130
Beseda o pravem času o gipsanji detelj.
Kaj pomeni pomanjkanje krme pri vsakem dobrem kmetovalcu, to občutimo letos, ko moramo cent srednje dobrega sena po 2 gold., a deteljo tudi po 2 gold. 50 kraje, plačevati, in pri tem gotovo pri vsakem gospodarji živina shujša ter trebamo potem gotovo 1 do 2 meseca, predno zopet v pravi stan pride.
Da nam pa krme vsako leto primanjkuje, smo si večidel sami krivi; mi namreč ne oskrbujemo naših krmnih rastlin tako, kakor one zahtevajo s svojo vspešno raščo.
Pa o tem bodemo pozneje o vsaki rastlini posebej govorili. Danes hočem samo nekoliko besedi o važnosti mavca ali gipsa kot izvrstnem gnojilu za naše detelje brez razločka pregovoriti.
Mavec ali gips, to je, žvepleno-kislo apno se trosi po deteljah v prav finem drobnem stanu,  kar navadno sploh ;;gipsanje" imenujemo.   Ta njegova raba se je ^e | le v tem stoletji zelo razširila, odkar so Liebig in drugi j iznašli, kakih snov ena in druga rastlina največ zahteva | za svojo hrano.
Dokler pa niso poznavali glavne hrane rastlin ter so mislili, da rastline vso potrebno hrano samo iz spr-stenine (humusa) dobivajo, si niso mogli raztolmačiti njegove glavne koristi. Ker pa mavec iz apna in žvepla obstoji, sta njegova obstojna dela glavna hrana nekaterih rastlin, kakor: detelj, graha, leče in grahovice itd.
Kazun tega detelja dobiva s pomočjo mavca še drugo hrano, ki je poprej nima, namreč amonijaka ali šči-pavca. Mavec, ki se drži perja ali pa leži na zemlji, srka amonijak iz zraka, ker se njegova žveplena kislina lahko s tem v nehlapljivo, v vodi lahko raztopljivo sol, namreč v žvepleno-kisli amonijak spoji, ali, kakor pravi rajnki Vrtovec, „sžlahta^^
Ako hočemo, da gipsanje naglo koristi, moramo gipsati spomladi, kedar je detelja kakih 4 do 5 palcev dolga, namreč, da dobro zemljo pokrije pa da je tudi vlažno, deževno vreme, samo ne preveč, da dež gipsa s perja ne izpere, — in ker je v tem času tudi ona najbolja sočna in pernata ter na ta način lahko pije hrano; pri drugi košnji gipsanje veliko manje koristi, ker ravno detelja ni več tako pernata in sočnata ter zavoljo tega ne more več tako vspešno vpijati.
Tudi moremo precej pri setvi gipsati, samo paziti moramo , da njiva uže sama na sebi ni dosti močna, posebno o vlažnih letinah, ker nam detelja lahko ječmen ali pa oves preraste in tako dobroto deloma vni-čiti zamore; drugače je pa zgodnje gipsanje posebno pri ilovnih zemljah jako priporočljivo.
Močno gipsanje ne deluje samo dobro na deteljo, ampak tudi na dotično žito (pšenico), ki za njo pride v kolobaru. Ali preveč vendar ne smemo gipsati, ker premočno gipsanje provzrokuje lahko pri goveji živini napenjanje, pri konjih pa koliko (Windkolik). Zadosti je na hektar 5—4 met. cent. (7 8 centov); ako pa gipsamo vsako leto, je tudi polovica popolnem dovolj.
Ako tedaj kvintal, to je, metrični cent gipsa velja 1 gold. 40 kr. in da ga na pr, 2 met. centa po hektaru porabimo, znaša to 2 gold. 80 kr., in vzemimo, da trebamo za to delo 2 delavca po 80 kr., kar zopet znaša 1 gold. 60 kr., skupno tedaj 4 gold. 40 kr., pa po hektaru gotovo dobimo 15 do 20 met. cent. več detelje, kakor pa brez gipsa. Ako računamo met. cent po 2 gld. najmanj, znaša to 30 do 40 gold. Ako stroške od dohodkov odbijemo, imamo dobička od 30 do 35 gold. po hektaru.    To bi bilo namreč v najslabšem slučaji.
131