Stolcinicn §mrli teralin dlfiaEni.®. Dne 21. oktobra je minulo 100 let, od__ar je umrl iznajditelj dinamita in ustanovitelj Noblove nagrade — Alfred Nobel. Nobel, eden največjih iznajditeljev vseh časov, je naklonil svetu darilo, katerega lahko smatramo istočasno kot blagoslov ter prokletstvo. Dinamit je brezdvomno človeku mnogo ikoristil. Tehnika je z iznajdbo tega razstrelilnega sredstva znatno napredovala. Vendar pa dinamita človeštvo ne uporabIja samo za pozidavo splošnega napredka, ampak za — razdejanja. Za gorje Noblove iznajdbe ni odgovoren iznajditelj. Nobel je seve znal v naprej, kako je podaril človeštvu z dinamitom dvorezen meč. Do zadnjega zdihljaja so ga oplazovali dvomi, ali je ravnal pravilno, fco je predal svojo iznajdbo splošnosti, ki jo bo uporabljala za napredek ali v zlol Starega samotarja je pogostokrat radi iznajdbe dinamita mučila vest in temu dejstvu je pripisovati tudi njegovo ustanovo, ki služi in bo služila naprediku ter miru. Žaloigra iznajditelja ne tiči v tem, da ni pripeljala iznajdba dinamita do časti ter bogastva njega, pač pa druge; ampak je pri Alfredu Noblu povsem drugega značaja. Nobel je bil pomilovanja vreden zaradi neprestanega dvoma: Ali bo obrnil .lovek dinamit kot orožje v svoje dobro ali slabo? V svojih neprfcstanih dvomih se je siku.al Nobel tolažiti z dejstvom, da bo strah.vitost njegove iznajdbe zmanjšala število vojn. Svetovni mir je skušal pospešiti z ustanovitvijo in vsakoletno podelitvijo celemu svetu znane Noblove nagrade, koje cilj je — mir! Noblova oporoka je kulturni dokaz prve vrste, je med zapuščinami nepoliti.nega značaja najvažnejša in najbolj izvirna ali originalna. Nobl.va nagrada je najvišje odlikovanje, katerega lahko postane deležen iznaditelj ali vodja človeštva. Nobel je razdelil velike denarne svote med svoje sorodnike. V njegovem lastnoročno napisanem testamentu pa tudi čitamo besede: »Ostanek mojega premoženja se naj uporabi na sledeči način: Vršilec moje zadnje volje naj naloži kapital v sigurne vrednostne papirje in ustvari fond, fc.j-ga obresti se naj porazdelijo vsako leto. Nagrade naj prejmejo dela, ki so se izikazala tekom zadnjega leta kot človeštvu najbolj koristna. Letne obresti se naj razdelijo na pet delov: en del je podeliti najvažnejši iznajdbi na polju fizike; drugi del najimenitnejši kemični iznajdbi; tretji del najvažnejši zdravniški novosti; četrti del najboljšemu književnemu proizvo« du in peti del onemu delu, ki je tekom enega leta najbolj služilo pobratimiji narodov in zmanjšanju obstoječega šte^ vila armad.«