkov. Omenim naj n. pr. oddelek za tkanje pisanih trakov in vrvic za našive na ženskih oblekah in na perilu.
V	oddelku za čipke bi človek ven in ven gledal migotanje svetlih lovk in smešen ples možičkov z vretenci, ki nosijo niti na mesto, ki jim ga baš v hipu pokažejo »note« na kartonu. Tu skoraj ne vidiš delavcev in delavk. Večino posla opravlja stroj sam. Le če se utrga nit, stroj v hipu obstoji, in že je tu delavka, ki zveže pretrgano nit. Tedaj pa se že zopet zgane kolesje pod mizno ploščo in migotanja m plesa je brez konca in kraja. Koliko je še mariborskih dam, ki se jim ne sanja, kako nastane čipka v stroju in ki jim ni znano, da je taka tovarna s sto in sto stroji prav pred nosom.
V	Mariboru imajo učenci'posebno mnogo prilike, da se seznanijo s proizvajanjem in uporabo električne sile, saj imamo le štiri kratke postaje od mesta oddaljeno centralo na F a 1 i, ki je med največjimi na evropski celini. S svojo energijo oskrbuje že sedaj Maribor, veliko tovarno v Rušah, Trbovlje, Ptujsko polje in Prekmurje. Že zunanje naprave te centrale so mogočne in nad vse zanimive. Tu vidimo jez in njega silne za-tvornice iz Kruppovega jekla, ki naravnavajo Dravo v bobneče
/ ,jyrjnM]
pnnrifE
Dravski stofp mestnega obzidja v Mariboru.
Rezaf učenec 4. razr. Gaßrijef KofBič.
turbine. Na jezu so silna dvigala za dviganje zatvornic, ob njem pa zatvornice za prevoz splavov iz višje v nižjo vodo. Tu je tudi naprava za prehod rib iz nižje v višjo vodo za časa dr-stitve. V Dravi lahko često opazujemo potapljalski zvon za dela pod vodo, pa delavce v skafandrih. Celo celico za dclavce, ki so oboleli na potapljalski bolezni, vidimo tu. Koliko zanimivosti za ponavljanje in poglabljanje fizike! In kaj šele dvorana z ogromnimi generatorji in posebna stavba s transformatorskimi napravami in odcepki daljnovodov! V tem ko; so učenci v dvorani z generatorji veseli veličastnega vrtenja in pesmi magnetov, jih napolnijo transformatorski prostori in bučanje do skrajnosti napete električne energije pa grozilni napisi s strahom. To so tajinstvene, nedostopne sile. Prav taki so mestni transformatorji, ki pretvarjajo sprejeto visoko strujo v manjšo napetost.
Nad vse zanimiva je avtomatična telefonska centrala na glavni pošti. Ta storočni robot streže dan in noč več sto govorilnicam. Tu šumi tisoč kolesc in vzvodov, ki usmerjajo poti v govorilnicah povedanim besedam in jih privedejo na določeno mesto s hitrostjo misli. Mesto je kakor živ organizem. Telefonska mreža so njega živci, govorilnice čutila, centrala pa možgani.
Zelo poučna je bila v Mariboru tovarna za žarnice Volt a, ki je pa pred nekaj leti pogorela. Delo v tej tovarni je bilo za učence tako privlačno, da so se takoj trije javili kot vajenci te stroke. V tej tovarni so izdelovali žarnice celo za Južno Ameriko in za šahovo palačo v Teheranu. Naši šoli je podarila tovarna znamenito zbirko, ki kaže nastanek žarnice in sirovinc za njo.
F r a n z o v mlin in tovarna za testeni n e, m e-s t n a klavnica in hladilnica z napravo za izdelovanje umetnega ledu omogočajo učencem vpogled v živilsko industrijo, mestni vodovod pa jim pokaže prevažne naprave za preskrbo mesta z zdravo pifno vodo. Globoki vodnjaki, centrifugalne sesalke, cisterna in rezervoar jim razjasnijo pomen hidromehanike.
Mestnaplinar n a, ki ji je sicer električna sila odvzela razsvetljavo, sc s svojimi moderniziranimi napravami tembolj udejstvuje v plinski kurjavi. Tu vidijo učenci same naprave, ki so jim na podlagi šolskega pouka lahko razumljive, retortne peči, čistilnike za plin, plinomer i.t. d.
K mestni plinarni je priključena garaža in popravljalnica za mestne avtobuse, kjer vidimo uredbo motorja in njega delovanje.
Posebno uspešen je poset m i 1 a r n e »Z 1 a t o r o g«. Kakor na dlani vidimo tu postopek od sirovin do mila. Prav tako lahko opazuje učenec v sosedni F r c u n d o v i u s n j a r n i pretvarjanje živalskih kož v vsakovrstno usnje. Posebno so za učence zanimivi raznovrstni moderni stroji
Ob koncu naštevanja mariborskih obratov naj omenim še nekatere tovarne, ki so si jili ogledali v poslednjih letih naši učenci: pivovarni Union in Tscheligi, k is ar n o Schmidt in tovarno za brušenje stekla in izdelovanje brušenih zrcal Kristal.
V mariborski okolici ne smemo pozabiti tovarne v R u š a h, ki izdeluje apneni dušik, karbid in kisik. Kako velik je ta obrat, razvidimo iz te.^a, da uporabi za svoje električne peči in za razkrajanje zraka tretjino električne energije, ki jo proizvaja Fala, torej toliko kakor ves Maribor s svojo lepo razsvetljavo, pa z mnogimi obrati in delavnicami.
V Rušah je bila do poslednjega časa tudi tovarna za vžigalice, a so jo žal demontirali. Imela je jako zanimive stroje za rezanje lesa in za mehanično izdelovanje škatljic in za njih polnitev.
Z ozirom na lesno industrijo imajo učenci vse polno prilike, da opazujejo sekanje, žaganje, splavljanje in tudi uporabo našega lesa. V bližnji okolici je posebno ob pohorskih potokih vse polno žag, v mestu pa mnogo dobro opremljenih lesnih delavnic, med njimi posebno Potočnikova žaga in tovarna za p o h i š t v o.
UMETNOSTNA VZGOJA.
Čeprav umetnostne izložbe v Mariboru niso vsakdanje, doživimo vendar tu pa tam priliko, da si ogledamo vsaj manjše zbirke umetnin, ki so jih ustvarili naši umetniki. Vpogled v starejšo umetnost se nudi učencem v našem m u z e-j u. Stavbene sloge lahko opazujejo na mnogih zgradbah v mestu. Omenim naj posebno stolnico in grad.
TELOVADBA.
V poslednjem času je telovadnica izgubila svoj prejšnji pomen za telesno vzgojo mladine. Moderna telovadba stremi bolj
za tem, da se deca razgiblje na zraku in solncu, ne pa v zaprašenem prostoru, pa oe je še tako velik in svetel. Tudi naši učenci telovadijo mnogo na prostem. Za tako telovadbo je primerno posebno sokolsko letno telovadišče, igrališče v parku in prostori v bližnji okolici. Za telovadne izlete, ki se ob njih učenci naužijejo svežega zraka in sonca, je primerna Kalvarija, dolina Treh ribnikov i. t. d.
MAJNIŠKI IZLETI.
Naši učenci so večinoma sinovi delavcev in sploh roditeljev, ki se zavedajo vrednosti šole, a jih usoda ni obdarila z dobrotami tega sveta. Če bi hoteli na daljše izlete, bi moral mar-sikak učenec, ki je sicer priden, ostati doma, ali pa bi naložili s tem roditeljem neljube izdatke. Zato se bolj držimo gesla, da je povsod lepo, a doma je najlepše! V bližini Maribora imamo toliko prirodnih krasot in zanimivosti vseh vrst, da se nam res ni treba potikati daleč po svetu. Izleti na Poliorje, Kozjak in v Slovenske gorice dosežejo ob minimalnih denarnih žrtvah popoln uspeh. Udeležijo se takih izletov lahko vsi učenci. Razveselijo se in naužijejo svežega pomladnega zraka in toplega solnca. Ob enem vidijo vse polno novih zanimivosti. Zbližajo se s součcnci in z — učiteljem. In s tem je namen izleta dosežen. Po urejenem varčevanju so se pa nekateri razredi odlo^ čili tudi za daljša potovanja v Rogaško Slatino, v Konjice in Zajčki samostan, v glažuto v Straži, pa tudi nekajkrat na Bled. Da nismo pozabili tudi višjih vrhov: Donačke gore, Boča, Kope, Plešivca, Urške in Pece, je umljivo. Nekoč smo se zaleteli celo preko meje naše banovine v Zagreb in Sušak.
•;c	#
*
Ce končno pregledamo dolgo vrsto ekskurzij in izletov, ki jih je imela naša šola v poslednjih dvanajstih letih, vidimo, da je Maribor nenavadno središče za take izlete. Ves poln je trgovine, obrti in industrije. V njega okolici so lepa kmetska posestva, pa zopet obrati in prirodne, zgodovinske in zemljepisne zanimivosti. Zadosti je prilike za utrditev učenčevega praktičnega znanja. In tega naš naraščaj potrebuje in ga na izletih-lahko pridobi. S takimi ekskurzijami dobi pa pouk tudi krajevni pečat. Zasidran je v domačih tleh. Z njim postane šola domača, naša, mariborska.
Jože K o r o Ä c c.
ODKOD SO PRIŠLI IN KAM SO ŠLI UČITELJI TUKAJŠNJE ŠOLE OD L. 1919. DO DANES.
V	teku poslednjih 12 let, odkar je deška meščanska šola v vrsti slovenskih učnih zavodov, je delovalo na njej mnogo učiteljev, ki so zopet odšli na druge zavode ali službe. Eden je umrl. Le malo je onih, ki so prišli aprila 1919. leta, pa so še danes na naši šoli. Imena so navedena v časovnem redu.
1. Kovač Maks, strokovni učitelj, došel s šole v »Koloniji«
30.	januarja 190S. 1., odšel na trgovsko šolo v Mariboru 9. novembra 1920. 1.
2. Fröhlich Alfred, strokovni učitelj, došel z 2. deške osn. šole v Mariboru 13. febr. 1908. 1., odšel za ravnatelja meščanske šole v Deutschlandsbergu v pričetku šol. leta 1919.—20.
3. Ressmann Josip, strokovni učitelj, došel z osnovne šole v Arnožu 12. decembra 1918.1., odšel za ravnatelja meščanske šole v Köflachu 7. septembra 1921. 1.
4. Petelinšek Martin, stalni katehet, došel kot stolni kaplan v Mariboru 15. februarja 1912. 1., je še danes na našem zavodu.
5. Humek Drago, ravnatelj, došel z meščanske šole v Krškem 26. marca 1919. 1., je še danes na našem zavodu.
6. Vauda Milan, strokovni učitelj, došel z osnovne šole v Šmarju p. J. 26. marca 1919. 1., odšel v privatno službo 10. maja 1922. 1.
7. Poljanec Josip, strokovni učitelj, došel z osnovne šole v Št. liju v Sl. g. 27. aprila 1919. 1., je še danes na naši šoli.
8. Škof Franc, strokovni učitelj, došel z osnovne šole Marija n. Z. v aprilu 1919. 1., odšel na trgovsko šolo v Mariboru
9.	novembra 1920. 1.
9. Kalinova Ivanka, strokovna učiteljica, došla z osnovne šole v Litiji 27. aprila 1919. !., odšla na 1. dekliško meščansko šolo v Ljubljani 29. septembra 1919. 1.
10. Zupančič Milan, učitelj osnovne šole, došel od vojakov
27.	aprila 1919. 1., odšel k železnici 1. avgusta 1919. 1. (umrl).
11. Šilih Gustav, strokovni učitelj, došel z vojaške realke v Mariboru 15. oktobra 1919. 1., odšel na trgovsko šolo v Mariboru 9. novembra 1920. I.
12. Ferjančič Fran, strokovni učitelj, došel od vojakov 6. oktobra 1919. I., je še danes na naši šoli.
13. Lampe Josip, strokovni učitelj, došel z osnovne šole v Škofji Loki 9. oktobra 1919. 1., odšel	na	2. deško	meščansko
šolo v	Ljubljani — Spodnja Šiška 3.	oktobra 1925.	leta.
14. Kutin Anton, učitelj osnovne šole, došel s pripravnice v Trstu 1. januarja 1920. I., odšel na vadnico1 moškega učiteljišča v Mariboru 28. oktobra 1922. 1.
15. Hergouth Josip, strokovni učitelj, došel s 3. deške osnovne šole v Mariboru KS. februarja 1920. 1., odšel za ravnatelja meščanske šole v Mežici 18. oktobra 1926. 1.
16. Živko Vinko, strokovni učitelj, došel s 4. deške osnovne šole v	Mariboru 22. septembra 1920.	I.,	odšel na	meščansko
šolo v	Brežicah 18. oktobra 1923. I.
17. Rodč Viktor, strokovni učitelj, došel z osnovne šole na Viču 16. septembra 1920. 1., je še danes na našem zavodu.
18. Pirc Janko, strokovni učitelj, došel s 3. deške osnovne šole v Ljubljani 16. septembra 1920. 1., je še danes na naši šoli.
19. Lavrenčič Ivan, učitelj telovadbe, došel z osnovne šole v Borovljah 20. oktobra 1920. 1., je še danes na naši šoli.
24. Perič Mladen, učitelj osnovne šole, došel z osnovne šole v Visibabi 4. oktobra 1922. 1., odšel k carini v Mariboru 1. novembra 1922. 1.
25. Škarpa Ivo, strokovni učitelj, došel s 1. deške meščanske šole v Ljubljani 27. decembra 1922. 1., samovoljno odšel na Hrvatsko 15. aprila 1923. 1.
26. Godicl Rudi, strokovni učitelj, došel z meščanske šole v Žalcu 4. septembra 1923. 1., odšel na Viš. pedagoško šolo v Zagreb 1. oktobra 1925. I.
27. Bogovič Petar, strokovni učitelj, došel z osnovne šole v Metliki 8. februarja 1924., 1., odšel na Viš. pedagoško šolo v Zagrebu 1. oktobra 1925. 1.
28. Šumljak Ivan, strokovni učitelj, došel s 3. deške osnovne šole v Mariboru 18. oktobra 1924. 1., je še danes na naši šoli.
29. Večko Filip, strokovni učitelj, došel po dovršitvi učiteljišča v Mariboru 4. novembra 1924. I., odšel na Viš. pedagoško šolo v Zagrebu 5. oktobra 1926. 1.
30. Stanzar Josip, strokovni učitelj, došel s 3, deške osnovne šole v Mariboru 12. oktobra 1925. 1., odšel na Viš. pedagoško šolo v Beogradu 5. oktobra 1926. 1.
31. Haberman Fran, učitelj osnovne šole, došel z osnovne šole v Krčevini pri Mariboru 20. oktobra 1925. 1., odšel na pomožno šolo v Mariboru 29. novembra 1930. 1.
32. Dojčinovič Mihailo, učitelj osnovne šole, došel z osnovne šole Ugljevik-Majdan 16. novembra 1925. 1., je še danes na naši šoli.
33. Kavčič Ferdo, učitelj osnovne šole, došel po dovršitvi učiteljišča v Mariboru 13. avgusta 1926. 1., odšel na osnovno šolo v Solčavi 21. decembra 1926. 1.
FOTO KOS.
llčitefjski zBor naše meščanske šofe v juBifejnem fetu 1931.
Dojčinovič, Martinc, Matelič, Kos, Osterc, Kode, Sutnljaß, Pirc, Nerat, Lavrenčič.
Korošec, Šegula, Petelinšek, H utri e 6, Poljanec, Terjančič, Šušteršič.
34. Kocuvan Milan, učitelj osnovne šole, došel z osnovne šole pri Sv. Ani v Sl. g. 6. oktobra 1926. 1., odšel v kadrsko službo 30. oktobra 1928. 1.
35. Nerat Anton, učitelj osnovne šole, došel s 1. deške osnovne šole v Mariboru 18. oktobra 1926. 1., je še danes na naši šoli.
36. Horvat Albin, učitelj osnovne šole, došel s 3. deške osnovne šole v Mariboru 16. oktobra 1926. 1., odšel nazaj na 3. deško osnovno šolo v Mariboru 5. novembra 1930. 1.
37. Martinc Fran, strokovni učitelj, došel z Viš. pedagoške šole v Beogradu 29. avgusta 1927. 1., je še danes na naši šoli.
38. Rudež Josip, strokovni učitelj, došel z Viš. pedagoške šole v Beogradu 29. avgusta 1927. 1., odšel na meščansko šolo v Trbovljah 22. decembra 1930. 1.
39. Kos Jožko, učitelj osnovne šole, došel z osnovne šole na Muti 16. septembra 1927., I., je še danes na našem zavodu.
40. Šegula Franc, strokovni učitelj, došel z meščanske šole v Ptuju 16. majnika 1928. 1., je še danes na naši šoli..
41. Matelič Ivan, učitelj osnovne šole, došel z osnovne šole pri Sv. Barbari v Sl. g. 20. novembra 1928. 1., je še danes na naši šoli.
SEDANJI UČITELJSKI ZBOR.
(Števila v oklepajih pomenijo po vrsti rojstno leto, leto zrelostnega izpita, izpita usposobljenosti za osnovne in za meščanske Sole.)
1. HUMEK Drago, ravnatelj, (77. 97, 99, 02). Usposobljen za
matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje. Poučeval prostoročno risanje v l.b in ročna dela v 4.b razredu.
2. DOJČINOVIČ Mihailo, učitelj, (96, 14, 22, —). Poučeval
srbohrvatski jezik v vseh razredih in zgodovino v l.a in 2.b razredu.
3. FERJANČIČ Fran, strokovni učitelj, (84, 05, 07, 21). Uspo-
sobljen za slovenski jezik, zemljepisje in zgodovino. Poučeval slovenski jezik v 3.b in 4.b razredu, zemljepisje v 3 a, 3.b in 4.b razredu, zgodovino v 3.b in 4.b razredu in državljanski nauk v 4.b razredu.
4. KOROŠEC Josip, strokovni učitelj. (88, 07, 09, 19). Uspo-
sobljen za matematiko, prirodopisje, prirodoslovje in lepopisje. Poučeval prirodopis v l.b in l.e razredu, liigi-jeno in računstvo v l.c razredu in ročna dela v l.c in 4.b razredu.
5. KOS Jožko, učitelj, (03, 25, 27, —). Izpit iz opisne geome-
trije na drž. gimn. Poučeval geometrijsko risanje v 1 c,
2.b in 3.b razredu, prostoročno risanje v l.c in 2.b razredu in ročna dela v 3 a in 4.a razredu.
6. LAVRENČIČ Ivan, učitelj telovadbe, (95, 15, 17, 21). Uspo-
sobljen za telovadbo. Poučeval telovadbo v vseh razredih in higijeno v l.a, l.b, 2.a, 3.a in 4.a razredu.
7. MARTINC Fran, strokovni učitelj, (93, 12, 19, 27). Uspo-
sobljen za matematiko, kemijo in opisno geometrijo na Višji pedag. šoli v Beogradu. Poučeval računstvo v 2.b in 4.a razredu, geometrijsko risanje v l.a in 2.b razredu in ročna dela v l.a, 2.a in 2.b razredu.
S.	MATELIČ Ivan, učitelj, (87. 07, 09, —). Poučeval slovenski jezik v l.a, l.b in 2.b razredu in zeinljepisje in ročna dela v l.b razredu.
9.	NERAT Anton, učitelj, (82, 02, 05, —). Poučeval nemški jezik v l.b, 2.b, 3.a- 3.b, 4.a in 4.b razredu in petje v l.b razredu. Vodil cerkveno petje.
10. OSTERC Anton, strokovni učitelj, (94, 13, 19, 21). Uspo-
sobljen za matematiko, prirodoslovje, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje. Poučeval fiziko in kemijo v 3.a, 4.a, in 4.b razredu, geometrijsko risanje v 2.a razredu in prostoročno risanje in ročna dela v l.a razredu.
11. PETELINŠEK Martin, stalni veroučitelj, (79, 99, 03, 12).
Usposobljen za verouk na osnovnih in meščanskih šolah in na realkah. Poučeval verouk v vseh razredih in v 4.b razredu 4. deške osnovne šole.
12. PIRC Janko, strokovni učitelj. (95, 14, 19, 20). Usposobljen
za matematiko, prirodopis iu prirodoslovje. Poučeval prirodopisje v 2.b razredu, računstvo v 3 b in 4.b razredu, fiziko iu kemijo v 3.b razredu, higijeno v 3.b iu
4.b razredu in rečna dela v 3.b razredu.
13. POLJANEC Josip, strokovni učitelj, (76,96, 98, 20). Uspo-
sobljen za matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje. Poučeval geometrijsko risanje v 3.a, 4 a in 4.b razredu in prostoročno risanje v 3 a, 3.b, 4.a in 4,b razredu.
14. RODE Viktor, strokovni učitelj, (93, 12, 18, 21). Usposob-
ljen za slovenski jezik, zeinljepisje in zgodovino. Poučeval slovenski jezik v 3.a in 4.a razredu, zeinljepisje v
l.a, 2.b in 4.a razredu, zgodovino v 3.a in 4.a razredu in državljanski nauk v 4.a razredu
15. ŠEGULA Fran, strokovni učitelj, (85, 04, 06, 20). Usposob-
ljen za matematiko, prirodopisje in prirodoslovje. Poučeval prirodopisje v l.a in 2.a razredu, računstvo v l.a,
2.a in 3.a razredu in nemški jezik v 2.a razredu.
16. ŠUMLJAK Ivan, strokovni učitelj, (99, 18, 21, 24). Uspo-
sobljen za slovenski jezik, zemljepisje in zgodovino. Poučeval slovenski jezik v l.c in 2.a razredu, zemljepisje in zgodovino v l.c in 2.a razredu in nemški jezik v l.c razredu.
17. ŠUŠTERŠIČ Viljem, učitelj petja in glasbe, (88, 09, 11, 21).
Usposobljen za petje in goslanje. Učil petje v vseli razredih razen v l.b razredu, nemški jezik v l.a in zgodovino v l.b razredu.
SEZNAM NAŠIH UČENCEV V JUBILEJNEM LETU 1931.
Odličnjaki so debelo tipkani.
l.a:
1. Anžel Janko, Gor. Velovlak.
2. Auda Srečko, Maribor.
3. Auer Otmar, Muta.
4. Bernard Rudolf, Begunje.
5. Božič Metod, Laze pri Po-
reču.
6. Bračko Drago, Maribor.
7. Breznik Alojzij, Ranca.
8. Bukošek Srečko, Nova vas.
9. Cigoj Fran, Trst.
10. Ceh Vilko, Gradec.
11. Črepinko Martin, Maribor.
12. Dasko Viktor, Maribor.
13. Detiček Albert, Studenci pri
Mariboru.
14. Dobrovnik Rupert, Ptuj.
15. Egger Edvard, Radvanje.
16. Elschnig Jurij, St. Leon-
hard, Avstr.
17. Erber Avgust, Maribor.
18. Erman Fran, Maribor.
19. Ferjančič Josip, Ustje.
20. Ferletič Josip, Doberdob.
21. Filipič Mirko, Krčevina pri
Mariboru.
22. Flieger Ivan, Maribor.
23. Flieger Karel, Krčevina pri
Mariboru.
24. Flucher Josip, Celovec.
25. Gajšek Srečko, Maribor.
26. Genzker Karel, Maribor.
- 27. Golob Ivan, Maribor.
28. Golob Štefan, Maribor.
29. Hainz Fran, Košaki.
30. Herič Egon, Gradec.
31. Hermann Mirko, Studenci
pri Mariboru.
32. Hočevar Bogomir, Gradec.
33. Hwalctz Herbert, Maribor.
34. Jager Adolf, Maribor.
35. Jamnik Vilibald, Krčevina
pri Mariboru.
36. Janku Fran, Prijedor pri
Banjaluki.
37. Jenšac Ivan, Maribor.
38. Jcvšnikar Jože, Guštanj.
39. Kaloh Vilko, Maribor.
40. Klinc Mirko, Maribor.
41. Kokol Friderik, Maribor.
42. Kolar Leopold, Studenci
pri Mariboru.
43. Kopič Josip, Maribor.
44. liitti Ljubo, L jubljana.
I.b:
1. Koren Vilko, Ustje pri Vi-
pavi.
2. Kos Fran, Kamnica pri
Mariboru.
3. Kovačič Anton, Orehovce
pri Brežicah.
4. Kozelek Emil, Maribor.
5. Kolbl Alfonz, Maribor.
6. Kreiner Ernest, Maribor.
7. Kiiznia Alojzij, Tišina pri
Murski Soboti.
8. Lang Friderik, Maribor.
9. Läufer Josip, Maribor.
10. Leber Ivan, Maribor.
11. Lipavic Josip, Begunje.
12. Logar Drago, Maribor.
13. Lončarič Ivan, Trniče na
Dravskem polju.
14. Lorbek Leopold, Maribor.
15. Meier Ivan, Št. lij v Sl. g.
16. Meklenšek Jurij, Gries v
Italiji.
17. Mlakar Mirko, Maribor.
18. Mlakar Srečko, Ptuj.
19. Mlinarič Avgust, Kamnica
pri Mariboru.
20. Mörtl Andrej, Rače p. Mar.
21. Mučič Josip, Gradec.
22. Ogrinc liugon, Strgojnca.
23. Orehovsky Kurt, Maribor. 24 Paj Karel, Sp. Polskava.
25. Papst Ivan, Maribor.
26. Pavalec Alojzij, Gorca v
Halozah.
27. Pinterič Ivan, Maribor.
28. Perše Ernest, Studenci pri
Mariboru.
29. Pešec Ivan, Tezno p. Mar.
30. Planinc Vinko, Maribor.
31. Plečko Albert, Maribor.
32. Pleteršek Josip, Studenci
pri Mariboru.
33. Pliberšek Ludovik, Rad-
vanje.
34. Pliberšek Stefan, Sv. Mar-
tin na Pohorju.
35. Pocajt Maks, Maribor.
36. Polak Oskar, Brebrovnik.
37. Potočnik Fran, Sp. Korena.
38. Prah Fran, Maribor.
39. Prah Valter, Maribor.
40. Prener Alojzij. Sp. Polskava.
41. Progat Ivan, Maribor.
42. Puchmann Vilibald, Mari-
bor.
I.c:
1. Račič Viljem, Maribor.
2. Rafold Rihard, Vrhovdol
pri Mariboru.
3. Remer Fran, Nova vas.
4. Rotner Viljem, Sp. Hoče.
5. Sagadin Ivan, Sremič pri
Vidmu.
6. Schweifer Rudolf, Gross-
gärungs v Avstriji.
7. Sedlačck Ivan, Nova vas.
8. Sladek Fran, Studenci pri
Mariboru.
9. Stolekar Kurt, Dunaj.
10. Strohmeier Drago, Gradcc.
11. Šešerko Anton, Maribor.
12. Soline Bogomir, Laze pri
Dramljah.
13. Žumer Fran, Sv. Lovrenc
na Pohorju.
14. Šušteršič Cvetko, Udmat
pri Ljubljani.
15. Štamic Drago, Pobrežje pri
Mariboru.
16. Štancer Drago, Maribor.
17. Štubelj Ivan, Ajdovščina.
18. Tscharre Anton, Št. Janž
pri Dravogradu.
19. Terglavčnik Maks, Studen-
ci pri Mariboru.
20. Ternek Fran, Dobrna pri
Celju.
21. Tischler Alojzij, Št. lij v
Slov. gor.
22. Trampuš Drago, Studenci
pri Mariboru.
23. Uran Adolf, Ljubljana.
24. Vanipel Aloji, Studenci pri
Mariboru.
25. Veingerl Friderik, Limbuš
pri Mariboru.
26. Vergles Ernest, Maribor.
27. Vergles Vilko, Maribor.
28. Vezjak Ivan, Sv. Rupert v
Slov. gor.
29. Vogrin Florijan. Krčevina
pri Mariboru.
30. Völker Viktor, Braslovče.
31. Wegschaider Krnest, Mvt-
ribor.
32. Zelzer Srečko, Maribor.
33. Ziser Edvard, Maribor.
34. Zorko Valter, Gradec.
35. Zoršak Jakob, Gorica pri
Cirkovcih.
36. Žunkovič Andrej, Prepolje.
37. Voh Ivan, Sv. Vid pri Vu-
zenici.
38. Maleg Albert, Maribor.
39. Fabjančič Ervin, Celje.
40. Merc Teodor, Slovenjgra-
dec.
41. Ogrizek Ernest, Rog. Sla-
tina.
li.a:
1. Antonič Rudolf, Ljubljana.
2. Bachler Matevž, Gradec.
3. Caf Ivan, Zavrh v Sl. gor.
4. Cctar Ignac, Sv. Jakob v
Slov. gor.
5. Ceh Josip, Pobrežje pri
Mariboru.
6. Dorner Ivan, Tezno pri
Mariboru.
7. Ehrlich Mihael, Vuzenica.
8. Frank Štefan, Studenci pri
Mariboru.
9. Furman Edvard, Maribor.
10. Gartner Albin, Maribor.
11. Gerlič Ivan, Maribor.
12. Goričan Edvard, Košake
pri Mariboru.
13. Gruber Viljem, Pulj.
14. liobacher Karel, Maribor.
15. Hardinka Hugon, Maribor.
16. Hojnik Ivan, Sv. Lovrenc
na Pohorju.
17. Jahrbacher Fran. Maribor.
18. Janežič Alfred, Podgorci.
19. Jelenc Edvard, Pobrežje pri
Mariboru.
20. Jurečko Valter, Maribor.
21. Karl Anton. Maribor.
22. Kaudek Alojzij, Družmirje.
23. Koban Otmar, Rače p. Mar.
24. Kolar Fran, Rače p. Marib.
25. Kos Adolf, Maribor.
26. Kranjc Ferdo, Meljski vrli
pri Mariboru.
27. Križane Franc, Maribor.
28. Leschanz Valter, Maribor.
29. Letonja Josip, Pobrežje pri
Mariboru.
30. Lužnik Bogomir, Šmarjeta
v Rožni dolini.
31. Mlač Cvetko, Solkan.
32. Spendl Rudolf, Fram p. M.
II.b:
1. Majer Rudolf, Pobrežje.
2. Marčinko Alojzij, Maribor.
3. Matjašič Josip, Studenci
pri Mariboru.
4. Mavhar Fran, Bresternica.
5. Mavliar Josip, Bresternica.
6. Mažera Oton, Maribor.
7. Merlin Maks, Maribor.
8. Miklavčič Igor, Kočevje.
9. Novak Ivan, Limbuš p. M.
10. Očko Ivan, Nova vas p. M.
11. Orešič Alojz, Tezno p. M.
12. Osim Herman, Maribor.
13. Ott Fran, Dunaj.
14. Perko Rudolf, Maribor.
15. Pinterič Leon, Celovec.
10.	Ploj Alfred, Maribor.
17. Podkrižnik Milan, Ležeče
pri Sežani.
18. Poselil Štefan, Maribor.
19. Rakuša Josip, Košaki p. M.
20. Reisman Anton, Nova vas
pri Mariboru.
Učenci meščanske sofe pri razniß deliß.
21. Repnik Rudolf, Radvanje
pri Mariboru
22. Repolusk Karel, Št. Vid n.
Valdckom.
23. Rozman Franc, Pobrežje p.
Mariboru.
24. Rues Oskar, Maribor.
25. Sadek Karel, Maribor.
26. Spes Konrad, Radvanje pri
Mariboru.
27. Sušnik Srečko, Pulj.
28. Šetinc Marijan, Obrežja pri
Vel. Dolini.
29. Šijanec Fran, Maribor.
30. Šketa Ignacij, Jarenina pri
Mariboru.
31. Turk Ivan, Maribor.
32. Vezjak Ivan, Maribor.
33. Vodušek Adolf, Maribor.
34. Vogler Viktor, Maribor.
35. Vrtič Ivan, Mestni vrli pri
Ptuju.
3(f; Wolle Friderik, Št. Peter
pri Radg.
37. Živko Aleksander, Košaki.
38. Žižek Viljem, Maribor.
39. Vobič Vilko, Maribor.
40. Hirschmugl Alfred, N. Zelt-
weg, Avstr.
III.	a.:
1. Anderle Aleksander, Nova
vas pri Mariboru.
2. Angleitner Zmago, Maribor.
3. Baumanu Karel, Maribor.
4. Blaznik Herbert, Maribor.
5. Cerkvenič Fdvard, Trst.
6. Dovjak Josip, Pobrežje pri
Mariboru.
7. Drčar Fran, Polšnik p. Lit.
8. Ferk Josip, Brezno p. Mar.
9. Fistrič Ivan, Maribor.
10. Gajšek Martin, Maribor.
11. Grizold Josip, Ljubljana.
12. Hartlieb Rihard, Maribor.
13. Jurkovič Fran, Maribor.
14. Kočevar Ivan, Trst.
15. Kolar Anton, Vuhred.
16. Koren Fran, Črešnjevec.
17. Korent Karel, Maribor.
18. Kozjak Fran, Kozji vrli pri
Mariboru.
19. Krašovic Srečko, Zagorje.
20. Kukec Herbert, Deutsch-
Landsberg, Avstr.
21. Lašič Vinko, Godeninci pri
Središču.
22. Lešnik Herman, Maribor.
23. Lindič Mirko, Majšperg pri
Ptuju.
24. Lipuš Drago, Arclin pri
Celju.
25. Lisenc Ivan, Maribor.
26. Močnik Štefan, Studenci p.
Mariboru.
27. Munda Karel, Maribor.
Ill.b:
1. Peče Konrad, Barkovlje.
2. Pecheim Valter, Maribor.
3. Peklar Norbert, Vurmat pri
Selnici.
4. Pesek Alojzij, Radvanje pri
Mariboru.
5. Pilato Boris, Gorica.
6. Plečko Ivan, Maribor.
7. Polak Oton, Maribor.
8. Potočnik Ivan, Košaki.
9. Praznik Ivan, V. Otok pri
Postojni.
10.	Protner Anton, Vodole p. M.
11. Seidler Josip, Maribor.
12. Senčic Rudolf, Ranca pri
Kungoti.
13. Serdinšek Valentin, Stu-
denci pri Mariboru.
14. Slave Rudolf, Maribor.
15. Smerdu Bogomir, Sv. Peter
pri Gradcu,
25. Weber Kurt, Plzenj.
26. Winder Karel, Rdeči breg
na Pohorju.
27. Zorenč Ivan, Dunaj.
28. Zorman Josip, Dunaj.
29. Zimic Stanko, Vogrsko pri
Gorici.
Učenci meščanske šofe pri / aznifi deliß.
Iß. Sorrovia Fran, Amstetteu.
17. Spannring Mirko, Bruck n.
Muri.
18. Starman Fran, Podgraje pri
II.	Bistrici.
19. ^karget Maks, Maribor.
20. Šumer Mirko, Sv. Lovrenc
na Pohorju.
21. Trattner Oton, Maribor.
22. Wenger Adolf, Selnica o. D.
23. Vezi jak Rihard, Maribor.
24. Vuga Fran, Leše pri Preva-
ljah.
IV.a:
1. Babič Adolf, Košaki p. M.
2. Babič Josip, Povžane pri
Voloski.
3. Berghaus Viljem, Pobrežje
pri Mariboru.
4. Fabjan Artur, Kurting v Tir.
5. Gerluschnig Oskar, Marib.
6. Gregorčič Oskar, Gaberja
pri Celju.
7. Jenšac Tomislav, Maribor.
8. Klemenc Fran, Kilovče pri
II.	Bistrici.
9. Kolbič Gabrijel, Sp. Velka.
10. Koren Bruno, Sl. Konjice.
11. Leschanz Herbert, Maribor.
12. Lešnik Rikard, Radvanje p.
Mariboru.
13. Lobnik Anton, Sp. Hoče.
14. Lobnik Franc, Razvanje.
15. Maier Henrik, Št. lij v SI. (j.
16. Majcen Karel, Guštanj.
17. Majhen Maks, Sp. Voličina
v Slov. gor.
18. Marčič Josip, Maribor.
19. Marion Gracijan, Pazin.
20. Mejovšek Bogumil, Pivole
pri Mariboru.
21. Mernik Erik, Pragersko.
22. Merdaus Josip, Sv. Primož
nad Muto.
23. Mihelak Viljem, Maribor.
24. Mihelič Mirko, Pobrežje p.
Mariboru.
25. Murko Karel, Božen.
26. Paglavec Mirko, Lipa pri
Voloski
27. Mihelič Alojzij, Pekre pri
Mariboru.
28. Stauber Josip, Studenci pri
Mariboru.
IV.b:
1. Pa valeč Rajko, Maribor.
2. Penko Ivan, Opčine p. Trstu
3. Pirc Slavko, Maribor.
4. Pleteršek Josip, Mokronog.
5. Polajnko Josip, Sv. Martin
pri Vurbergu.
6. Ritonja Karel, Dunaj.
7. Robnik Ivan, Maribor.
8. Rous Fran, Filovci pri Bo-
gojini.
9. Rozman Štefan, Maribor.
10. Sande Adolf, Sv. Peter pri
Mariboru.
11. Slaniči Valter, Maribor.
12. Sluga Adolf, Žirje p. Sežani.
13. Strajnšak Franjo, Gradec.
14. Studnička Boris, Gorica.
15. Škerlec Josip, Cmurek.
16. Šmid Ljudevit, Trst.
17. Špari Ivan, Svetinje.
18. Štrucl Leopold, Božen.
18.	Schwaiger Josip, Krško.
20. Trojner Friderik, Sv. Jakob
v Slov. gor.
21. Veljak Josip, Litija.
22. Verzel Fran, Maribor.
23. Vodenik Anton, Kapla vas
v Sav. dol.
24. Vogler Leon, Maribor.
25. Völker Herbert, Maribor.
26. Witzler Fran, Gradec.
27. Žoher Fran, Pobrežje p. M.
28. Žunec Oton, Gola, Sav. ban.
29. Koren Robert, Sl. Konjice.
ZAKAJ V MEŠČANSKO ŠOLO.
Čas, ki živimo v njem, se v marsičem razločuje od nekdanjih časov. Danes živimo hitro in udobno. Pred vsem udobno! Gregorčičev nauk, da »življenje ni praznik«, ne vel ji za današnje dni in za sodobno mladino, ki se .ii hoče malo dela, pa mnogo uživanja.
To trditev izpričuje pred vsem dejstvo, da drvi danes deca po komaj za silo dovršeni osnovni šoli v neverjetnih trumah v višje šole. Mislim, v srednje šole. Ali radi nadarjenosti in veselja do študija in do dela? Če vprašaš vse te množice, ki se pretakajo iz dneva v dan preko šolskih pragov, kaj je njih namen za prihodnje življenje, ti bo vsak povedal, da hoče biti kedaj to in to, a nikoli delavec, ki bi si služil kruh s trdim delom rosan in potan. Najlepši kruh je vsekakor oni, ki ga reže država. Zato pa v srednjo šolo, pa bodi da si nadarjen ali ne.
In ker je z meščanske šole otežkočeu prehod v nadaljni študij, zato pada dotok dece v meščansko šolo, saj je nje slavni namen, da praktično vzgaja naraščaj za obrtnike, trgovce in poljedelce. A to so žal stanovi, ki sicer tvorijo narod in državo, a jim njih poklic ni odkazal mesta za pisalno mizo in za katedrom.
Kdor količkaj gleda v prihodnjost, lahko prilično izračuni čas, ko bo sto in sto intcligentov s srednješolsko izobrazbo moralo prijeti za kladivo in za motiko. Se več bo pa onih, ki bojo opešali že davno pred dovršitvijo nižje srednje šole. Vsi ti bojo morali vzlic visokim sanjam o lahkem življenju k skobeljniku, za prodajalno mizo ali na polje in v vinograd. Gotovo pa njih šolska izobrazba ne bo v skladu s potrebami stanu, ki ga bo treba izbrati. S kakšnim veseljem in razumevanjem bojo vsi ti napačno usmerjeni delavci opravljali svoj posel, ne vprašajmo.
Vsi roditelji pa bi morali videti in vedeti, da ie treba danes usmeriti mladino pred vsem v praktično plat življenja in pridobivanja. In praktično predizobrazbo za te široke sloje naroda daje
meščanska šola.
c£b
c70
V
• -s • >--v.v	•	v*.	.	•	-v	'	*-.	v/	v	•	•	•	..	v-	•	•
... vS'SSSY*
-^rr,	>,: tjh--«!# >- 'V—' A'	"■	«,	‘. .-'v - ' ''-V-’ ■ :Jb'	"'"'A
v-,
•'*?. 'M v's'.»Ti -	;	\”T	A'fMv-.:	■*■	v	'	v*	.	.	/finrv	.	'■	.
•*3
..Vj»-V ;	-	s	>£.\v	Y-V'
‘i" ’ ' '-*■
.'i/-*-v‘:
■<%:	.t	;	v	'Mzti'::.