301. St* 4. leto. Poštnina pavšanrana. Današnja številka velja K 2'— V ^tubljaai, nedelja 11« decembra 1921« Naročnina z* kraljevino SiiS Mesečno 40 K. Letno 4£0 K Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 003 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K. večkrat popust P@si©$r@Jes&a akrila za sesSau© vHaiS©. DAVipOVIČ PRI KRALJU. — STALIŠČE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. — PAŠ1Č HOČE POČAKATI NA ODLOČITEV RADIKALNE STRANKE. — SLABO RAZPOLOŽENJE STRANK. — DAVIDOVIČ VRNE MANDAT ZA SESTAVO VLADE! - BREZ STOJANA PROTIČA BO JEŽKO ŠLO. — ZEMLJORADNIKI DEFINITIVNO ODKLONILI SODELOVANJE. — ZAHTEVE RADIKALCEV PO NOTRANJEM MINISTRSTVU NESPREMENJENE.' Beograd, to. decembra. Včeraj popoldne ob 18.30 je g. Davidovič prišel na dvor in poročal Nj. Vel. kralju o včerajšnjih pogajanjih. Isti čas ga\ je na domu posetil načelnik zcmljorad-niškega kluba g. Lazič. Ker pa je go-' spod Davidovič že bil odšel na dvor, se bo g. Lazič z njim razgovarjal danes. G. Lazič se hoče informirati pri g. Davidoviču o stališču vlade na-pram prilikam na Hrvatskem, Danes popoldne je po odhodu g. Davidoviča pozval kralj k sebi vojnega 'ministra Zečeviča, bivšega vojnega ministra Hadžiča in vojnega inšpekorja Dragu-tinoviča. Beograd, 10. decembra. Včeraj je g. Davidovič posetil g. dr. Korošca, da se informira, pod kakšnimi pogoji bi Jugolovenski klub vstopil v DaVi-dovioev kabinet. Dr. Korošec mu je stavil iste pogoje, kakor Pašiču in izjavil, da bi bilo treba povabiti na pogajanja Hrvatski blok. G. Davidovič mu je odgovoril, da pod takimi pogoji ne more najti platforme za pogajanje in izjavil, da smatra, da ne bo treba več, določiti še en sestanek. Zagreb, 10, decembra. »Jutarnji list« poroča iz Beograda, da je go-pod Pašič v dolgem razgovoru izjavil g. Davidoviču, da smatra za potrebno, počakati odločitev zborovanja radikalne stranke. Domneva se, da hoče Pa-Šič s tem prisiliti Davidoviča, da vrne mandat kroni, ker mu poteče rok pred zborovanjem radikalne stranke. Beograd, 10. decembra. (Izv.) Vladna kriza se zavlačuje, kakor je bilo pričakovati. Demokratski listi pravijo, da je bilo g. Davidoviču, kateremu je kralj poveril mandat za sestavo novega kabineta, mnogo do tega da dozna pravo mišljenje vseh strank, toda razpoloženje posameznih parlamentarnih klubov je bilo že prej' znano. Zemljoradniki so odločno zavrnili g. Davidoviča z isto motivacijo, kakor prej. g. Pašiča. Popolnoma jasno je, da je odločitev odvisna od kongresa' radikalne stranke. G. Pašič je včeraj izjavil g. Davidoviču, da mu ne more dati odgovora, dokler se ne sestane njegov klub, kar se zgodi danes. Predsednik radikalnega kluba g. Stanojevič je izjavil, da bi radikalci pristali na to, da ostane dosedanja vlada, ako bi dobili resort za notranje zadeve. Toda tudi to je samo izjava, ki ima svrho stvar zavleči. Beograd, 10. d. (Izv.-) G. Davidovič' je prejel danes popoldne končni odgovor g. Pašiča. Glede vsebine se ni moglo še ničesar izvedeti, izgleda pa, da bo mandat g. Davidoviča zadela ista usoda kakor g. Pašiča. Po tem razpoloženju se pričakuje, da bo gospod Davidovič še danes ali najkasneje jutri vrnil kroni mandat za sestavo novega kabineta,, ker mu misija ni uspela. Zagreb, 10. dec. (Izv.) Dopisnik »Slobodne Tribune« je imel razgovor z g. Stojanom Protičem, katerega je vprašal, ali bo prisostvoval kongresu radikalne stranke. G. Protič mu je odgovoril, da v sedanjih razmerah ne more prisostvovati, razen ako ga povabijo na strankin kongres. Na vprašanje, ali bi eventualno sprejel mandat za sestavo nove vlade, je odgovoril, da na to vprašanje zaenkrat ne more dati točnega odgovora. — V političnih krogih sodijo, da bodo radikalci pozvali g. Protiča na kongres. Ako se udeleži zborovanja radikalcev, bo njegova oseba brez dvoma zelo uplivala na določitev kongresa, od katerega je odvisna rešitev vladne krize. G. Pašič namreč sam čaka na to, kako stališče bo njegova stranka zavzela v tem kočljivem vprašanju. Beograd, 10. decembra. Zeml|o-radnjki so definitivno odklonili sodelovanje v novi vladi ter je g. Lazič danes dopoldne o tem obvestil g. Davidoviča. * Beograd, 10. decembra. Včeraj popoldne in danes dopoldne je bila seja radikalnega poslaniškega kluba, na kateri se je pretresala parlamentarna situacija. Klub se je postavil na stališče, da mprajo radikalci tudi nadalje obdržati dosedanje portfelje in da ne odstopijo od zahteve za portfelj ministrstva za notranje stvari. Ker je g. Pašič obolel, je namesto njega :mel popoldne setanck z g. Davidovičci.1 g. Aca Stanojevič. Le-ta je sporočil gospodu Davidoviču stališče radikalne stranke glede današnje situacije m zahteval, da se da radikalcem ministrstvo za notranje stvari, / Zakonodajni odbor o zakonu o zaščiti delavstva. Beograd, 10. dec. Danes pop. ob 16. je bila seja zakonodajnega odbora. Pretresali so se členi 6 do 16 uredbe p Zaščiti delavstva, ki so bili vrnjeni sekciji. Ker se poročevalec dr. Cubrovič ne strinja z redakcijo sekcije same, kakor se je po predlogu dr. Markoviča poslala zakonodajnemu odboru v sprejem, temveč se je izjavil v prilog prvotne redakcije sekcije, je nastalo vprašanje, ali se mora stvar vrniti sekciji ali ne. Dr. Markovič, Ljuba Jovanovič, minister dr. Kukovec in predsednik Trifunovič so, ker sekcija radi tega, ker se dr. Cubrovič ne strinja, nima poročevalca, ki bi moral braniti njen predlog, stali na stališču, da se mora predlog vrniti sekciji, da pošlj^ drugega poročevalca. Po kratki debati se je prešlo na glasovanje ter se je z 11 proti 9 glasovom sklenilo, da se predlog ne vrne sekciji, marveč da se o njem razpravlja. — Začela se je razprava o § 6 tega zak., s katerim še ureja 8urni delavnik. O. Divac se je izjavil proti predlogu sekcije, ker še s tem krši princip 8urnega delovnega časa. Smatra za nepotrebno, da se vrši debata o tem predlogu in izjavi. ako se bo ta predlog sprejel, da bodo socijalisti v znak protesta zapustili sejo. Po dolgi debati, katere so se udeležili dr. Markovič, dr. Gosar. Vujičič in dr. je odbor prešel na glasovanje ter je bil Markovičev Dred-log sprejet z 13 proti 11 glasovom. Ta člen je bil torej sprejet v novi redakciji sekcjje. Proti tej redakciji so glasovali socijalisti, zemljoradniki. Jugoslovenski klub, republikanci in od demokratov Angjelič. Hagovče-vič in poročevalec dr. Cubrovič. ?o glasovanju so socijalisti v znak protesta zapustili dvorano. Nato so sc pretresali ostali členi tega zakona. Členi 7 do 11 so bili sprejeti s majhnimi izpremembami bolj stilističnega značaja. Pri členu 11, ki ureja vprašanje o nedeljskem počitku, je zahteval dr. Hrasnica, da se sprejme v zakon odredba, da je za muslimane dan za počitek petek. Po daljši debati se je sprejel predlog dr. Hrasni-ce, da se o tem na posebni konferenci sestavi redakcija, katero bi mogli • sprejeti tudi muslimani. Seja sc je zaključila ob 18.45, prihodnja pa je odrejena za torek ob Zagreb, 10. decembra. (Izv.) Nervoznost zaradi občinskih volitev v Zagrebu je danes dosegla vrhunec. Vse mesto je poplavljeno z letaki. Redarstvo je zaplenilo najnovejše letake hr-vatskega bloka, ker so brez označbe tiskarne. Lista »Novi Cujmo« in »Hr-vatka Misai« sta bila zaplenjena radi hujskače vsebine. — Listi prinašajo uvodnike o pomenu jutrišnjih občinskih volitev v Zagrebu. »Hrvat« .citira t debelimi črkami tale odstavek beograjske »Pravde«; Izid občinskih volitev, naj si izpade tako ali tako, bo imel neposreden upliv na razmere na Hrvatskem. Zagrebške volitve bodo morda zgodovinske važnosti v borbi hrvatstva. — »Novosti« pozivljcjo hrvatski blok, naj odkrito postavi Stjepana Radiča za načelnika, da se vidi, ali se bo tudi v Zagrebu izvajala ista politika abstinence knk knjižni Uredništvo: — ulica 1/1. Talefon 301 Uprava: rg i. Telefon 44 opisi se ne vračalo, ljetn |e priložiti znamke za odgovor. Driavna zmeda. Razvoj poHtičnih dogodkov zadnjega polleta je z notranjo doslednostjo privedel do skoro nerešljive vladne krize. Vsled načina sprejetja Vidovdanske ustave in njenih posameznih določb, ki se tičejo notranje upravne organizacije, se je bilo večino hrvatskega in slovenskega naroda odbilo od sodelovanja bodisi v vladi bodisi v parlamentu. Vsled tega je naše življenje začelo hirati na največji nevarnosti, katero more državo zadeti, In ki ji pravimo nasprotovanje prizadetega ljudstva protUvladi in državi. Anarhistični izrodki komunističnega delovanja so prisilili vladne stranke k protizakonitim odredbam, ki so izločili stranko iz javnega in parlamentarnega dela. Parlament je postal smešna figura, ki je v teku šestih mesecev zasedal v štirih sejah. Notranja politika demokratske stranke se je kljub veliki nevarnosti, ki jo vsebuje hromi parlament za vlade in državo, nadaljevala v pravcu nasilnosti in strankarske korupcije javne uprave. Vzporedno s temi notranjepolitičnimi dogodki je naša država pretrpela ogromno gospodarsko krizo in debakl zunanje politike. To politiko je podpirala radikalna stranka, ki se je bila vsled moralnega vpliva starega Pašiča odločila k demokratskemu ustavnemu načrtu. V stranki sami pa je nastal odpor, predvsem v osebi njene najbistrejše glave, v Stojanu Protiču. Z dalekosežno politično uvidevnostjo se je bil koj po sprejetju Vidovdanske ustave spravil na delo pridobiti Hrvate za revizijo današnje ustave in je bil v toku pomembnih političnih razgovorov uspel ublažiti separatistične državnopravne tendence prvotnega, lanskega Radiča do zahtev enostavne avtonomistične ureditve skupne države. Protičeva akcija ni samo uspevala na Hrvatskem. Pridobila je znaten del Slovencev na svojo stran in, kar je odločilno, vplivala je tudi na radilialno stranko samo. Večkrat smo že bili povdarili, da je nasilna ureditev tako važne zadeve kakoršna je notranja uprava naše države, nekaj normalnega, ki bi se znalo razviti do hudih oblik, kakor smo v tem oziru opazovali pri narodih, proti katerim so se bijp rostavile nepomirljive politične sile. Tako je bilo na Irskem, v Belgiji, tako je bilo z Ukrajino. Nazadnje gre Protičeva akcija za tem, da se takšen razvoj v naši državi onemogoči, da se s Hrvati {n Slovenci izvede miren sporazum in da se na temelju mirne ureditve našega skupnega doma izvede dejansko edinstvo v javnem mnenju, v skupnem življenju. v odkriti soglasnosti. Danes zboruje. v Beogradu glavna skupščina radikalne stranke. Zadnje vesti, ki- prihajajo iz neposredne bližine Pašiča poročajo, da se je stari državnik naveličal demokratske stranke in da je priznal nemožnost nadaljne kooperacije s to stranko. Naš notranji razvoj je s tem prispel do svojega naravnega viška. Sedaj je na tem, da se izvede odkrit preobrat dosedanje nezmiselne poti. Za našo državnopolitično zmedenost je nadvse značilno, da pomeni enostavni sklep radikalne stranke v prilog Protičeve politike razpad celokupne državne politike demokratske stranke. T o nikakor ne govori za njena pravilnost, nego za njeno neresnost, katere ni mogoče pod nobenim vidikom opravičiti. Uspeh krize je Že ta, da se Vidovdanska ustava ne bo izpeljala, da bo prišlo v najslabšem slučaju do izbornega kabineta in da bodo pomlp-danke državnozborske volitve prinesle narodovo odločitev o naši konČpl ustavi. O nobeni državnopolitlčnl teoriji se z nepristranskega stališča more reči, da je za narodno edinstvo in za državno misel pravilna. Kajti ta pravil• nost se da utemeljiti edino s dosežnim rezultatom, katerega bomo mogli brgtt šele v bodočnosti. Pač pa je volja narodova edini činitelj za smer politike in za ustavno uredbo. Brez pristanka te narodove volje nastane v notranjem življenju kaos razmerja do države, ki je osnovno gibalo sedanje politične zmede. Pretresena spekulacija trgovcev. Zagreb, 10. decembra. (Izv.) V tukajšnjih trgovskih krogih ie izzviia ve’ili. Mnogo je bilo zakrivljeno tudi z nesrečno izbiro ljudi in morda tudi s tern, da Je reprezentant kraljestva (SHS) podlegel osebnim simpatijam ne-ozifaje na mednarodni vpliv dinastije najsilnejše svetovne države. Vse pa se tudi na ta način ne da opravičiti; največ je kriva še dosedaj nejasna notranja situacija. Jugoslovanski. parlament ni popoln reprezentant in izraz ljudske volje, ker ga dosedaj cela hrvatska opozicija izbegava; poleg tega je bila iz njega nasilno vržena komunistična stranka. Poglavitno pa, kar najbolj škoduje ugledu države za mejami in kar neprijateljska propaganda z vso silo izrablja za svoje zahrbtne načrte, je spor z hrvatsko opozicijo. Za opravičbo jugoslovanskih vladnih strank, radikalcev in demokratov, obeh teh popolnoma centralističnih strank, ne zadostuje trditev, da z Radičem, vodjo hrvatske opozicije, ni mogoče : nikak sporazum. Tudi mi smo v letu 1919 stali pred podobno situacijo na Slovaškem in če smo jo' mogli mi razčistiti, ne sicer popolnoma, toda vendar vsaj primeroma dobro, mora biti to možno tudi v Jugoslaviji. Je to eden pogojev sine qua non za procvit in konsolidacijo jugoslovanske države. - - Dosedanji težki trenutki države so Jovoljno dokazale nujnost srbsko-iirvatslcega sporazuma in k njemu mora priti, da se prepreči eventuelno šL Kar sem videl z očmi, s srcem in z razumom, nisem zatajil; in bi ne bil zatajil za same zlate nebeške zvezde. Resnica pa je posoda vsega drugega: Je-POle, svobode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; fotdsr delam v njenem imenu bo mole to na pogostih shodih, zletih in ljudskih zborovanjih na deželi. Njegovi politični konkurenti niso tega nikdar prakticirali in ne prakticirajo. Drugače bi ne’ bilo tako ostre razlike med odličnimi posamezniki in zaostalostjo večine Jjudstva, ako bi prvi ne živeli že dolga leta v svojem »odi profanum vulgus«. (Izbc-gavaj pnprosto ljudstvo.) Druga ovira, ki otežkuje medsebojen sporazum, je velikosrbska idea radikalcev. Stara Srbija je strašno, trpela, je gotovo doprinesla najtežje žrtve na krvi in premoženju za jugoslovansko ujedinjenje, toda ves ta idealizem, ta ' moralnost v boju za osvobojenje se prevrne ravno v nasprotje, če zahteva za to materijčlno odškodnino ali prednosti na račun drugih ln pri tem pozablja i na spontanost' 1 na navdušenje, s katerim so se vsi Slovenci in Hrvati pripojili k Stari Srbiji. Politika, ki ne pozablja, ne more biti radi svoje nepopustljivosti in samopašnosti nikdar oplodujoča. Konsolidacija Jugoslavije 1 je pravzaprav le problem provincia-lizma, ki je I tehnično otežkočen vsled upravne raznoličnosti vseh delov dežel, iz katerih je država sestavljena. Prejšnja vlada je že napravila korak k unifikaciji, to proti vladnemu predlogu županijske razdelitve se jc od vseh strani pojavil tak spontani odpor, da najbrže ravno ne najbolj odgovarjajoč in se bo moral temeljito predelati. Isto se bo zgodilo tudi z ustavo, pri kateri mora priti do kompromisa z opozicijo In sicer na parlamentarni osnovi. t PrvL pogoj je dobiti Radiča v Beograd. Ce ne pojde on, mora iti kdo drug; kot pa je podoba, je umetnost vladanja nepoznana veličina tako pri nas, kot v Jugoslaviji. Poskusil je to že en vodja radikalne stranke, Protič. Vendar pa ga ni zadostno podpirala vlada, pri kateri so strankarski in osebni interesi bili silnejši, ko celokupno državne koristi. Vidi se to tudi v sedanji krizi Pašičevcga kabineta. Čeprav .za enkrat ni mogoča .nobena druga večina, koalicija radikalcev z demokrati, ni pogajanj konca, ker se enjm ne do-pade gospod Pribičevič a drugi ga nočejo pustiti pasti; eni ln drugi zahtevajo notranje ministrstvo, da bi tako dosegli kar največji vpliv na državne zadeve. Toda hiti ta nova koalicija radikalcev z demokrati ne pomenja izhoda iz krize; z akutne postane kvečjemu latentna, dokler ne pride nov mož, bodisi Protič, bodisi kdo drugi, kateri bo pokazal dovolj razumevanja in energije za vprašanje sedanje dobe. Vojna in revolucijska terminologija zgublja pomalem svojo upravičenost; za vodstvo države v miru, jc treba upravnega talenta ln osebna hrabrost je tukaj odveč. Jugoslavije v miru ni treba, da jo vodijo oni, ki so bili v vojni najodličnejši srbski generaji. Državnik je kot igralec. Iti bi moral na vrhuncu slave, da se ne vidi upadka. Z Zagreba Je prišla vest, da se bo kralj Aleksander tamkaj za nekaj časa naselil. To je ena izmed najsrečnejših misli, ki bo naglo razpršila strah pred republikanizmom analfabetskih Radičevih kmetov. Če pride z kraljem Protič, gre lahko Radič takoj v penzijo. Vsaj že itak slabo vidi. Biti dober republikanec, to je stvar že visokega duševnega stanja, katerega žalibog jugoslovansko ljudstvo še ni doseglo. Tri leta so bila za Jugoslavijo doba preizkušenj.,Da je osnova dobra, da le Jcdfo zdravo, Je dokazano s tem, da jih je prinesla in vzdržala. Toda tudi najbolj zdravo jedro more pričeti gniti, če nimamo pravilne življenske ureditve in če se ne učimo z napako preteklosti. To velja ravnotako za Jugoslavijo, kot za nas. Olaile in mi® Jiittjo" delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni... (»Bela Krizantema*.) Bogovi malomeščanstva umirajo. Mislil in rekel sem nekoč, da to umiranje ni ne posebno lepo in ne posebno veličastno. Zdaj, ko se beli na izhodu nova prečudna zarja, zdaj se mi zdi tisto umiranje lepo in resnega sočutja vredno. (»Bela Krizantema*.) * Prijatelj, globlje poglej! Ali ne vidiš, odkod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo luči, roke se iztegajo, iščejo ciljev. Kaj za to, če prihaja pomlad v viharja in povodnjil fz te črne naplavine bo vzklila bujna rast! Njih misel je bila prava: ne bele krizanteme na ogoljen frak — rdeč nagelj na kamižolo! Ne boj se, narod se ne da oslepariti, ne da si zavezati oči! Naj ga vodijo po stran-, poti, po močvirju, po temi — sam bo našel pot do sobica! Plevel so sejali, vzrasla pa bo pšenica. (»Bela Krizantema*.) I * Le vkup, ti uboga gmajna! Bakle prižgimo, prižgimo Jih sto, da nam bodo Značilna je izjava Japonske na vvashingtonski konferenci, da je bjla angleško-japonska zveza ustanovljena le proti ruskemu prodiranju v Indijo, ,na Kitajsko in na Tihi ocean. Ker da Rusija vzpričo svojega notranjega položaja ne prihaja več v poštev, je postala ta zveza brezpredmetna . . . Resnica je, da se danes Rusije v Aziji ni bati. Toda prav tako gotovo 'je, da s tem ruska vloga v Aziji še ni zaključena. Rusija preživlja svojo največjo notranjo krizo, kakor so jih preživljale že vse velike države. Ko bo iz nje izšla prenovljena, s? bo brez dvoma okrepila tudi na zunaj in takrat bo pač nadaljevala svojo politiko v Aziji. Kajti ta se je v preteklosti razvijala tako organično, postopoma, da si ne moremo misliti, da bi smkj krat-komalo prenehala. Zasledovati rasi Aziji je prav zanimi čela se je že zgodaj. .c... ijol". je kozak Jermak odkril in pokoril zapad-no Sibirijo. Odtod so Rusi prodirali dalje proli vzhodu, poganjajoč se najbolj za imenitnim krznom, ki sb ga dajali kožuhnrjem prebogati sibirski gozdovi. Ze leta 1610. so Rusi dosegli reko Jenisej, nato Leno; in v letu 1646 so že stopili prvič na obalo Tihega oceana, in ,sicer v mrzlem Ohotskem morju. Začetkom 19. stoletja si je Rusija pridobila Kavkazijo, dasi je seveda njene svobodoljubne sinove popolnoma podvrgla šele mnogo pozneje do leta 1859. V bojih s Turčijo in Perzijo je nato razširila svojo posest v Armenijo. Drugi cilj ruskemu osvajanju je bil Turkestan, kjer je n. pr. Kau Kive moral priznati rusko nadoblast leta 1865; v sledečih letih je bil premagan odpor Buhare. Nekako v isti dobi je Rusija dosegla v pogodbah s Kitajsko pokrajino ob reki Amur in primorje v okrožju Vladivostoka ter od Japonske otok Sahalin. Pozneje je napredovala še dalje in zagospodovala na račun Kitajske in deloma Japonske v Mandžuriji, na Ljaottingu in segala že skoro v Korejo. Iz teh južnih predelov so jo sicer potisnili Japonci,1. 1904/05, toda držala se je vendarle še vedno v severni Mandžuriji. Japonski uspeh je obstojal v tem, da je bilo Rusom zaprto toplejše morje nad Korejo in Kitajsko. ' Toda dasi je bila Rusija za enkrat odrinjena od kitajskih voda, se je njena ekspanzija nadaljevala na vsem neizmernem ozemlju od Carigrada tja do Mandžurije. Na vsem tem teritoriju je bil njen ljubosumen, neizprosen nasprotnik Anglija; nešteto je sporov, spletk in diplomatskih intrig, v katerih sta si Rusija in Anglija spodkopavali uspehe na tem ozemlju. Vso zgodovino v drugi polovici 19. stoletja obvlada ta silna napetost med tedaj najmočnejšima državama sveta, odigrajoč se v Turčiji, v Perziji. Afganistanu, v Tibetu, vzhodnem Turke-stanu, v Mongoliji in na obalah Tihega pcenna. Da se ni pojavila Japonska in > da ni Angliji zrasel nenadoma v Nemčiji še bolj ambicijozen in bolj nepreviden nasprotnik, bi se bržkone svet spopadel v znamenju tega nasprotja. Tako pa set je pod vtisom nove konstelacije začenjal nekak sporazum med Londonom in Petrogradom. Severna Mala Azija in severna ter srednja Perzija je veljhla že kot ruska interesna sfera. V severne in zapadne obrobne kitajske dežele je uspešno prodiral ruski vpliv;'Mongolska se je odtrgala od Kitajske, kar je bila pač predstopnja, da se poda pod rusko nadoblast. Skratka, Rusija je dejansko že imela v rokah velikanske pridobitve, ki so odpirale ruskemu podjetništvu neizmerne prostore notranjosti svetovnega kontinenta, Kaj bo v bodočnosti s temi cilji in njih uresničenjem, za enkrat ne bomo svetile do rabeljnev, do biričev. Naše mesd lih Je zasitilo, naša kri jih Je napojila. ■— Tirjajmo svoje meso in kri! Ml smo sejali, naša je žetev, sužnji vstanite! (»Kurent«.) Bratje, vzdramite se! Da kopljemo zase, da zidamo zase, da zase trpimo! (»Kurent«.) f Velikega petka Je bilo treba za v.č-liko nedeljo; smrti Bogd samega Je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje. (*Podobe iz sanj«.) • Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz živalske sebičnosti se je rodila strahopetnost. (»Volja in moč*.) • Napiši po vesti in veri, kako si živel, kaj si videl, kaj si mislil in govoril en sam dan. Ce hočeš bit) tako odkritosrčen, da bi ne povesil oči pred samim Bogom, boš pisal do groba zgodovino tistega enega dne. In razodel boš tolike strahote, da bodo ljudje najprej tebe kamenjali, nato pa drug drugega. In če bo kateri ostal, bo od prevelike radosti ugibali. V Washingtonu so izrekli, da Rusija danes glede prodiranja v Indijo. na Kitajsko in na Tihi ocean ne prihaja več v poštev, Ce se le niso gospodje bridko zmotili . . . Si. IMa i v !®š Hii Vse železničarske organizacije v Sloveniji brez obzira na razliko moči in starosti so se. končno v svojem boju za odpomoč gmotnemu-, in socijalnemu položaju svojih članov zedinile v močno koalicijo. Da je to edina pot do uspeha vseh železničarjev je pokazal kot najboljši predznak predsinočnji sijajni shod v veliki dvorani Uniona, katerega je sklicalo vodstvo koaliranih železničarskih organizacij. Udeležba je bila izredno številna. Shod je otvoril predsednik prokra-jinskega odbora kejaliranih organizacij 'prošec. Po kratkem uvodnem , v katerem jc govornik oso-. ovdarjal pomen, namen ih naloge koalicije so govorili zastopniki vseh koalirapih organizacij in sicer v imenu. Zveze jug. železničarjev g. Korošec, v imenu Saveza žel. Jug.'g. Nachtigall, v imenu Udruženja žel. utadnikov g. Črnigoj in v imenu Prometne zveze gosp. Beltram. Vsi so se postavili po možnosti govorniškega temperamenta na stališče koalicije, povdarjali veliko važnost skupnega dela in enotne fronte in izjavili vsak za svojo organizacijo, da soglašajo z načrti koalicije in da bodo podpirali v njenem okViru težnje železničarskega stanu. Navzoči člani posameznih organizacij so živahno pritrjevali svojim voditeljem govornikom izven enega, katerpmu niso smeli, ker je dotični govornik izrekel samemu sebi nezaupnico, češ, da se člani ne smejo povsem zanesti na svoje voditelje.' Povdarjala se je tudi nujnost, da ostane koalicija trajna in kot taka dosledno za upravičene zahteve vseh železničarjev. V imenu društva vpokojencev, ki so v resnici največji reveži — je prosil zastopnik g. Jernejčič koalicijo, da podpira v skupnem boju tudi težnje vpokojencev. 1 Železničarski koaliciji se je pridružila tudi pošta. Predsednik zveze poštnih organizacij g. Urbančič je izjavil v imenu'te zveze popolno solidarnost s koalicijo. Končno je resumiral g. Korošec vse govore osobito glede utemeljevanja resolucij, ki so se končno prebrale. Resolucije. a) Da se izplača celokupnemu železniškemu osobjti kot nujna pomoč 13. mesec z vsemi dokladami, delavcem naj se zaračuna 30 delavnih dni. b) Da se celokupnemu osobju povišajo vsi dohodki za 50 odstotkov. c) Da se umakne iz zakonodajnega odbora narodne skupščine projekt železniškega zakona, kateri je bil predložen od strani ministrstva saobračaja; da se predloži narodni skupščini načrt zakona iz meseca maja 1920 z vsemi protipredlogi kot podlaga za razpravljanja; skliče se naj anketa koaliranih organizacij v svrho podanja strokovnih podatkov. d) da se nabavi čimpreje službena in delavna obleka, zimska pa takoj.- — a) Da se takoj revidirajo krivice odpuščenih železničarjev ob priliki aprilske 1 stavke. b) Da se takoj revidira naredba ministrstva saobračaja« glede izvrševanja admistraiivnih in disciplinarnih kazni nad osobjem. - c) Da se strokovne koalirane železničarske organizacije pripoznajo od strani ministrstva saobračaja in oblastnih direkcij kot zastopnice železničarjev, katere imajo pravico posredovanja. — a) Da se podvrže uredba o prevodu na dinarske plače reviziji v svrho pra- skoprnel ob nezaslišanih lepotah, ki si mu jih razodel. (»Moje življenje«.) Včlikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne ha tem ne na onem svetu ni odpuščena. • ,(»Moje življenje«.) * Zakaj ni dandanes velikih ljudi, herojev, kakor beremo o njih v zgodovini starih časov? Zato ne, ker je prepovedano. Kristusa bi dandanes ne pribili na križ — zaprli bi ga koj od kraja. Stvari so urejene dandanašnji za srednje pametne, srednje močne, srednje poštene ljudi. (»Knjiga za lahkomiselne ljudi*.) Tula učenost. Mo’ja mati je bila kmetiški otrok; rasla in dorasla je tako čisto ih nedolžno kakor cvet na polju. Ko se je molila, ni znala ne brati ne pisati. Obojega se je učila šele tedaj, ko smo mi otroci doraščall; bdela je ponoči, da bi je nihče ne videl. Pisala je z neokretno rokp, črke so bile zelo velike; ali še zdaj se spominjam, da je bila njena slovenščina lepa in čista kr da nam je popravljala besede. vičnega izenačenja bivših avstrijskih-ogrskih in bosanskih osnovnih plač. b) Da se povrne zakonita pravica na stanarino onemu osobju, kateremu je bila stanarina odvzeta, pri prevodu na dinarske plače. . c) Da se poviša pavšal za službene obleke uradnikov. d) Da se povišajo doklade za nočno službo na ono višino, katero uživajo uslužbenci beograjske direkcije. e) Da se povišajo potni stroški in to trošnine za aktivno osobje za 50 odstotkov, delavcem za 100 odstotkov: a kl-lometraža po tablici, izdelani meseca maja 1920. f) Da se vsem uslužbencem, ki so premeščeni iz službenih ozirov in nimajo stanovanja ter žive v dvojnem gospodinjstvu, Izplačajo skrčene dnevnice^ Gospodu ministru saobračaja se je poslalo s sledečim pozivom spremno pismo: Še enkrat prosimo gospoda ministra, da veruje, da jc prišlo železničarsko osobje v položaj velikega pomanjkanja in bede, in da je stanje v tem pogledu postalo ncvzdržljivo tako, da preti popolna propast osobja, s Čemur bi prišla tudi ustanova v popolni razpad. Radi tega železniško osobje ne more več Čakati na zavlačevanje železničarskega zakona in prosi g. ministra, da čimpreje ali vsaj do 15. dec. odpomore neznosnemu stanju naših železničarjev. Vsa pojasnila in resolucije so bile od zastopnikov in članov vseh koaliranih' organizacij Soglasno sprejete, nakar Je bil shod zaključen. 1 Ta shod nam pa tudi pokaže značilen pojav in nam predočl nujnost, da strokovne organizacije v boju za svoje izključno stanovske zahteve uspešno In ugledno- nastopajo le v združenju, ki vrže v takih slučajih Iz vrst organizacij vsako politiko, osobito politiko osebnosti ln pozna samo stanovske Interese. Za solili® piiii. Društvo političnih preganjancev je svoj čas izročilo 'predsedniku za Slovenijo g. dr. Žerjavu spomenico, v kateri so bile navedene želje in zahteve političnih preganjancev. O kaki rešl-> tvi navedene spomenice ni do danes najmanjšega glasu, če tudi je zadeva zelo važna in je želeti, da jo merodajni krogi čimprej vzamejo v pretres. Znano je, da so bili nekateri poll-’ tični preganjanci obsojeni na večmesečno in celo na večletno težko ječo« V tem času so zgubili kot javni nameščenci za ves čas pregajanja ne le svoje plače, ampak so celo slučaji, da se jim je v tem času prodalo ali na javni dražbi njih imetje, ali pa so bili vled grozeče dražbe prisiljeni v zaporu prodati svojo imovino proti svoji volji za nizko ceno. Dolžnost državne uprave bi bila, če tudi ni ona zakrivila preganjanja, da na kakšen način poravna prizadetim škodo. Italijanska državna uprava tudi ni zakrivila škode, katero so imeli nekateri avstrijski Italijani vsled političnega preganjanja,pa jim jo je vendar poravnala, dobro vedoč, da se s takim dejanjem le krepi italijanska državna misel. Politični preganjanci se zavedamo, da nam nastale škode v svetovni vojni ni povzročila na novo nastala država SHS, toda kje pa naj iščemo po-‘ vračila? Pariška konferenca je baje odklonila naše zahteve; ne smela bi jih pa odkloniti lastna država, ker je to tudi v njenem interesu. Politični preganjanci so bili po večini že davno pred izbruhom svetovne vojne najboljši podrobni delavci za državo SHS. Bah se niso avstrijskih bajonetov, ko je bilo treba raztolmačiti svojim rojakom velike ideje naših prvoboriteljev. V avstrijskih zaporih so se oni približali zaprtim vojakom in jih pridobivali za ideje pol. preganjancev^- Ko so jih po Ko smo se naučili brati in pisati, smo začeli s slovensko in z nemško slovnico in s težavnimi računi. Mati se je vsega učila z nami. Pretenke in preveč oglate so ji bile nemške črke, nazadnje pa se jih je privadila. Čudno se ml je zdelo, ko sem slišal iz njenih ust prvo nemško • besedo, toda preudaril sem takoj: »Mati zna vse, čeniu bi nemški ne znala?« Tako je bilo, dokler smo bili vsi doma; nenadoma pa je seglo med nas kakor silen veter in razkropili smo se na vse strani. Poleti je'bilo, ko sem se vrnil do-, mov; prinesel sem s seboj skladovnico nemških knjig. Trinajst let, mislim, da mi je bilo takrat. Prvo noč'sem zaspal ves truden, pa sem sc o polnoči vzdramil, ker mi' je bila zasvetila luč na trepalnice. V poluspanju in preplašm sem se ozrl po izbi; mati jp sedela za mizo, moje knjige ja imela pred seboj. »Mati, saj te stvari niso...!« sem vzkliknil, pa mi je beseda zastala v grlu kakor od sramu. »Kaj da niso?« je vprašala mati; .njen mladi obraz je bil veš zardel. »T uje stvari so, puste... kaj bi ž njimi?«1 sem rekel s tišjim glasom- Cu- končani kazni pošiljale avstrijske Vlasti k vojakom in na. bojna polja, so tu nadaljevali svoje delo. Kdo iz-l'r,*d pravih jugoslovanskih državljanov ne bi privoščil zato tem revežem Povračila nastale škode? Ako se ,brat-)* Srbi nc morsjo pobrigati za nas, k*r imajo sami dovolj enakih revežev, *c s tem »i rečeno, da se tudi Slovenija ne more zanimati za nje. Res je, da so pri nas žal še vedno Aa zelo važnih mestih možje, tako-zvani »Avstrijski«, ki imajo zn take reveže samo pomilovalna vprašanja: »Zakaj pa ste tako govorili, da so vas korali zapreti?« Tak gospod je danes drž. " pravdnik v državi SHS. Tako gospodo se bo najhitreje spreobrnilo s tem, da se političnim preganjancem Doravna vso škodo. No, od kod pa naj vzamemo sredstva aa take odškodnine, se bo menda glasilo vprašanje? Politični preganjanci izjavljamo na tako ^/vprašanje sledeče: »Več poti je, po katerih pri- ■ de državna uprava do sredstev, ki so z a kritje potrebni, navedemo samo to-le: 1. Komisija za stvarno demobilizacijo je v teku par let zbrala ogromno vojnega materijama, velike vredr nosti. 2. Država si prilasti imetje tujih državljanov, kar ji prinese tudi rano-gVD milijonov. 3. Ako bi iz navedenega ne bilo možno najti dovolj kritja, preostaja nam še slednjič način, kateri ne bo pretežaven za državno upravo. V mislih imam denunciante in konfidente, ki so zakrivili aretacijo političnih preganjancev in kateri se še vedno ponosno gibljejo v blagostanju med na-pii. Izdanih je bilo do danes v naši državi polno raznih naredb, ali nared-be, po kateri bi se dalo zahtevati povračilo škode od onih, ki so jo s svojo ovadbo povzročili pol. preganjancem, še nimamo. Treba bo nadalje naredbe, ki bo razveljavila one kupne pogodbe in prodajo imetja pol. preganjancev izvršene v času, ko so bili isti v zaporih. Politični preganjanci apeliramo tedaj na vlado, naj že enkrat ukrene flekaj tudi za nje v zavesti, da je to > njena dolžnost. Z izdatno vladno pomočjo pomnožila se bo agilnost vseh pol. preganjancev do dela za skupni blagor domovine. Zapuščeni in pozabljeni ostanemo brez prave moči; a mnogi med nami so berači, katerih beseda ne zaleže mnogo. Zadoščenje s primerno odškodnino, oziroma s povrnitvijo škode naj bi se dalo vsaj tistim žrtvam med nami, ki so trpele zaradi jugoslovanske .ideje, zaradi takozvanega srbofilstva, kar pač ne bo težko dognati po sodnih aktih 'in pričah. Za take žrtve bo prav lahko zainteresirati tudi našo centralno vlado, ako le vzamejo xuii poslanci stvar resno in solidarno v loko. obleko ali raztrganimi čevlji. Potem ne zgubiš lu namah vsega ugleda, ampak smatra se te takoj tudi zn sumljivo, mijmanjfc tuji lastnini nevarno osebo, opozorijo se na tebe žandarji in tako stojiš naenkrat pod nekakim policijskim nadzorstvom. Medtem ko žandarji poizvedujejo, kaj bi bil pravzaprav ta rev«ž, ljudje nestrpno čakajo, kdaj sc bo izvršila njegova aretacija in se ga uklonjenega odpeljalo v zapore, katere imajo pripravljene tisti mogotci, ki so ga leta in leta izkoriščevali in povzročili njegovo bedo. Pisec teh vrstic, ki je take slučaje sam doživel, se jc, ker »o žandarji poizvedovali, če berači, krade ali tihotapi, pritožil na pristojnih mestih, kar pa je ostalo brez uspeha. Kakor se vidi dela kapitalizem umetne reveže in povrh vsega jih potom preganja. Na deželi vladajo danes take razmere, da tu za izobraženega človeka brez kakega dostojanstva ni obstoja in sveta dolžnost vlade bi bila preskrbeti upokojencem, ki se vendar morejo smatrati za izobražene ljudi stanovanja v mestih,'najsi bodo še tako borna. Ali smo mi upokojenci z našim mnogoletnim službovanjem v korist javnosti zaslužili, da se nas vrže navsezadnje na deželo, kjer naj revno poginemo. Kmetsko ljudstvo je danas meščanom naravnost sovražno, se z meščanov norčuje ui ne trpi med seboj človeka, če ni kmet ali kmetski delavec. Piscu teh vrstic se je v tekn dveh let ie trikrat odpovedalo stanovanje brez vsakega vzroka, zgolj iz zavisti. Poživljamo merodajne faktorje, da se zavzamejo ?.a to, da se upokojencem, ki bi se javili preskrbijo primerna stanovanja. Kot pripadniki civilizirane države" so k tej zahtevi popolnoma opravičeni. Vsled stan. mizertfe v mestih se je Po vojni nebroj upokojencev naselijo na deželi. Življenje teh nekdanjih služabnikov države je naravnost obupno. V mestu upokojenec v današnjem položaju ne velja veliko, vendar pa ga Vsled višje izobrazbe ljudstva zavoljo njegove revščine nihče direktno ne zasramuje ali preganja. Drugače na kmetih. Tu ne veljaš, če nimaš posestva ali vsaj svoje hiše — katera pa mora biti lepa, ne kakšna bajta — popolnoma ničesar. Ako se ti je posrečilo dobiti kje kakšno luknjo, moraš biti kmetu, ki je bil tako milosten, da te je v?el Dod streho, popolnoma vdan v vsem, ihače se ti zgodi, da te že drugi dan Vrže na cesto. Ko si se enkrat nastanil, se prične ocenjevanje tvojega položaja. Gorje ti, Če se pokažeš med ljudi z zakrpano «&■ ' — Mi tipi v liiii. V zadnji seji berlinske antropolo-gične družbe je poročal j rbf. dr. Scliuchliardt o izkopaninah v Rctri in Arkoni, obeh največjih svetiščih Slovanstva na nemških tleh. O Rejvi navajajo, da je ležala v današnjem Me^ klenburg-Strelitz, toda pravega mesta kljub 40 letnem prizadevanju še niso našli, četudi so kopali na najrazličnejših mestih, posebno vzhodno pri Feid-bergu ob Tolenskem jezeru. Napačna razlaga najstarejših poročil o Retri, ki izvira od Titmar Merse-burga, je vzrok o dosedanjem neuspešnem izkopavanju. Draždanski kodeks, originalni rokopis Titmarja, namreč pravi, da je Rctra trirogati »Urbs« (grad) s tremi vrati. In Corveyev rokopis še pristavlja, da je imel vsak rog svoja vrata. Iz rokopisa so nadalje dognali, da je ležala Retra na otoku > tremi pomoli, ki jih v teh krajih splošno imenujejo rogove. Treba je tedaj misliti na grad s tremi štrlečimi stolpi, vsak s posebnimi vrati. Takih gradov je tu več. Toda slovanski in germanski gradovi so imeli le po en stolp. Najti bo tedaj treba slovanskih okop, ki je imel prostor za tri vrata ter tudi v drugam odgovarja,omenjenemu opisu, t. j. po eni stran,i gozd, ena vrata pa vodijo k jezeru. Izmed vseh gradov v Meklenburgu odgovarja tem zahtevani le grad ^ bližini Feldberga. Visok je, strm proti jezerskemu obrežju, z daleč vidno kopo. Oesten, ki je tudi tukaj kopal, je našel pozno-slovanske 'črepinje, ki so izza časa Retre. Okop je dobro ohranjen. Dvoje vrat so našli v razda-lju 110 m, tedaj dvakrat tako daleč kakor je bilo običajno pri slovanskih gradovih, tretja vrata pa bodo še izkopali. Letos je kopal Schuchhardt skupno S Goldeweyem v Arkoni, kjer je bilo pričakovati, da najdejo tempelj. Arko-na leži na severnem koncu otoki Ru-ena, na severnem pobočju neke po- vas Putgarteu se je imenovala prej Potgorod. Imamo natančen popis trupla in grad od Sakso Gramaticusa, ki opisuje razdejanje tempelja in Svantevitove podobe po Dancih in Poinerjancih leta 1168. Sakso pripoveduje, da so se ob Svahtevitovih slavnostih zbrali vsi prebivalci otoka Riigena. Ostanki tempelja stf se našli v podobi kameniteg*a tlaka v dolžini 20 m kot temelj za ločeni tempelj. V njegovi notranjosti našli štiri ka-menitc podstavke za lesene stebre, med katerimi je stala podoba Svantevita. Kvadratasti nsčrt tempelja je dosiej znan p"fi Keltih v Franciji in ob Renu ter pri starih Armencih. Ce so dobili Slovani ta način gradnje tempeljev od vahoda ali zahoda, še ni dognano. El Gospodarstvo i? Po zadnjih podatkih velikega ameriškega denarnega zavoda »Guaranty Trust Company« v New Yorku, dolgu- jejo evropske države Ameriki velikansko svoto 10 milijard dolarjev, t. j. 140 milijard frankov. Pri tem pa še ni zaračunana vsota 1 milijon dolarjev neplačanih obresti. Tabela kaže zaznam ameriških dolžnikov: Stanje v juniju leta 1921. j Krediti „Liberty I.oan Acts“ Dolg za vojni materijal Pomoč za prehrano Dolg „Grnin-Corporatbn" Skupaj Armenija S,028,412.15 3,931.505.34 11,059.917.49 Avstrija ■ 24,055.708.92 24,055.708.92 Belgija 347,601.566.23 27,588.581.14 375,280.147.87 O. Kuba 9,025.500,— . 9,025.500 — Čehoslov. 61,256 20874 20,621.994.54 6,428.080,10 91,179.528.72 Estonska 12,213.377.88 1.785.767.72 13,999.145.60 Finska 8,281.926.17 8,281.926.17 Francoska 2.950, (u-.t)uS. 1 i 400,000.000,— / . ■ 3.350,762.938.18 V. Britanija 4.160,318.358.44 4.166,318.358.44 Grška 15,000.000,— 15,000.000,- Madžarska / 1,085.885.61 1,685.835.61 Italija 1.84£,034.050.90 1.618,034.050.90 Lctonija 2,521.869.32 2,610.417.8- 5,132.287.14 Liberija 26.000.— 26.000,— Litva 4,159.491.06 822.186.08 4,981.628.03 Poljska 59,636.320.25 61,671.740.36 24,353.500.97 135,661.660.53 Rumunija 2S.205.519,52 12,922.675.42 36,128.494.94 Rusija 187,729.750,— 400.082.30 4,465.405.07 192,601.297.37 | Srbija 26,175.139.22 24,978.020.09 51,153.160 21 Vsega 9.435,225 329.24 565,048.431.80 84,0936^56 56,899.379.09 10.141,207.585.68 Zjedinjene države so posodile Evropi med vojno preko 10 milijard dolarjev. Tri milijarde so dali privatniki, preko 10 milijard je dala ameriška vlada. Ali je sploh misliti, da bi obubožana Evropa kdaj plačala te dolgove? gen * »ajine, ki je malo obljudena. Bližnja + Dobava mesa. Komanda Dravske devizijskeo blasti v Ljubljani naznanja trg. in obrtn. zbornici v Ljubljani, da se bo sklenila 11. dec. t. 1. ob n. uri dopoldne pogodba za dobavo mesa za garnizijo Ljubljana za čas od 1. januarja do 30 junija 1922 v intendanturi Dravske div. oblasti v Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtnih: zbornice v Ljubljani, pi dop. sestanek obeli odsekov pri »Zlatorogu«. V ponedeljek, 13. t. m. seja centr. odbora ob pol 20. Istotarn. Udeležba dolžnost. Predsednik. =* SestreI Danes zvečer prlrede ruski dijaki v Narodnem domu akademijo. Sestre, veste li, kaj se pravi stradati, živeti v največji bedi in pomanjkanju daleč od svoje razrušene in bolne domovine? Tak revež Je danes naš ruski dijak. Pridite vse, danes zvečer na akademijo in pokažite se s tem človekoljubne napram onim, ki jih bodemo morda kmalu potrebovali. Sestra Jugoslovanskega Kola. «=* Kolo JugosL sester In Zveza vojnih vdov In sirot vabite k izredni seji za torek, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne. ** Neprillka. Tapetnik v Polakovi tovarni Franc Mcnce, doma iz Bevk pri Vrh-n'kl Je Izvabil zvijačno pod ra-n?mi lažnji-vimi pretvezami pleskarjevi ženi M. G. možev zimski sukniič vreden 5000 kron in ji Je ostal dolžan na hrani 303 kron. Mence je neznano kam pobegnil. •» Tat v Vrhniškem paviljonu na Vodnikovem trgu. Dne 8. t. m. proti večeru je odstranil nepoznan tat steklo iz okna omenjenega paviljona, ki je last tvrdke »Impex«, ter Je odnesel Antoniji Pibernlkovl eno gnjat, 60 klobas in 15 konzerv. Škoda znaša 1070 kron. *• Vlom. Neznan vlomilec Je vlomil v dclavhico ključavničarja Antona Ketteja v Kolodvorski ulici. Odnesel |e več ključev. Isti vlomilec Je nato vlomil tudi v pisarno tovarne transformatorjev, pustil #tam pri Ketteju ukradenff ključe, odnesel pa neko torbico. =» Žeparji. Na Vodnikovem trgu so se zopet pojavili žeparji In so zadnje čase Izvršili več tatvin, v skupnem znesku 2000 kron. Pred, par dnevi Je bila ukradena neki ženški denarnica s 400 kronami. = Izgubilo se Je v soboto ob pol 1. uri opoldne na poti od »Narodne tiskarne« do Erjavčeve ceste ročno delo (platno z zapo-četlm vzorcem ter knjiga »Narodne vezenine«). Pošten najditelj naj odda ročno delo v »Narodni tiskarni« v stavnici. Orkestralni koncert »Glasbene Matice« je uspel v sredo pod ravnateljem Topičem Jako dobro. Tudi obisk Je bil docela zadovoljiv. Opazilo pa se'Je, da tukajšnji Nemci ne posečajo več Matičnih prireditev v tolikem- številu, kakor so Jih posečall doslej. Kaj je temu vzrok? Ootovo*ne umetniška stran prireditev, ampak narodna. Odkar gospodarijo na mestnem magistratu njim naklonjeni socijalnl demokrati, ne čutijo več tiste moralne dolžnosti napram slovenskim umetniškim prireditvam, kakor so Jo čutili preje.- Zato so zadihali prosteje. »Časopis — vzgojitelj naroda«. Pod tem naslovom Je napisala zadnja »Straža« člančič kot reklamo za svoje liste, kjer pravi, da bode vsaka izdaja njihovih časopisov objektiven dokument naše domače zgodovine.« Po teh besedah je upati, da bode »Straža« le izpremenlla svoj dosedanji način pisanja. Zakaj do sedaj, zlašti odkar ni več stranka SLS na vladi, Je pisava »Straže« vse kaj drugega, kakor pa »objektiven dokument«. Ce se nastopa proti vladi, ki je na krmilu, še ni potreba, da bi se nastopalo proti državi. In ravno »Straža« bi lahko mnogo storila dobrega, ko bi ne udrihala vedno tako protldržavn i. Da, časopisje Ima res velik vzgojni pomen, a ga Je treba umevati, ne pa uporabljati za demagoštvo. Banke so se pritožile, da nočejo zidati tudi ne prihodnje leto, kakor Jim je ukazal magistrat. Banke torej nočejo, privatniki pa ne morejo. Tako bodemo imeli večno stanovanjsko mizerijo. Upamo pa, da se najde kljub pritožbi In raznim mahinacijam vendar-le sredstvo In se banke prisili k zidanju ali pa opustitev svoje doblčkanosne obrti. Narodno gledališče Igra v nedeljo 11. trn. »Striček Vanja« in sicer kot delavsko predstavo ob polovičnih cenah. V torek pa uprizori Knoblauchovega »Favna« za abonma B in v četrtek 15. tm. Nedbnlovo »Poljsko kri«. Svojim somišljenikom toplo priporočano posečanje gledališča, da se more zopet dvigniti vsaj na prejšnjo stopnjo. Mariborska podružnica Slov. plan. društva priredi v sredo, dne 1. februarja 1922 svoj III. planinski ples In . v soboto, dne 4. februarja L veliki pohorski sem). Na te dve prireditvi vabi ln opozarja že sedaj vse svoje prijatelje. Podkovsko šolo nasproti »Narodnega doma« Je hotel napraviti neki Počivalnik v družbi z vojaškim žlvinozdravnlkom, To naj bi bil najbrže nekak konjski Spital. Mestni svet je to prošnjo odklonil. Take naprave spadajo na periferijo mesta, ne pa v sredino, kar Je samoobsebi umevno. G. Počivalnik Je najbrže mislil, da fukcljonira še vedno stari nekdanji »StndtraH, ki bi bil taki prošnji z veseljem ustregel in sicer že iz tega razloga, da bi »Nar. domu« škodoval ln mu delal nadlego z raznimi mrhami. Sluge za pet dinarjev na mesec Ima vrvar Hcllcr. Ta sluga je že 52 let pri isti firmi in Je za svoje nad polstoletno vestno delovanje »avanzlral« do 20 K mesečno., Kaj neki misli podjetnik Heller, ko izplačuje mesečno »plačo« temu revežu! Ali ga ne polije rdečica. To sramotno Izkoriščanje starega služabnika po nemškem obrtniku Je treba pribiti, da bode svet videl, kakšni nesocijalni ljudje živp v stoletju socijallzma. V skrajno bedo Je zašla družina kurjača Kolednika v Mlinski ulici 33. V družino je zašla griža in položila v pos,tel)o ženo, dvoje otrok in moža. Tako ni zaslužka, ne prihrankov in družina visi med smrtjo in življenjem. Usmiljena srca ln darežljive roke, zganite se vendar! Na svinjski semeni dne 9. t. m. je bilo prignanih 68 ščetincev. Ceno so bile nastopne: 4 tedne stari ptujski komad od 120 do 150 kron, 5 do 6 tednov stari 200 do 250 kron, 6 fio 8 tednov stari 260 do 350 K, 4 do 6 mesecev stara praseta 700 do 850 K, 8 do 10 mesecev stara 1200 do 1600 kron, 1 leto stara 2500 do 3500 kron. poldrugo uto . vedno čltnmo, koliko Je v JugoslavlU. 0 roma v Slovenili vina na razpolago. Le so za navadna vina liter od 18 do *u . ’ boljša od 25. do 30 K In najboljša se dob® od 30 do 36 K. Tu bi seda) prosil JaV”in. In oblasti za razsodbo, ali le razmerje v sklh cen v krčmah pošteno? Ako z*htev četrt litra vina, te vpraša natakarica, ati 13 ali za 15 K četrt litra. Torej po 52■ 60 K. —• AH ni tukaj mnogo brezves ff'0. zraven, čemur pa niknka oblast ne uh varja. Ako le kje, je tu brezdvomno P*,, ben energičen korak od za to Pos,tH,, 1 u0. oblasti, sicer bo'do krčmarfl še na dalje , dlli nadzorovalno oblast za nos, Sami pa v mlrp polnili žepe. — Drobiž. * Poroka ruske velike kneginj*- Parizu se je te dni poročila .‘7-,e ruska velika kneginja z i8-!etmm * riškim milijonarjem \V. Lefdsen. di ženin je povodom svoje poroke p krat oblekel frak. Ucet}* je *'n F«* -S dnevi bi se v mostarskem . ^ kmalu pripetila velika nesreča,. panju rud? je nenadoma 5eUlVcl udrla voda in preplavila <- rtnili so se le z veliko težavo rtjiiH-nesreč ni bilo. MichčI Zevaco: »NOSTRADAMUS." Sredi zdihovanja so privihrale’ v sobo »vojnice« leteče čete, polneč jo s svilenim šumom svojih kril in z mamečim vonjem parfumov; bile so tiste štiri pretkane, lisice, ki jim je Katarina poverila nalogo, olikati naše klateže ter jih vzgojiti v takozva-ne »boljše ljudi«. Ako si jih ogleda Čitatclj natančneje, bo spoznal natakarice, ki so očarale četvorico pri »Beli svinji«... »Madonna santa,« je vzkliknila Vranka, še- zdaj mi sedijo za mizo!« »Urno,« je cepetala plavolaska, »na delo, žlahtna gospoda!« Četvorica je vstala kak,or en mož ter ošinila krasotice s pogledom — as kakšnim! S pogledom jeze, ?ncva in upora! Vse so jim bile obljubile, a dosegli niso »niti toličko!« — kakor se je izražal Strapafar, kažoČ črni rob za svojim nohtom. Nič več niso bili zaljubljeni vanje; zdaj niso bile v njihovih očeh več zale punice, ki so jih hoteli »nagovoriti«, nego »preklete hudičeve« učiteljice in voditeljice »družabnih vaj«. Družabne vaje! Joj, Dog in bog-me! Oh, sladki Jezus! Ah, ’co Dio! Herrgott sagrament! Trebalo se je učiti, kako stopajo na dvoru, sukati se na petah in vseh tristotisoč milijonov peklenščkov vedi kaj še! Katarina je bila spoznala, koliko moči pomenijo zanjo štirje zverjaki takšne rasti in značaja. Hotela jih je voditi povsod s seboj, sluteč, da se bližajo velike stvari- A treba jih je bilo ugladiti. Treba je bilo dresirati doge, da bi se uincle smukati v naj-elegantnejši družbi, ne da bi pokazale zobe. Zato je vneto skrbela za njihovo vzgojo... »Hubert!« je zarjul Corpodibale. »Moj meč, mrcina!« »Hubert, govedo! Moj zeleni plašč, tako ti Doga!« »Hubert! Mojo čepico z vijoličastim peresom, a brž, da ne užalim Boga!« »Hubert, mojo šolto šerpo, vaša grament!« »Evo, žlahtni gospod,, evo, vaša svetlost, evo!« Sluga se je podvizal. Kakor bi trenil, so nastopili vsi štirje četniki v klobukih, šarpah in plaščih, z ra-pfrji ob boku. Dekleta so jih resnobno ogledovala; zakaj izkušala so se, katera napravi iz svojega divjaka najdovršenejšega kavalirja. Opozarjale so jih na vsako napako in sleherno pomanjkljivost ukosa. »Gospod de Corpodibale, čemu Ste pripeli zlate ostroge, ko jih Se nimate pravice nositi?« »Gospod de 1 rinquemaille zavezuje šerpo kakor kak cerkovnfk.« »Gospod de Bouracan, med čipkastim .ovratnikom in konjeniškim kolirjem je nekoliko razlike!« »Gospod de Strapafar, vaša zaponka je pripeta tako zanikamo, kakor, da ne bi imeli sluge!« Poslušali so pazno in uka željno, toda njih oči so se divje obračale v Jamah in zvitorepke so slišale izpod košatih brkov marsikatero klctvico in nekateri obupen vzdih, in spogleda vali so sc, češ: »Kje so zlati časi gbdovanja, žeje, mraza, pripeke, nočevanja pod milim nebom in romanja brez podplatov na nogah! . . .« »Dajmo,« je rekla rjavolaska ter plosnila z belimi ročicami, »na delo, Bog in bogme! Kdo je nocoj na vrsti?« »Gčspod de Bouracan,« je odgovorila rdečka namestu njega. Bouracan je zaječal tako globoko, da sq vztrepetala še peresa na pokrivalih njegovih treh tovarišev. Rdečka pa je v tem jadrno pripravila pozorišče. Ko je s pomočjo Bou-racanovih prijateljev porinila mizo v kot in razpostavila naslanjače na drugem koncu sobe, je začela: »Mislite si, gospod Bouracan, da vam je dodeljena čast pokloniti se njegovemu veličanstvu, ki naj ga Bog ohrani! Prišli ste na d.vor, da se javite prvikrat v avdijenco. Vi, gospod de Strapafar, sedite v ta naslanjač in ne genite se nikamor vi ste kralj!« Strapafar si je zavihal brke in poizkusil kraljevsko pozo. »Vi, gospod Trinquemaille; ste njegovo visečanstvo prestolonaslednik; sedite tjale. Vi'gospod de Corpodibale, se (postavite na kraljevo levo stran, ker predstavljate vojvodo Savojskega ... Na vaša mesta, gospodične; ve predstavljate njeno veličanstvo kraljico, gospo Diano Va-lentinoiško in gospo Margerito Francosko. Jaz bom kraljevski hišnik Postavite se k vratom, gospod de Bouracan. Pozor, zdaj vas javim!« Bouracan je pobesil glavo, kakor bi mu hoteli prečitati smrtno obsodbo. Rdečka pa je zaklicala, dovršeno posnemaje ostri hišnikov glas: »Gospod vitez de Bouracan!« Bog ne daj, da bi se bil kdo za-krohotal! Ubogi Bouracan je vedel to še predobro. S krvavečim srcem je stopical v ospredje kakor nosorog, ki ga naženeš plesat med kurja jajca. »Dajte, dajte,« je vpila rdečka vsa v ognju, »glavo pokoncu, da bi vas tristo, in prsa vzravnajte, sagrament! Glejte naravnost predse in ustavite se ob znožju prestola! Desno pest uprtte v bok, napnite mččc! Preokorno — da, tako je pravi Ustavite se tri korake pre'd kraljem in poklonite se.« Bouracan se je ustavil tem laglje, ker ga je rdečka prijela za komolec. Priklonil se je in zagrmel z najglobljim basom: »Toper tan zire!« ' »Nesrečnež! Počakajte, da vas kralj prvi nagovori! ... Njegovo veličanstvo vam poreče na primer: .Gospod de Bouracan, veseli me, da vas vidim.’ Govorite zda', napravite kralju svoj poklon-« »Zire . . .« »Dobro! Ali ga vidite, kako zija v strop! Sklonite se vsaj, ako govorite s kraljem. Tako. Še niže!« »Ne morem! . . .« »Kaj ne bi mogli! Pred kraljem! Sklonite se, pravim!« »Ne morem!« je zaječal Bouracan. »Prefeč zem se najetcl!« --------------------------------------- Rdečka je zvila roke proti nebu. Vranka, rjavka in plavolaska so udarile v kristalen smeh. Toda Trinque~ maillc, Strapafar in Corpodibale so ostali resni, trudeč se, da bi si dobro zapomnili nauk. »Naj bo,« je povzela rdečka. »Pazite drugič in ne zbašite vase toliko, da se ne bi mogli klanjati pri uri. Mislimo si tedaj, da ste spoštljivo sklonjeni. Tako. Priporočite se zdaj njegovemu veličanstvu, ki vam je pravkar izrazilo svoje zadovoljstvo, da \\as vidi-« »Toper tan, zire!« je rekel Bou-racam »Galantan pa je, da bolj ni moči!« so vzkliknile vse tri poslušalke nam ah. Bouracan se je že napihnil, toda rdččka je vzrojila: »Ali ste priskutni s syojim večnim ,Toper tan, zire’! ... Saj govorite s francoskim kraljem, sagra-mpnt! Najdite poklon, ki bo prijeten in hkrati lepo zaokrožen. Recite na primer: ,Sire, evo me najsrečnejšega izmed vseh plemičev v vašem kraljestvu, ker mi je dana čast, da vam smem zreti v obličje.’ In zdaj, preden se poslovite, ponudite kaj njegovemu veličanstvu!« »Aha!« je vzkliknil Bouracan in ves obraz mu je zasijal. »Šifio! . . . Zire,« je povzel, »ako ste Sejni, fas bofflpim na puteljko ta poljšiga pri Peli brezici, . . .« V dokaz, da se postavlja kar tako, je Bouracan,' potegnil iz žepa pest Srebrnjakov ter jih pomolil kralju Strapafarju pod nos. Kralj je nehote iztegnil roko, da bi jih zagrabil;, toda Bouracan je zdajci .spravil zaklad. Rdečka je bi,la vsa ogorčena-Njene tovarišice so vpile od obupa. »Vredni ste, da bi vas pretepla!« je vzkliknila rdečka — in res ga je buknila parkrat po hrbtu. »Kdo pa vabi kralja na vino — in zraven še k tisti vaši ,Beli presici’ kakor kakega Bouracanal . . . Kralju ponujajo kri in imetje . . . Recite na primer -------« »Kraljica!« je zaklicala plavolaska in vstala. Katarina je vstopila s smehljajočim obrazom, dečim so četniki odreveneli nalik vcjnikqm, kadar pride general, gospodične pa so sklecnile v globokem poklonu. Trinqucinaillu sd je namuznila, Corpodibala je potegnila za mustače, Strapafarju ■ je vrgla občudujoč pogled, Bouracana je potrepljala po licu. Četvorica je bila vsa zmedena od ganjcnja in ponosa! l Malo žensk je imelo toliko veii-čarstvenosti kakor Katarina de Me-dicis; nobena je ni dosegla v pro-stodušju. Omamiti naše siromake in jih storiti zveste pse, ki so bili pripravljeni umreti zanjo, je bilo kraljici igrača. Občudovali so jo strastno; prvič, ker je bila kraljica, in drugič ker je bila Katarina. Nikoli je niso pogledali brez trepeta. Na kraljičino znamenje so gospodične odšle. (Dalje prihodnjič.) Tisočo ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo žc 25 lot prijetno dišcii Feb-jeu Jissfluif kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, g'ave, kot dodatek k vodi za umivanje, tor je rudi svoiega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja naj-bol|žega učinka. Ravno tako |e priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo priletno sredstvo za drgnen)« hrbta, rok, nog in celega telesa Je mnogo močnoj-ši In delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisočo priznanial Z zamotom in poštnino za vsakega: Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice. , 188 K 24 „ „8.....................2S0 K 86 12...................804 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIM0T: Kisa obliž zn luirjti n£efea 5 In 7*50 K KI ha mentol ni klinčlč 12 K; Kisa posipnlni pru-fiek. 11 K; Pravo Kisa ribje olje {SSK; K’sa voda '/i uct* 80 K; Kisa l(olipsl;a voda 41 K; Kisa 'UrnsKl miriš 41 K; Glvcerin 6,in 80 K; f.vsol I.ysoform 3^ K; Kin^ski iaj 3 K; Elsa mtvesn praftek lf> K; Strup za Ju podcaneRin 12K EUGEM V. FEILCR, lekarnar. STUBICA, donja, Elsatrg št. 357 Hrvatsko. Proda se SALONSKA OBLEKA pisalna mtea, Šivalna tnizain umlvaina omara s tremi predali za perilo po ugodni coni Kje pove upravniStvo ■'»Juscoslavije«. 2438 HIŠA S IILEVI 1 joh zemlje, četrt ure od Maribora. Cesta na Pobrežju 22. 2439 USNJARIJA S POSESTVOM pri Mariboru na proda). Vpraša se Vetrinjska ulica 24. 2440 PIANINO! Proda se dobro ohranjen pianino, okvir jeklen (Panzerstimmstock) tvrdke Hupfler iz Nemčije, pripraven za gostilno, ker je električno urejen. Cena 24000 K. Poizve se v Prisojni ulici št. 1. (pritličje) pri gdč. Jakil (2-4 ure). 2445 MOTORNO KOLO PH s 4 konjsVim! silami v dobrem stanju se takoj proda. Cena 6.000. Komel Alojz, Maribor, VVolfova uL 16. 2422 la CISTO SVINJSKO MAST ima zopet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odlernalccm. — Pisarna in skladišče Cesta v Mestni log štev. 15. Telefon Inter-urban štev. 127. 2368 KNJIGOVODK1NJA vešča slovenske, nemške in italijanske korespondence se takoj sprejme v večji lesni tovarni tu. Reflektira se 1? na izvežbano prvovrstno moč. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov je poslati do 15. trn. na upravništvo tega lista pod »Izvežbana«. 2441 Pazno: NA HRANO in stanovanje se sprejmeta Poizve se v upravi lista. dva gospoda. 2446 Kup! se; ZLATO — SREBRO staro ~ zlomljeno kuptije F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 878 GOSTILNO Z NEKAJ ZEMLJIŠČEM kupim, eventuelno vzamem v najem na prometnem kralu. Pismene ponudbe pod »Gostilna« št. 2429 na upravo lista. 2429 Službe KONTORISTINJA s prakso želi premeniti mesto. Cenj. ponud- be na nia«. upravo Jugoslavije pod »Kontorlstl-2425 MLAD PROFESOR Išče za takoj ali za 1. januar mcblovano sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2414-B na upravo lista. 2444 KDOR BI POSODIL revnemu visokošolcu, ki svršava svoje študije 'Troti mesečnemu odplačilu, z visokimi obrestmi in poroštvu 15.000 kron, nai se blagovoli pismeno obrniti pod šifro »Posojilo« na anončno družbo Aloma Company, 2 0,t Ljubljana, Kongresni trg 3. 2442 DOBROIDOČA GOSTILNA se Išče na račun. Ponudbe se prosi pod »Sreča«, poštnoležeče Dobrna pri Celju. 2435 KOT KOMPANJON pristopim v trgovino ali v kako drugo podr jetje. Ponudbe pod »Sodelovanje 250.000» na upravo lista. 2428 DEBELE SVINJE razpošilja v vagonih po dnevnih cenah Grili in Werner, Ruma, Gl. ul. 9, Slavonila. 2427 Zenitne ponudbe: Tnteligent začetkom 30 let z večkratnim 100.000 K premoženja, udeležen pri raznih tovarniških podletjih, vodja tovarne želi V svrlio ženitve znanja z gospodično ali vdovo blagega srca In prijetne zunanjosti. Posestnice trgovine ali kake druge obrti Imajo prednost. Ponudbe s sliko na upravo llstaf pod »sreča in ljubav«. 2421 ŽENITNA PONUDBA. Mlad mesar, soliden, naobražen, i dobro vpeljano mesarilo, išče znanja i. gospodično prijetne zunanjosti v starosti do 25 let, ki ima veselje do mesarske in gostilničarske obrti. Cenjeni dopisi naj se pošljejo s sliko na šifro »Žrtev vojne« na upravo lista. Tajnost zajamčena. 1 2442 m Zahtevajte 'povsod samo MOROZA OTROKE 1 tkatola K 36 - ) Najboljša hrana za dojenčka! Zelo ojakuioto sredstvo m bolne na želodcu, rekonvalescente In osoblto sa premalo hranjene ter v ob£e slabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemiiklh predmetov hrane ..SALUBRA” D. D. ZAGREB Boikovlieva ul. 23. telelon 7-91 Tvornltr NOVA GBAOIŠK» -- - - - - -1--------------------- Božične te druge svakovrstne RAZGLEDNICE kao 1 ljubavne a i razglednice k Novoj godlni prima češka roba preporuča češka jugoslovenska knjižara J. HERFJK, Zagreb, Mcsnlčka ulica broj 15. — Trgovine uživajo popust. ANDROPOGON najboljše sredstvo proti izpadanju las in brade razpošilja BALOH in ROSINA, Maribor steklenice 80 kron, poštnina se zaračuna posebej. 3 LOKALE (dva do tri) išče , veliko podjetje v sredini mesta ali v smeri proti juž. kolodvoru. Eventuelno proti zamenjavi, lokali v Mariboru Bil proti odkupnini. Ponudbe pod lokali na upravništvo,.Jugoslavije11. •eoova Prof. S. Santel i Božične razglednice j so ravnokar Izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah § z papirjem, knjigarnah In trafikah. Božifne razglednice so umetno Izdelan? v raznih barvah In tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 razglednic 2’50 din. Naroča se direktno pri ZVEZNI TISKARNI In KNJIGARNI , v Ljubljani, Woiffova ulica štev. 1. »a**' e © j Cb 3 letnici Cankarjeve smrti priporočamo .Moje življenje' Krasno vezano in broširano knjižico se dobi v ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8. Uradnika veščega popolnoma lesne trgovine, zanesljivo moč, z večletno prakso, po možnosti z znanjem italijanske korespondence išče izvozna tvrdka. Ponudbe je poslati pod „IZVOZ ITALIJA" na an. družbo „Aloma Comp^ny“ z. o. z. Ljubljana, Kongresni trs 3. OGLJE bukovo, suho brez prahu fn primesi kupi vsako množino ita-Ijanska tvrdka. Ofcrte je nasloviti pod „OGLJE" na anončno družbo »Aloma Company“ z. o. z. Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 4300 K nagrade kdor preskrbi ali odda, sttanki brez otrok, stanovanje najmanj s 3 sobami in kuhinjo, če le m >-goče v sredini mesta bodisi v novi ali stari hiši za takoj ali za marec. Ponudbe v zaprtih kuvertah na upravo »Jugoslavije11 pod štev. 4000. Podgane, miši, stenice in drugi mrčes! I*okOn2ava z novimi povsem ztanasljlvimi sredstvi In popolnim uspehom Oblastv. konces. zavod za poSomniinsrfe Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/1II Spričovala na ra7.polago. OBVESTILO. Lepa božična darila. Vljudno se priporoča bogata izbira zlatnine, srebrnine, namizno opravo itd. Cene nizke, brez carine, kakor od prednika prevzeto. V isti hiši na dvorišču (po domače pri Fr idr ih u) se točijo pristna stara, nova ljutomerska in dolenjska vina. čez ulico 2 K ceneje. Dobe se vedno mrzla jedila. Tujcem, ki se mude v Ljubljani, se nudi zares izborna kapljica. Društvom je vedno por sebna soba na razpolago. Prevzeto od ljubljanskega sejma fino vino v steklenicah še na razpolago. Vabi k obilnemu obisku tvrdka 3os. Selovin — Čuden Mestni trg štev. 13. Ljubljana. M. MIKLAVC Ljubljana, Streliška uiica št. 29 Priporoča svojo zalogo suhih, mehkih in trdili cepljenih drv po zmernih cenah. Naročila se sprejemajo v gostilni Komenskega ulica 36 in Streliška ul 29. Odpadke starega in novega clnUo ter clnkove p!o5če kupujejo v vsaki množini KRANJSKE TOVARNE železne, ključavničarske in kovinske robe „T1TAN" D. D. ' ffonll- vaakovrstnega O H j (X nih jermenov in boksa mr na debelo. MESTNI TRG 6. 3BQBt „SRNA MILA“ Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. 3E 3BBBE 3E llflročojfe In razširjajte Jugoslavijo"! VAN ZAKOTNIK, mestni tesarski mojster Telefon S79 LJUBLJANA Dunajska c. 4C Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostre šja za palače, hiie, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, raznt tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Posteljno perje Iniet Fino perje (Ciumen) Brisalke Preproge Kuhinjske brisač« Posteljni predložki Umivalno rute Gradi z# m a d race . Voščene rute Platno za slamnjake Posteljni vložki Nanking v po najnižji ceni pri K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10. posamezne po Kron 560-—, na veliko primerni popust. Tovarna vosov IterSK, d, d, Ljubljana Spodnja Šiška.' Lepa, velika enonadstropna hiša z lepim lokalom za vsako obrt, posebno ključavničarsko, 7 sob, 2 kuhinje in velikim vrtom ob cesti se proda za 1,500.000 K. Krasna lega v prometnem kraju na Štajerskem. Resni kupci naj se obrnejo pismeno za pojasnila pod Kurent 1na upravo „Jugoslavije“. Najsloviteiši klavirji, pianini in harnm-niji. Forster, Bosendorfer, Heitzman etc. na obroke in posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh glashil. Proda se pianola in fonola. flajveCje in najsposobnejše podjetje v Jugoslaviji. Mestni stražnik V trgovini Bernatovič M. Kuštrin Jm H Tehnični, elektrotehnični in gumijevi Ay predmeti vseh vrst na drobno in de- [ \ \ belo. — Glavno zastopstvo 'po nfh gu- t trnjevih obročev za tovorne automobile tovarne Waiter M a r t i n y. — Uydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje Centrala: za prevoz blaga celih vagonov na vse Ljubljana, Rimska kraje, za kar je na razpolago 10 to- cesta 2. * vornih automobilov. r.. / Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c.20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ulica 3. Mestni trg Itev. 5 Ssgr s® dsbi Se p© jako nizki ceni: moške obleke...................... ... od 650 K naprej moške raglane........................... Od 1100 K naprej moške hlače............................ od 150 K naprej damske suknje od 550 K naprej damske kostume...........................od 600 K naprej damske modne obleke od 900 K naprej damska krila....................i . . od 300 K naprej in kožuhovina........................... Od 330 K naprej ! 1 ©aS@da ss lahko vsaki las!! Naznanilo Usojamo si stavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da smt otvorili v HRENOVI ULICI št. 17 ’ naš® ifcieh&fiieto delavnico za popravila avtomobilov, dvokoles ter pisalnih in šivalnih strojev Potrudili se bomo slavno občinstvo s hitrimi popravili, naj boljšo izdelavo in z najnižjimi cenami zadovoljiti. Z odličnim spoštovanjem .v Kefoiušefc R. & Co Llubljnna, Krenova ulica 17. Gospodarske Zveze MANUFAKTURNI ODDELEK Ljubljana, Dunajska cesta 29. WS^ (na dvorišču) m _ —m. _ .............. Oglejte si veliko zalogo raznovrstnega tnafiinffakturroega blaga; veliko izbiro Čevljev in vsakovrstnega - ---------------------------- = usnja na debelo in drobno. ? =..■= prej A. Zanki sinovi. Najcenejše In najhvaležnejše darilo naišm malim je: Mol zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadajo čim besedilom, za pouk in kratek čas K 20-- Moli Uubžki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32‘— Mladi slikar 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel - barvami ali pastel - barvniki K 12-- ..Crnipeter", staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra K 8-- Vse se dobi v Zvezni knjigami v Ljubljani, Marijin trg 8 Centrala: Ljubljana. D. z o. 7V Skladišoe: Novisad, Brzojavi: TTtarakl. Ljubljana. — Telelon 54. Emajlnl laki. Pravi firnež. Barva za pode Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste Barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fedenveifi), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski" in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ,,MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. Ceniki sc začasno ne razpošiljajo’ Kdor potuje v MARIBOR naj ne zamud! priliko posstitl VELKO KAVARNO U L n nmMHamiijnaM kavarniški etabiisrnent prve vrsie (Glavni trg). Otvoritev KLUB BARA 15. dec. Najelegantnejše podjetje te vrste v Jugoslaviji. Vsi tu- in inozemski časopisi na razpolago. Prvovrstna točna, in so-lidna postrežba. Dnevno koncerti češke godbe prof. E. Kubičeka. Vsaki torek in petek SCabaretni večer in Elitni koncerti. Sodelujejo samo prve moči. v dveh liIm Izdelanih oblikah 12x7 in 6x4cm se g dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem, g Koledarja sta ližno vezana In tiskana na dobro g llmanem papirju.. E Naroča se direktno pri E Zvezni knjigami in tiskarni S v Ljubljani, WoSfova ulica štev. 1. g «—a aumsmm Q m© Tiska »Zvezna tiskarna« v Lluhlianl- Izdaia konzorcij dnevnika »Jugoslaviia« Glavni in odgovorni urednik Zorico fakin.