ŠtfiV. 11. Pošlnfna plaFanss » gotovini. Ljubljana, 16. marca 1932. Leto XIII. Izhaja vsako 6redo. — Naroinina za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za inozemstvo za celo leto 50 Din. — lnserati po tarifi. — Pismenim vprašanjem naj se priloii znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. P.okopisi se ne vračajo. — Plafa in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Ra£un pri poštni hranilnici št. 14.194. Qospo€lavslvo /e odločujoče Tehten govor nar. nosi. g. Mohoriča — Drag žitni režim še ne bo kmalu konec Krize Narodni poslanec g. Ivan Mohorič je govoril v nedeljo na shodu kovinarjev v Ljubljani. Govoril je o krizi kot strokovnjak, ki pozna stvar do podrobnosti in zato so njegova izvajanja tem pomembnejša. G. Mohorič, ki je pomočnik ministra za trgovino, je v svojem govoru najprej poudarjal različnost gospodarskih interesov v državi, nato pa je omenil žitni režim, zaradi katerega je Slovenija kot pasivna dežela plačala za moko polnih 160 milijonov dinarjev preveč, pri tem pa je država dolžna izvoznemu društvu za žito 184 milijonov. Posledica tega je, da so s kmetom vred za-? šle v težkoče banke in davkarije. Kmet zmore trenutno le eno tretjino naloženih mu davkov, in ne more izpolnjevati svojih obvez ne do dr- žave, ne do trgovca, ker je njegova kupna moč popolnoma oslabljena — nikjer pa ni videti rešitve. b Samo v Vojvodini so vredne zaloge žita do pol miljarde dinarjev, po vojvodinskih vaseh pa poje boben. Kako in kaj je s tem žitom, je čudno vprašanje ob naraščajoči brezposelnosti. Zastoj izvoza, celo živine, je vsak dan večji. Kriv tega položaja pa je zlasti primanjkljaj 1 miljarde dinarjev, ki smo jih doslej prejemali od Nemcev. Majhna rešitev iz tega vprašanja pa bodo izredne naredbe v zaščito domačega gospodarstva. Kako se bo na ta način dala dvigniti kupna moč prebivalstva, je več ali manj jasno. -r G. Mohorič je dalje izrekel mnenje, da krize še ne bo kmalu konec. Konec žilnega vežima Žito in moko bodo zopet lahko svobodno prodajali Pretekli teden so v Narodni skupščini razpravljali o predlogu, da se ukine dosedanji žitni režim in da se zopet uveljavi prosta trgovina z moko in z žitom. Ni dvoma, da bo skupščina ta" predlog sprejela, tako da bo vsaj prihodnji žitni pridelek zopet prost. Znano je, da je državna uprava lani sklenila ustanoviti posebno družbo, ki je imela izključno pravico kupovati in prodajati žito. Družba naj bi prodajala žito ne samo doma, ampak predvsem na tuje. Ker pa je bila tujina z žitom tako založena kakor še nikdar prej, je nastal v izvozu našega žita zastoj in škodo smo trpeli doma, ker družba zaradi zastoja' v trgovini s tujino ni dobila pravočasno v roke dovolj denarnih sredstev, da bi bila pokupila vse žito. Sklep, da se ukine dosedanji žitni monopol, je pa še posebnega pomena za Dravsko banovino. Naša ožja domovina mora namreč žito uvažati. Poznavalci razmer sodijo, da potrebuje Dravska banovina na leto okoli 800—1000 vagonov žita od drugod. To žito smo morali plačati znatno dražje kakor bi ga bili plačali sicer. Letos bo ta denar ostal doma in kar je glavno: kruh bo nekaj cenejši, kar pri dosedanji brezposelnosti ni brez pomena. Državni preračun spi?eye2 Te dni je Narodna skupščina sprejela državni proračun in z odobritvijo državnega proračuna v parlamentu je dobilo naše državno gospodarstvo svojo trdno in solidno podlago. Proračunska razprava ni bila dolga, a zato toliko bolj stvarna. Prej smo bili primo-rani poslušati v proračunski razpravi večinoma same strankarske stvari, stvarne kritike pa je bilo prav malo. Sedanja proračunska razprava pa je pokazala, da je tudi pri nas možno stvarno delo. Druga važna okolnost pa ie odgovornost za proračun. Mi vemo, de proračun ne obsega vseh postavk, ki bi jih ljudje radi našli v njem; zlasti mnogo postavk za javna dela in za razne podpore manjka. Za take »primanjk-ljaje^ pa sedaj ni več odgovorna le vlada, ampak je v prvi vrsti odgovoren parlament, ki je pač moral vpoštevati dejstvo, da se iz državne blagajne ne da potrošiti več kakor toliko, kar ljudje noter znosijo v obliki davkov — kako pa gre dandanes s plačevanjem davkov, to pa vemo vsi. Odgovornost in kontrola parlamenta nad državnim gospodarstvom pa sta najboljše jamstvo za red v javni upravi, red pa je glavni pogoj za zaupanje v državno upravo. Jz pavlamonla NaglAu*cfelo — Različne struje JSa^e-'prodno zastopstvo nima samo pri-jateljev, ampak ima tudi dosti nasprotnikov, kar je. kuj4včisto naravno; toda tudi najhujši nasprotnik >#ora priznati, da parlament dela in 8ice&*jMa toliko in tako,'kakor prejšnje narodne ^Mupščine niso nikdar delale. Vrsta-hakonov, ki jih je sedanji parlament še r$Hl ali pa jih bo v d oglednem času še rešil, je Je prav dolga. Nočemo trditi, da je vse od parlamenta izvršeno delo vzor popolnosti, terda že okolnost, da kaže parlament svojo dobr6 voljo za resno in stvarno delo, je v teh hudih časih lepa in dobra tolažba. V vsakem parlamentu je najvažnejša razprava o proračunu, kajti ravno proračun mora da jati točno sliko celotne državne uprave. ln ravno v proračunski razpravi se je pokazalo, (kv gre našim poslancem res le za stvarno delo, brez tistega večnega političnega strankarskega prepiranja in prerekanja, ki je morilo toliko let vse naše gospodarsko življenje. V proračunski razpravi pa se je tudi pokazalo še nekaj, kar utegne biti za naš bodoči razvoj še velike važnosti ; pokazalo se ■je namreč, da lahko tudi v tako enotnem parlamentu kakor je naš obstoje nasprotja, toda ta nasprotja morajo biti stvarna, v prvi vrsti seveda gospodarska. In v pravkar končani proračunski razpravi sta se pokazali prav h repko dve slruji: industrijska in agrarna (kmetijska). Nič ni bilo „liberalstva", nič nekdanjega „klerikal8tvau, ampak šlo je za to, kaj bomo delali s svojim denarjem, ki je za vse enak! ln to je dober znak za bodočnost. Zanimivo in pomembno zlasti za kmeta pa je, da se je v tem. resnem in stvarnem ozračju jasno pokazala ogromna kmetska večina,. To je najboljši dokaz, da pri nas nihče ne bo mogel preko kmetov ali pa celo hree njih in proti njim. Ta ugotovitev je važna, ker nam pove, da bo kmet v naši državi še dolgo (ako ne vedno) odločilna sila, če bo složen, in odločilna sila bo brez ozira na ta ali oni način vladanja. Samo sloga je potrebna, pa bo kmet v resnici gospod. Volilve v SVemciji Za predsednika bo po vsej priliki zopet izvoljen maršal Hindenburg V nedeljo 13. t. m. so se vršile v Nemčiji volitve za predsednika nemške republike. Hindenburg je dobil nad 18 milijonov glasov. Hindenburg ni dobil absolutne večine, ker mu manjka do nje še 168.000 glasov. Zato bodo 10. aprila ponovne volitve, pri katerih bo bres dvoma izvoljen za predsednika nemške republike njen dosedanji predsednik Hindenburg. j£cc regulacijo Save zzi ma odprave huluhci Pomemben govor nor. poslanca A. Komana — »Slediti, kjer se 8 štednjo napravi več škode nego koristi, tam štcdnjck ni umestna« Na 22. rednem zasedanja Narodne skupščine je v razgovoru o proračunu ministrstva za. gradbe izvajal nar. poslanec A. Koman naslednje: Gospodje narodni poslanci! Pregledujoč bu-džet ministrstva za gradjevine, sem opazil, da nima v nobeni partiji za siga rane vsote za regulacijo reke Save in Drave. Gospodje poslanci! Prav je ako se štedi. Toda Štodiči tam, kjer sc napravi s štednjo več škode nego koristi, tam štednja ni na mestu. Ako ee je hotelo štediti v ministrstvu gradjevin-, bi ee smelo štediti samo pri personalnih izdatkih, nikakor pa ne pri materijalnih. Posebno se ne sme štediti v onih slučajih, kjer ee škoda, ki nastane vsled varčevanja v materijalnih izdatkih, nikdar več popraviti ne da. Evo, gospodje poslanci, iznese! Vam bom slučaj regulacije reke Save. ♦ _ Vprašanje regulacije reke Save Reka Sava naraste večkrat, kakor hudournik. Vsled goratega ozemlja naraste Sava v par urah po več metrov, ki v divji brzini odnaša s seboj vse, kar doseže. Ruši obrežne mline,, podira drevje in odnaša plodno zemljo, ki je imamo v Sloveniji že itak tako malo, kar sem. omenil že v načelni debati. Vsak kvadratni meter plodne eemlje je za Slovence dragocena posest. Ob bregovih reke Save imajo postavljene svoje hišice naši pridni delavci, katerim je oral zemlje vse njihovo premoženje. Njim grozi, da jim Sava v doglednem času odplavi njihovo zemljo in domove. Vsled premajhnih dotacij za regulacijo Save od Medvod do Litije se ni že od leta 1925 skoro ničesar storilo. Na stotine hektarjev plodne zemlje je bilo odnešenih; in ta zemlja, je izgubljena. Izdatke, katere porabimo v svrho očuvanju mmlje in družinskih domov, ne smemo gledati samo s stališča njihove materijalne in gospodarske vrednosti, ampak tudi s stališča, da na tej ogroaeni zemlji prebiva na stotine dolarskih, obrtniških in kmetskih družin. Vprašanje je nujno Gospodje poslanci! Položaj ob reki Savi, je tak, da se ne sme absolutno nič več odlašati z regulacijo. V mojem srezu v občini Devica Matija v Polju preti nevarnost, da bo Sava pri pr-•vem velikem nalivu predrla obrežje in si izkopala novo strugo, široki most pa, ki veže sosedno občino, bo ostal na suhem. Stroški, ki bodo v tem slučaju, nastali z novim mostom ali pa s spravljanjem reke nazaj v staro strugo, bi bili »tokrat večji kot pa izdatki za pravočasno po-pravo obrežja. V kresniškem okraju grozi, da bo ob prvem nalivu Sava odnesla zadnjih 50 hektarov plodne aemlje, v ozki dolini, ki jo še imajo ondotni pre-Irivalci. Vsled tega mi je zelo žal, da so vsote, ki •o bile predlagane s strani banskih tehniških oddelkov za regulacije Save, v načrtu b ud žet a za bodoče upravno leto izpuščene. Ker se pa mora dobiti denar za osigura-nje sedanjih bregov reke Save, predlagam, da gospod finančni minister — obžalujem, da ga ni tukaj — zagotovi v finančnem zakonu pooblastilo, da se iz raznih prihrankov zbere najmanj mota 2,000.000 dinarjev za popravo porušenih ,'varnostnik naprav, v prihodnjem budžetu pa da •o vnese odgovarjajoča potrebna redna vsota za regulacijo in očuvanje obrežja reke Save od Med-vod do Litije, S tem ne bode očuvana samo zemlja, bi je za vedn® izgubljena^, ako jo reka odplavi, temveč bo očaivan tudi narod, ki na, njej živi. Državi pa bodo prihranjeni veliki, izdatki, ki bi nastali vslied' porušenih bregov in za vzdr-• zevanje- osirotelih družin, ki bi ostale brez zem-: Ije in domov. Za odpravo kuluka Še eno stvar moram omeniti ob priliki pretresa budžeta ministrstva gradjevin, ki je za j Dravsko, banovino prvenstvene važnosti, to je vprašanje kuluka. Vsa banovina, vse prebivalstvo je euoduSno proti kuluka. Nobena stvar ni tako razburila ljudi, nobena stvar ni povzročila toliko hrupa in nevolje in toliko odpora kot ravno kuluk. En sam glas se širi po vsej banovini:- kuluk mora pasti, kuluk se- mora odpraviti. Kardinalna zahteva naših volilcev je bila, ko smo šli na volišče-, da se kuluk ukine. Mirne duše trdim, da govorim v imenu vseh poslancev Dravske banovine in vsega prebivalstva naše banovine^ da se kuluk pri nas mora odpraviti. Mi v Dravski banovini plačamo cestne doklade, a poleg tega se zahteva od nas plačilo za kuluk ali ročno delo. To je- samo pri nas, to ni nikjer drugje v državi. Zahvalno moram; omeniti, da je tudi gospod minister gradjevin mnenja, da se lahko po §. 37. o samoupravnih cestah iste vzdržujejo bodisi s kulukom ali pa z dokladami. * Ker sem uverjen, da bode minister financ iznešene stvarne in nujne potrebe glede reguliranja reke Save v poštev al, in da bo gospod minister gradjevin vpošteval naše zahteve glede odpravo kuluka, izjavljam, da bom glasoval za predloženi budžet ministra gradjevin. Zniževanje plač V zvezi z ukrepi, ki jih je rodil težavni gospodarski položaj, je tudi splošno zniževanje plač, zlasti pri javnih nameščencih. Državna uprava računa, da bo z znižanjem plač pridobila okoli 500. milijonov dinarjev na leto. S stališča državne uprave je hi ukrep razumljiv: kjer ni. zadosti dohodkov, tam; so nehajo tudi izdatki. Drugačna pa je stvar s splošnega gospodarskega. stališča.. V tem oziru velja za uradnike in za delavce isti gospodarski zakone: vsak® zniževanje plač oslabi, kupno moč vseh slojev in stanov. Uradnik ali delavec, ki pride ob zaslužek, ne more zadostiti več svojim obveznostim. On ne more plačati stanovanja, kakoršno potrebuje, in ne more si kupiti obleke,, ohuvala in hrane. Zniževanje zaslužka je kakor klin, ki poganja na stotine drugih klinov, če ga zabiješ vedno globlje v gospodarsko telo. Zniževanje dohodkov ima za posledico novo brezposelnost. Očividno je- da se na ta način kriza ne bo dala ozdraviti, ampak bo treba iskati novih potov za njeno- rešitev. Poseči bo treba po sredstvih za obnovo gospodarskega življenja tja, kjer so, in ne tja- kjer jih ni. Za masiranje pri prehlajenju, lenem krvnem toku in posebno pri revmatičnih bolečinah, se že skozi 35 let najrajži vporahlja kot zane&lijvo (iomaro sredstvo Fellerjev biagodišeči Elaafluid. Poskusna »tekelnica Din 6'—, dvojna steklenica Din 9'— povsod. Po pošti 9 poskusnih ali G dvojnih ali 2 velike specialne steklenic« za Din 62!— bnez daljnih stroškov pri lekarnarja Eugen V. Fcller, Stubica Donja, Elsatrg 314, Savska banarin«. 9edo0av/e Poskus za gospodarsko obnovo srednje Evrope 2e v zadnji številki našega lista smo omenili predlog predsednika francoske vlade, naj bi se države, ki so nastale na ozemlju nekdanje avstroogeske monarhije, gospodarsko združile na ta način, da bi druga drugi olajšale izvoz oziroma uvoz raznih pridelkov in izdelkov z znižanimi, samo za te države veljavnimi carinami. Na ta način bi v teh državah vzcvetela industrija in omilila brezposelnost, na drugi strani pa hi kmetje lažje in boljše prodajali svoje pridelke. Načrt francoskega ministrskega predsednika je na prvi pogled zelo vabljiv in zapeljiv. Kdor ve, da imata Avstrija in Češka zelo razvito industrijo,. na drugi strani pa. da imajo Jugoslavija, Ogrska in Romunija preobilico živeža, ta bo brez dvoma trdil, da je gospodarska zveza med temi državami nekaj čisto naravnega, ker ' bi se industrijske države dopolnjevale z agrarnimi. Če pa pogledamo zadevo nekoliko- natančnejše, vidimo, da taka zveza le ne bi bila tako lahka stvar. Avstrija n. pr. nima danes samo visoko razvito industrije, ampak je zlasti po vojni silno dvignila, svoje kmetijstvo, tako da nekatere kmetijske proizvode — mleko — že izvaža! Ta raz-toj. gre svojo pot naprej in zastopniki avstrijskih kmetov za nobeno ceno ne bodo mirna gledali, kako bi naše ali pa romunsko žito uničevalo cene domačih pridelkov. Enak je položaj na Češkem. Na Češkem je kmetska (agrarna) stranka najmočnejša ia pod vplivom te stranke in sijajne gospodarske orga-nizaeje čeških kmetov se je kmetijstvo na Češkem tako razvilo, da bo Češka vsak hip izvozna dežela tudi za agrarne produkte in ne samo za industrijske. Kaj naj torej počno Čehi z našim ali pa z romunskim žitom? In res so se češki agrarci že prav odločno- izrekli proti nameravani zvezi! Pri nas pa je položaj zopet tak, da zahteva državni in gospodarski interes, da čim bolj razvijemo svojo lastno industrijo. To velja posebno za. Dravsko banovino, ki j© že danes v visoki meri navezana na obrt in industrijo. Kje naj dobe naši ljudje svoj kruh, če bo v deželi tujega blaga v izobilju? Težave za novo zvezo torej niso ravno majhne in mi bomo morali zelo paziti^ da bodo v vsakem slučaju tudi naši gospodarski interesi dobro zavarovani. Brezposelnost raste Po najnovejših uradnih podatkih jo doseglo število brezposelnih v naši državi skoraj 200 tisoč! Od tega visokega števila odpada lep del ua Dravsko banovino. V Sloveniji se ustavlja obrat za obratom. Trbovlje, Jesenice, Senovo, Zagorje — vse to so imena, ki jih delovni ljudje kar s strahom poslušajo, ker vedo, kaj tam preti: eesta in glad. Pomoči pa ni nikjer in od nikoder; tisti milo-dari namreč, ki jih dele občine in dobra srca, niso nikaka pomoč, ker trajajo samo od danes do jutri. Za omiljenje brezposelnosti so ljudje predlagali že na stotine načinov: iz dežele je treba odgnati tujce, iz uradov in delavnic je treba odsloviti ženske i. t. d. Vse to pa so samo zdravila za mozolce, ne pa za celo bolezen — trajno se da brezposelnost odpraviti samo z delom in tukaj je treba zastaviti vse sile. Za ustvarjanje delovnih, možnosti in prilik pa je potreben denar in ta denar se mora dobiti za vsako ceno. Denar mora nekje biti, kajti v zemljo se ni udri, samo poiskati ga bo treba in izdajati ne za stvari, ki nič ne nesejo, ampak za produktivne namene. Kmetske misli Položaj, v katerem se nahaja današnji kmet, nas sili in uči misliti marsikaj. Dosedaj še tako nezaveden in neveden je začel pod pritiskom neznosnih razmer malo bolj misliti, tako da se njegovo duševno obzorje širi bolj in bolj. Kar je dosedaj morda le nekako čutil in mislil, izraža že danes precej glasno — in tako je prav. Sedaj ni čas kazati figo v žepu; pomoliti jo je treba pod nos onim, predvsem onim, ki so v toliki meri krivi današnjega mučnega kmetskega položaja. Po raznih listih se kaj rado piše in poudarja — : kmet je steber, na katerem sloni vse« — kar je tudi res pravilno. Vendar se pa te resnice ne zavedajo vsi drugi stanovi, ter ravno kmeta — svojega krušnega očeta — izkoriščajo vsak po svoje. Poleg tega ga pa še kaj radi zapostavljajo in zasmehujejo kot — »neumnega paura« — ki gara v potu svojega obraza od zore do mraka — zanje. Če pojde tako naprej, kaj se zna zgoditi tem izkoriščevalcem? Menda približno tako kot onemu, ki žaga vejo pod seboj. In kdo ima v tem največji delež? Vsak po svoje. — Kmet jih vidi in pozna. 0 krizi se zadnje čase veliko govori in piše. Kdo jo občuti bolj kot kmet? Vemo, da je huda po svetu in doma. Ni pa splošna; kajti nekatere doseže le polovično ali pa sploh nič; in teh je veliko. V omiljenje položaja revnejših ne store nič. Nas in vse prizadete pa tolažijo z lepimi besedami, da se bo počasi obrnila na bolje in da je ponehavanje krize skoro že na vidiku itd. Mi tem tolažil-nim besedam zaenkrat še dosti ne verjamemo. Lepih in tolažilnih besed je že padlo na koše, teh je zaenkrat dovolj. Sedaj je skrajni cas, da se pravica in poštenje dejansko izkaže. Smo preproste kmetske glave, vemo pa tudi, kje bi se dal precejšen del »krize«—r te moderne bolezni ozdraviti. Če se že na zunaj ne hi dalo dosti doseči, bi zatiranje iste znotraj še najbolj uspelo. Mar ne? — Prav lahko; le poslušajte. Vsi tisti, kateri vlečejo prekomerno visoke plače na račun državnega proračuna, naj se odrečejo tistemu previ-šku, ki je izšel v eni ali drugi obliki iz davkoplačevalcev, večinoma nas itak že revnih kmetov. Teh je za naše in današnje razmere preveč. Tu je treba urediti. Danes na žalost opažamo našo mladino, kako rine v šole, kjer študira in študira s trdno vero, kako bo v bodoče koristila sebi; škodila pa revni rodni grudi s svojo inteligenčno preobremenitvijo. Ne bi li bilo bolje, da bi se precejšen del naše kmetske inteligence po dovršenih študijah posvetilo zopet kmetijstvu in kmetsko-gospodarski politiki? S tem bi se izboljšalo stanje naših kmetskih razmer, tako da bi v bodoče kmetje lažje shajali, zemljo bolje obdelovali in izkoriščali in zaposlili več delovnih moči. Šele z izboljšanjem kmetskih razmer, bo ustavljen beg mladine v mesta in naraščanje brezposelnih; ki so v večen strah onim, ki to pravzaprav povzročajo. Kaj pa penzije? — Oh, kako se to lepo sliši. Posebno če je mastna in po kratki službeni dobi dobljena, bolj kot zaslužena ter da se vleče najmanj 15 tet zase in celo družino. Prijetno za onega, ki vleče — gorje onemu, ki plača. Predvsem bi se moralo gledati, da se zaposlijo res prvovrstne moči uradništva — po znanju in zmožnosti, ne morda po »pro-tekciji«. In ti bi morati vršiti službo celi dan (ne samo nekaj ur) celo življenje, do splošne onemoglosti, potem šele v — zaslužen penzi-jon. Kaj pa kmet? Tudi on se šola in študira ter vrši svojo težko stanovsko službo pri vseh svojih težkih razmerah. In kmetova penzija? Celo življenje gara za svoje skromne sprotne potrebe. Rezerve ni in s penzijonom seveda tudi ni nič. Dokler količkaj more, pomaga si- Schichtov RADION sam Veliko belejse ko beli golobi, k/ zato si po večkrat pravilo ponovu A Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpira} perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. 3 R 6/32 b e ! e j š e nu, ko pa obnemore ia umre — se odpočije v grobu... Trdi so zakoni narave* pozna jih samo kmet. Rečem par vsak naj dela in živi pošteno. Nadalje zelo poostruje pri nas krizo sesajoči in izkoriščajoči velekapital — večinoma tuj — industrija; vprašajmo se, ali nima tu niti najmanj moči in vpliva naša kraljevska vlada? Ravno tako naši trgovci in obrtniki iščejo in zahtevajo previsoke čiste dobitke. Vsak davek prenesejo zelo hladnokrvno na rame odjemalca — večinoma kmeta. Kakor vidimo, vsak hoče priti na svoj račun in to na dober; vsi ti želijo in hočejo nele za sproti »nobel« shajati, temveč si tudi stvar-jati rezervo, ki sega v nedoglednost... In kmet? Njegovo delo in pridelki imajo tako sramotno nizke cene, da se o cenah že govoriti ne moče. -Torej je to, kar je za življenski obstoj — tudi drugih stanov — neobhodno potrebno — zelo po ceni. Ne bi imeli nič proti temu, če bi se tudi druge razmere temu prilagodile. Na vsak način bo treba spraviti ta celi življenski aparat v ravnotežje. Drugače ne gre in ne bo šlo. Zadnje čase zremo malo dalje kot nam nos kaže, govorimo o marsičem in mislimo... Z veseljem opažamo, da se je kmetski duh zadnje čase nekako osvobodil — tistih zastarelih spon duha, ki mu jih je nadelo že davno kruto germansko gospodstvo — kot sužnju. Pokajo in padajo spone duha ena za drugo, kmet — velikan se budi in giblje — prestal je in dela dobro šolo. Ta življenska šola budi njegovega duha, ki v malo bojjših prilikah miruje in se ne briga dosti za širšo okolico. Začel se je zavedati, do sedaj še razkropljene moči in svojih naravnih pravic. Čedalje bolj ga navdaja smisel za skupnost in skupno delo. Sedaj je čas. Pričnimo povsod s. kmetsko-mladinskimi organizacijami in tera pritegniti čim več kmetske moči, da si z združenimi močmi priborimo naše pravice, novo in boljšo dobo življenja. Ne pride ničesar samo od sebe, kaj dobrega pa še najmanj; torej ne stojmo prekrižanih rok — pojdimo na delo. T. M. XIV. kožuhovinarski sejem v Ljubljani se vrši nepreklicno 21. in 22. t. m. Ker je to letos zadnja taka prireditev, je nujno potrebno, da lovci pošljejo, vso kožuhovino, ki so jo morda obdržali doma ali pa jo pridobili kesneje po prvem letošnjem sejmu, takoj na »Divjo kožo«* Ljubljana — velesejm. Za ta drugi letošnji sejem je prijavljenih že več uglednih,, dobrih kupcev, zlasti iz inozemstva. Malinovec pristen, iz gorskih malin, v kantah po 10 in 20 kg, nudi po ugodnih cenah FRANC PUSTOTNIK Blagovica, pošta Lukovica Pri slabem počutja je naravna »Franz Josefova« grenčica prijetno učinkujoče domač« sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težko* če in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje* Frani; Jesefo-ve« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah ia špecerijskih trgovinah, ila izobrazbo sega hmei&hega ljudstva Šesttedenski zimski kmetijski tečaj v Veliki Dolini Že več let se je v Veliki Doliui gojila želja po prireditvi kmetijskega tečaja, toda do resnične prireditve je prišlo šele letošnjo zimo. Tečaj se je vršil v gradu Mokrice in sicer od 15. januarja do 19. februarja t. 1. vsak teden po en dan pod vodstvom domačega šolskega upravitelja g. Josipa Pečnika, kateri je bil leta 1911 usposobljen za voditelja kmetijsko-nada-ljevalnih šol, a leta 1929 mu je bila na sadni v drugih državah Še veliko bolj občutna nego pri nas. Posebno je imponiral udeležencem že od prej znani in priljubljeni predavatelj sreski kmetijski referent g. T. Ambrož s svojim prirojenim humorjem. Predavali so gg.: sreski kmetijski referent Ambrož iz Krškega o poljedelstvu, perutninar-stvu, vzgoji sadnega drevja, vinogradništvu in kletarstvu; sreski gozdar ing. Cerjak iz Krške- Udelcženci samskega kmetijskega tečaja v Vel. Dolini razstavi na kmetijski šoli na Gnnu pri Novem Mestu priznana zlata diploma. Veleposestnik g. Srečko Berger je dal za predavalnico na razpolago eno najlepših soban ter poskrbel tudi za ogrev, snaženje in deloma tudi za opremo — vse brez odškodnine, za kar naj sprejme iskreno zahvalo. Povprečno število slušateljev, med katerimi je bil tudi župan g. Franc Žerlič, je znašalo 54 na dan. V lepem številu so tečaj povečali zlasti člani podružnice S. V. D. in člani Sokola iz Bregane. Pohvalno so bile zastopane sledeče vasi: Bregana, Bregansko selo, Obrežje, Brezje, Nova vas, Rajec, Ribnica in Jesenice. Udeleženci bo ves čas z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev, ki so kot strokovnjaki obdelali v lahko umljivi in prikupni obliki mnogo prepotrebnega gradiva s posebnim ozirom na sedanje težke razmere, na svetovno krizo, ki je ga o gozdarstvu; kmetijski referent Mahorčič iz Brežic o negi sadnega drevja; šolski upravitelj Josip Pečnik iz Velike Doline o državljanstvu, kmetijskem knjigovodstvu in sadnih plemenih in vrstah; ravnatelj kal. sindikata Konrad Pučnik iz Zagreba o umetnih gnojilih, sreski živi-nozdravnik Vari iz Krškega o živinoreji in živi-nozdravništvu. Tečaj je zaključil sreski načelnik g. dr. čuš z vznesenim, jedrnatim govorom. Ob sklepu so vsi navzoči udeleženci tečaja ter ostalo občinstvo vzklikali našemu narodnemu kralju. V spomin na kmetijski tečaj je g. ravnatelj kal. sindikata Konrad Pučnik fotografiral udeležence, tem potem izdelal in poslal brezplačno g. šol. upravitelju J. Pečniku v razdelitev 55 slik, za katere se mu prejemniki tem potom zahvaljujemo. Naklo pri Kranju. — Kmetijska filmska prireditev v Naklem pri Kranju. — V narodni Šoli v Naklem se je vršilo dne 6. marca t. 1. poučno kmetijsko filmsko predavanjei, katerega se je udeležilo 114 oseb. Udeleženci so sledili živim slikam, ki so nazorno pokazale najnovejše načine kmetovanja, z izrednim zanimanjem. Predaval je kmet. referent Sustič iz Kranja. Pri aparatu pa je vneto sodeloval ravnatelj agri-kulturnega urada v Zagrebu g. Pučnik. Naši kmetovalci zmerom bolj uvidevajo važnost kmetijskega pouka, zato uspehi ne bodo izostali. Trata. Zimski kmetijski tečaj v Poljanski dolini je bil slovesno zaključen dne 18. februarja t. 1. v narodni šoli na Trati. Ta kulturna prireditev je izvanredno dobro uspela in sicer tako z ozirom na poljudni pouk, kakor v organi-zatoričnem pogledu. Sodelovali so s temeljito pripravljenimi predavanji gg. sreski načelnik dr. Ogrin, sreski kmet. referent Sustič, ravnatelj ing. Šabec, sod. predstojnk dr. Prešeren, šol. upravitelj Rebolj, veterinar Goljar in šum. svet. ing. Kraut. Povprečna udeležba je znašala 150, najvišja pa 245 oseb na predavalno uro. Vodja tečaja ref. Sustič je po vsakem kmet. predavanju razdelil med udeležence veliko število specialnih poučnih letakovj načrtov in izvirnih stro- kovnih navodil. Tako je bil pouk kar najbolj spopolnjen in poglobljen. Tekom tečaja bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev živinorejske in mlekarske zadruge za Poljansko dolino. Ravno ti dve organizaciji sta za okoliš štirih občin (Poljane, Trata, Oselica, Javorje) nujno potrebni in z ustanovitvijo bo nedvomno odstranjena ledina, ki do danes oklepa to drugače napredno dolino in ovira njen gospodarski napredek. Dolino je bilo treba zdramiti iz kme-tijsko-organizatoričnega mrtvila. Ravno v tej či-njenici je jedro uspeha kmetijskega tečaja na Trati. Tečaj je zaključil sreski načelnik dr. Ogrin na prav slovesen način ob navzočnosti vseh krajevnih činiteljev Poljanske doline. Gorice. Kmetovalcem iz župnije Gorice se je izpolnila dolgoletna želja, imeti svojo zadružno mlekarno. Dne 8. t. m. se je vršilo lepo-številno obiskano zborovanje, katerega se je udeležilo tudi odposlanstvo iz sosedne občine Trstenik. Na sestanku je predaval banovinski mlekarski strokovnjak g. Pavlica o mlekarstvu in mlekarski organizaciji. Po dolgem razmotri-vanju je prišlo do sklepa, osnovati mlekarsko zadrugo s sedežem v Goricah za občini Trstenik in Gorice skupaj. Da pa je bilo mogoče ustanoviti zadrugo, gre predvsem zasluga zdravilišču na Golniku odnosno njenemu ravnatelju g. Čep-laku, ki priporoča zadrugo, kot dobaviteljico mleka in mlečnih izdelkov za zdravilišče. Banovinski odposlanec g. Pavlica je imel proti ustanovitvi zadruge mnogo pomislekov, zato je pri- poročal pridružitev k zadružni mlekarni v Pre-doslje. Ko pa je doznal za željo Golnika, je takoj pristal na ustanovitev samostojne zadruge, kateri je obstoj na ta način mogoč. Vso pomoč je zadrugi obljubil tudi navzoči načelnik mlekarske zadruga iz Predoslja g. Zupan. Načelnikom zadruge je bil izvoljen g. Karel Zaplotnik, posestnik iz župnije Goriče, ki je največ deloval za ustanovitev zadružne mlekarne. Lesce. V soboto 12. t. m. so se zbrali vsi zastopniki mlekarskih zadrug vsega radovljiškega sreza na posvetovanje radi reorganizacije mlekarstva. Zborovanje je pozdravil navzoči sreski načelnik g. dr. Vidmar, nakar sta podala referate sreski kmet. ref. g. ing. Rataj in ban. inlek. uradnik Fr. Pavlica. Po poročilu se je razvila debata, v katero sta posegla zlasti g. Janez Gorja, bivši poverjenik za kmetijstvo in Ivan Ažman, župan iz Hraš. Razmotrivalo se je, kako organizirati odnosno udružiti vse mlekarske zadruge v močnejše centrale, zlasti pa tudi kako ustanoviti na Bledu higijensko mlekarno. Ko-nečno se je izvolil pripravljalni odbor, ki ima namen pripraviti vse potrebno za izvršitev načrta. Še istega dne na večer in v nedeljo zjutraj pa se je vršilo zborovanje kmetovalcev pri mlek. zadrugi v Podkorenu in Ratečah, kjer je predaval g. Fr. Pavlica o združitvi imenovanih mlekarn. Gospodarska slika dovolj jasno kaže, da spadata ti dve mali mlekarni v eno skupnost, ki bi bila možna boljšega razvoja. Združitev je pa končno le odvisna od uvidevnosti kmetovalcev, kakor tudi od dobre volje. Konjiška vas. V nedeljo 6. marca se je vršil v naši vasi ustanovni občni zbor »Kmetske sokolske čete. Z godbo na čelu so prikorakali naši fantje in možje v gostilno Kolarič, kjer je bil občni zbor. Iz Konjic so prišli odposlanci tamošnjega društva in sreski podnačelnik gosp. Dereani. Po pozdravnem govoru, predavanju o ustanovitelju sokolstva dr. Tyršu in poročilu pripravljalnega odbora, se je izvolila četna uprava s starostom Ajdnikom na čelu. četa bo pričela takoj z delom in upamo, da bo imela tudi uspehe. Konjice. Tukajšnje sokolsko društvo je na lep in dostojen način proslavilo v soboto, 5. marca Tyrševo stoletnico. Starosta brat dr. Mejak je v lepem govoru pojasnil zbranemu občinstvu delo in življenje velikega Sokola Tyrša. Nastopili so tudi vsi oddelki z lepimi telovadnimi točkami. Med odmori je igral društveni tamburaški orkester. — V nedeljo 6. marca se je vršil v Konjiški vasi ustanovni občni zbor tamošnje »Kmetske sokolske čete«. Bil je izredno dobro obiskan. — Narodni poslanec tukajšnjega sreza g. Gajšek Karel je izposloval za najrevnejše ljudi našega sreza en vagon koruze. Ljudstvo mu je za to človekoljubno delo iskreno hvaležno. — Tukajšnji sreski načelnik odhaja te dni na svoje novo službeno mesto v Črnomelj, odkoder pride k nam tamošnji sreski načelnik g. Suhač. — Na praznik sv. Jožefa se vrši v konjiškem narodnem domu ustanovni občni zbor sreske organizacije JRKD. — Konjiško lutkovno gledališče uprizarja te dni igrico: »Konjiške gore zmaj«, ki jo je spisal naš rojak Branko Rudolf. Sejmi. 20. marca: Ig, Moravče, Kočevje, Sv. Barbara, Št. Jernej na Tinskem, Šmarje pri Jelšah, 21. marca: Dvor, Mirna peč, Dobrova, Višnja gora, Rogatec, Pernovo, Žiganski vrh, Št. Ilj pri Velenju. 22. marca: Metlika, Grahovo, Črnomelj. .24. marca: Vel. Mraševo, Stična, Marija v Jare- nini, Konjice, Laško, Rajhenburg. 25. marca: Št. Jurij, Novo mesto, St. Gothard. 26. marca: Tržič, Horjul, Lukovica. Domače delo svetla točka y krizi. V današnjem oglasnem delu opozarjamo na ponudbo tvrdke: Domača pletarska industrija, Josip Kališ. Maribor. Trubarjeva ulica 2. Pletilni stroj »ReDruštva kmetskih fantov in deklet« v društvenih prostorih v Št. Lovrencu s pričetkom ob 3. uri pop. V imenu Zveze kmetskih fantov in deklet bo govoril tovariš Kronovšek, krajše predavanje bo pa imel tovariš ravnatelj Gomišček iz Celja. Fantje in dekleta iz Št. Lovrenca in okolice, vsi na občni zbori Kmetijska družba v Ljubljani obvešča tem potom javnost, predvsem pa svoje člane v bivši mariborski oblasti, da ni identična s »Kmetijsko ekspertno zadrugo v Mariboru« in tudi ni z njo v nikakih. zvezah. Kmetijska družba je stanovska organizacija slovenskega kmeta, kateie delokrog je natančno določen v njenih pravilih, in ki se ni nikdar bavila s kakim zavarovanjem. Podganji teden v Zagrebu. Zagrebčani so se spravili na podgane in mestna občina je po-krenila energično akcijo, da zatro to škodljivo golazen. Za zatiranje podgan bo žrtvoval Zagreb pol milijona Dih. Mestna občina je proglasila takozvani podganji teden, ko bo moral vsak hišni posestnik in posestnik v svoji hiši odnosno na svojem zemljišču nastaviti podganam strup. Cista kri — zdravo življenje! Zato se dandanes povsod pobrigajo, da se pravilno cirkulacijo krvi podkrepi s športom in pitnimi kurami. Za zadnje uživajo posebno rado preizkušeni »Planinka-čaj Bahovec«. Pesii ix> svežci Nov polet v stratosfero pripravljajo ,v Leningradu za prihodnje leto. S posebnim balonom se nameravata dva sovjetska inženjerja dvigniti 20.000 m visoko. Strahote romanja. V Patni (Indija) se je zbralo ogromno število romarjev. Ker jim niso takoj odprli svetišča Aroraj, so začeli oblegati tempelj, pri čemer je nastala takšna gneča, da so 18 oseb pohodili do smrti. Plavanje v francoskih šolah. Pariška zbornica je sprejela zakon, ki določa, da se uvede plavanje med obvezni šolski pouk v ljudskih in srednjih šolah. Prvi ruski zrakoplov. Poročajo, da so v Rusiji pravkar dovršili prvi vodljivi zrakoplov Zep-pelinovega tipa. Zgradili so ga v Leningradu in v kratkem se bodo začeli z njim poskusni poleti. Brezmesni dnevi na Grškem. Grško notranje ministrstvo je izdalo odlok, da se morajo Grki od 14. marca dalje postiti trikrat na teden. Meso se ne bo smelo prodajati ob sredah, četrtkih in petkih. Milijon podpisov na memorandum za mir je zbrala češko-slovaška organizacija katoliških žena. Memorandum so poslali v Ženevo. Šest sodov ilata je padlo v vodo. V francosko pristanišče Cherbourg je prispel iz Amerike parnik s 426 sodčki zlata v vrednosti 600 milijonov frankov na naslov francoske narodne banke v Parizu. Pri iztovarenju se je pa utrgala na žerjavu ena izmed verig in 6 sodov zlata v vrednosti 8 milijonov frankov je padlo v vodo. Ker je na tem kraju obrežje zelo mehko in tvori prav za prav le globoko blato, se do sedaj še ni posrečilo najti zlata. Zaprtje. Dolgoletne izkušnje v bolnicah poučujejo, da raba naravne Franc - Jožefove groncice odvajanje izborno urejuje. Nemčija je doslej plačala okrog 68 milijard vojne odškodnine. Židovska republika se bo po poročilih osnovala v Rusiji. S tem hočejo Sovjeti pomirjevalno vplivati na milijone Židov, ki prebivajo v Rusiji, ravnotako pa opozoriti Žide izven Rusije, da se njih istorodcem daje v Rusiji možnost samostojnega življenja. Amerika je poslala v Tihi ocean, morje, ki loči Ameriko od Azije, svoje vojne ladje. Ameriške oblasti sicer zatrujejo, da gre le za vojaški manever, splošno pa sodijo, da gre za protijaponsko demonstracijo. Komedija z razorožitvijo. Povsod se danes razširja in povdarja misel splošne razorožitve, ki naj bi prinesla človeštvu mir in složno sodelovanje. S to mislijo pa je velik križ! Te dni je pomočnik ameriškega vojnega ministrstva izjavil, da zamore Amerika v primeru vojne I takoj preurediti 12.000 industrijskih podjetij v podjetja, ki bodo izdelovala vojno municijo in razstrelivo. V kitajsko-japonski vojni je v bojih pri mestu Šanghaj padel tudi Slovenec Julij Mraz, ki se je udeležil boja kot ameriški Sloenec na strani Kitajcev. Ob rusko-rumunski meji je 8 družin hotelo prekoračiti brez dovoljenja zamrzlo reko Dnjester. Ko so že bili sredi reke, jih je opazila ruska obmejna straža ter pričela nanje streljati. 12 oseb je obležalo mrtvih na ledu, drugi pa so srečno prekoračili reko ter se rešili na rumunsko ozemlje. Na južnem Balkanu, posebno v nekaterih delih Grčije, je zadnje dni zapadlo mnogo snega- Posamezni kraji so popolnoma odrezani od sveta, njih prebivalcem pa preti lakota. Promet za živila ter osebni promet se vzdržujeta le z aeroplani. Nemčiji so te dni pogojno podaljšali kredit v znesku 100 milijonov dolarjev. Francija je posodila po vojni raznim državam nad 15 milijard frankov, med temi Češkoslovaški 600 milijonov frankov za dobo petih let. Iz Zagreba poročajo, da je japonska vlada naročila pri tamkajšnji zbornici za kože in usnja za več milijonov usnja, ki ga Japonci potrebujejo za izdelavo vojaških usnjenih pasov. Zunanja trgovina Jugoslavije v letošnjem januarju je bila sledeča: izvoz 188.000 ton in 218 milijonov Din (lani 255.COO in 384 milijonov); uvoz 55.000 ton in 228 milijonov ton (89.000 in 410 milijonov). Trgovinska pogodba z Italijo. V Rim so odpotovali jugoslovanski delegati, da sklenejo z italijansko vlado novo trgovinsko pogodbo. Italija se je namreč začela upirati, ker je Jugoslavija mnogo več blaga izvažala v Italijo, kakor ga tam naročala. Iz Italije smo prejeli za 493 milijonov blaga, izvozili v Italijo smo ga pa za 1199 milijonov. Nežigosani tisočdinarski bankovei od 1. marca t. 1. za javni promet niso več veljavni. Zamenjava jih od tega dne dalje Ie Narodna banka. Ustanovljenih je bilo v Jugoslaviji v pre-teklem letu 69 delniških družb z osnovno glavnico 280,600.000 Din. Številne družbe so zvišale glavnico za 162,500.000 Din. Izvoz iz Jugoslavije v Grčijo izkazuje v preteklem letu 424 milijonov drahem, izvoz iz Grčije v Jugoslavijo pa samo 31 milijonov drahem; v tej relaciji smo bili torej visoko aktivni. Izvoz perotnine iz Ogrske je narasel od leta 1931 po teži od 378.000 na 834.000 met. stotov, torej za več kot 100 odstotkov, po vrednosti je pa padel od 83-4 na 755 milijonov pengo, za več kot 10 odstotkov. Bolgarski sladkorni kartel bo razpuščen, ker ne odgovarja zakonitim določbam. Vest o razpustu je napravila v Bolgariji zelo ugoden vtis. Poraba vina v Češkoslovaški je bila v preteklem letu s 510.000 hektolitri za 11 odstotkov večja kot v letu 1930; obratno je pa padla prodaja sadnih sokov od 74-7 na 627 tisoč hektolitrov. Kdor potrebuje »kreptila. posebno kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje i jačanjem mišic in kit, kakor tudi s pospeševanjem krvnega toka s Fellerjevim Elsafluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov prt lekarnarju Engen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 344. Sav. banovina. Vse zaupnike, ki so prejeli od uprave Kmetskega lista pole za zbiranje naročnikov, prosimo tem po< tom, da iste po možnosti čimpreje vrnejo! Uprava. Kdo še ubija naše mlekarstvo? Skoro vsak dan vedo povedati naši časopisi kaj o mlekarstvu; da je zašlo v krizo, da je na eni strani premalo razvito, a na drugi strani pa, da se je skoro že preveč razmahnilo in da bi bilo dobro, ko bi prenehali z ustanovitvijo novih mlekarn. Svoj čas sem napisal par besed v eden naš tedenski list o »Kupčiji z mlekom in mlečnimi izdelki po naših mestih do sedaj in v bodoče«. Tu sem obrisal snago mlečnih krosnjarjev (ki žal, še danes tu in tam vršijo to, za nje nebodi-gatreba obrt, navzlic prepovedi kr. banske uprave). Opisal sem tudi prodajalne v mestih, ki nosijo zveneč napis »Mlekarna« in kaj vse se v njih prodaja. Danes pa hočem na kratko omeniti o malih, ročnih posnemalnikih in u jih rentabilnosti za kmeta-posameznika. Kakor vsaka industrija, tako tudi ona za mlekarske stroje gleda, da čim več razproda svojih izdelkov. V to svrho zaposli lepo število potnikov, katerih glavna skrb je, njih firmo dobro zastopati in skrbeti za svojo provizijo. Ti gospodje so, oziroma morajo biti tehnično dobro podkovani in kar se tiče mlekarstva, so teoretično pravi mojstri. Oni znajo kmeta do procenta podučiti, kakšni dohodki da se mu bodo stekali k hiši, ako si uabavi pri njih mal ročni posnemalnik. Vedo povedat, kako se mleko posname, kako dobro maslo se da napravit in da se dobro, proda v mestu; posneto mleko pa še zastonj doma ostane za prašičke, ki tudi precej zaleže. Vsi ti nauki se dajo kar z odprtimi usti poslušati, saj cena ni tako ogromna, da je ne bi zmogel kmetič za to novo v>mašiaco«, nastane pa vprašanje (kar pa ne ve povedati noben agent) Itako 3e bo ta reč praktično reatlrala? Na to vprašanje si odgovorimo tako-le: Najprej moramo znati, s koliko količino, mleka razpolagamo dnevno in aJj se izplača investirati okrog 2000 Din v stroj, ki nam bo posnemal mogoče 10 1 mleka dnevno. Kaj pa čas, ki ga potroši gospodinja pri sestavljanju. posnemanju in umivanju tega stroja — ta tudi nekaj stane. Izdelava masla je tudi precej komplicirana reu in v pomanjkljivih tehničnih pripomočku* — kaj slabo obnese. V mestu na trgu vidimo gospodinje, ki imajo vsaka par komadov masla naprodaj. To mar slo je vsako druge barve, okusa in kvalitete. Prodaja se pač, kakor je kateri sreča mila. Če ne gre drugače, pa za bagateTno ceno, samo da gre »kšeft«. Tako si ubijamo sami — naše mlekarstvo in cena Jvakor pri vsaki industriji, tako tudi pri mlekarstvu velja postaviti na trg samo enotno in prvovrstno blago. To pa ne doseže posamezni kmet doma, ampak se mora osnovati močna mlekarska zadruga, ki se naj opremi s prvovrstnimi stroji in v katero naj se nastavi izvežbanega Narodna vlada samostojne Mandžurije mlekarja, ki si bo znal sam vzgojiti donašalce, oziroma producente mleka tako, da bo iz njega z lahkoto izdelal to, kar se še vsaj za silo proda. Ureditev dobre mlekarne res ni poceni, vendar pa, če pregledamo okoliš, na katerem je okrog petdeset malih ročnih posnemalnikov (od katerih je nemara že tretjina izročena v podstrešju. rji) — da je v teh investiran kapital, ki bi skoro, zadostoval za eno zgoraj omenjeno zadrugo. Tistim gospodom pa, ki vam ponujajo male posnematnike in ki organizirajo male, slabe mlekarne za mal denar, povejte, da je to le deio za njih provizijo, ki jim je dobra funkcija od njih organizirane mlekarne malo mar, ker so še vse take mlekarne šle v nič. Vi pa, dragi kmetovalci, kadar se odločite za gradbo mlekarske zadruge — se najprej spra-šajte, ali ste dovolj zreli za zadružno delo in ako ste se enkrat v tem zedinili, vam gotovo uspe. Obrnite se pa za nasvete še k našemu Centralnemu mlekarskemu društvu v Ljubljani, ki vam bo šlo vsestransko na roko. Andrej Mcvstarir. Čudaki Na svetu živi mnogo ljudi, ki se od drugih prav močno razlikujejo po svojih navadah. Če jo razlika prav posebno velika, pravimo takemu človeku »norec«, če pa je razlika manjša, imenujemo takega človeka »čudaka«. Med »čudaki« je pa v resnici mnogo zelo pametnih ljudi, ki so pa toliko sami-svoji, da si ne dajo načina svojega življenja narekovati od svoje okolice. Med čudake prištevamo prav radi razne zbirkarje in res je kar neverjetno, kaj ljudje vse zbirajo, od rastlin do hroščev in pisemskih znamk. Tako je zbiral angleški lord Churchill (reci: čerčil) zobe zločincev, ki so jih obesili, neki Amerikanec pa je zbiral lase morilcev. V mestu Rapallo je zbiral neki zdravnik vse mogoče vrste umetnih nog, od nav adne berg-lje do najbolj umetne proteze. Gledališki igralec Barry je zbiral napise z vinskih steklenic; vse take napise je nalepil v debelo knjigo; neki cirkuški igralec pa je zbiral napise z raznih škatljic za vžigalice. V Monakovem živi star bogataš, ki je v 10. letih nabral nad 500 tožb zaradi neplačanih dolgov. To zbirko tožb je dosegel s tem, da je sam delal dolgove, kjer je to mogel, potem pa se je dal tožiti. Čudaki so tudi statistiki. Neki statističar je n. pr. izračunal, da se ljudje na vsem svetu vsako leto najmanj 130 miljard-krat vprašajo drug drugega: Kako vam pa gre? Zakaj ljudje jecljajo? Ljudje, ki jecljajo, so veliki reveži. Sosedje se jim posmehujejo in jih dražijo, oni sami si pa ne vedo pomagati; to pa »jecljavcem« njihovo življenje silno greni. Ljudje imajo jeeljavce navadno za duševno omejene. To pa ni res. Najnovejše preiskave so dognale, da imajo ti nesrečneži silno razvito duševno življenje, in to njihovo duševno življenje se razvija tako naglo, da njihovim mislim jezik kot organ govora ne more slediti in zato se jim govor »zatikuje«. Na podlagi tega spoznanja so prišli tudi na to, kako se da jecljanje najlažje ozdraviti To dosežejo s tem, da takemu nesrečnežu natanko pojasnijo njegovo bolezen in njene vzroke, da se navadi misliti bolj počasi. Kakor hitro je doseženo to, potem tudi jezik mislim lahko sledi in bolnik se polagoma popravi. r Brezobrestna posojila &a zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „JUGRAD" Jugoslovanska gradbeni) in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska uttca štev. 35/1 Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48 Pravila proti plačila Din br— v anamkah. Za odgovor prosimo »namko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. žehtare ij In kante kupite najceneje v MLEKARNI KRIŠTOF, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. SO. DLAKO sme in druge divjačine kupi f. O RAZE N RffillCA, DOLENJSKO Vclifea je Vaša korist, ako pišete še danes po novo, veliko kolekeijo volnenega blaga, svile, delena in drugih modernih tkanin za fine damske, dekliške in otroške obleke. — Izbira ogromna. Cene letos globoko znižane! Trsevski ^om Sfermecku Celle šf. 63 Vzorci in ceniki zastonj! Pri krompirju, pesi m koruzi se splača uporaba Nitrofoskala-Ruše nad 100 Pridelek: 300 q krompirja oziroma 600 q pese na 1 ha. Na 1 k. jutro je potreba 250 do 300 kg nitro-foskala. Kmetovalci, naročajte skupno preko svojih zadrug, Kmetijskih podružnic ali občin pri Tvornici za dušik d. d., Ruše Zameno olje ™: Tmlež XX čmaljiie in ostale lake * ~ Oljnate barve pri j€anene tvoj*ine EDIČ-ZANKL O. Z O. z. Tovarne olja, firneža, laka in barv LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE Ekspozitura Beograd Podružnica: Maribor, Novi Sad. Lastnik: Franlo Medi£ lOOO Um plačam ako »Vam RADIO BALZAM ne odstrani: kurjih očes. bradavic, trde kože, bul Itd. Pošiljam Vam 2 dolarja za odgovarjajočo množino RADIO BALZAMA. Roiak g. Lapornik mi je dal 1 lončok tega čudežnoga zdravila. Nešteto dolarčkov sem že porabila, a brez uspeha. Sedaj mi pošliite zamo in znance, ker vidim velik uspeh. Spošto varnem Pavlina Glogovšek, Box 188, Blainc, Ohio, Amerika. Zahtevajto povsod samo .RADIO BALZAM"'! Po pošti franko: 1 lonček 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din, dva 28, trije lončki 38 Din pošlje R. COTIČ, Ljubljana, VII, Kamniško lOa (Janševa) Jajca za va/en/e od čistokrvnih žtajerk, Rhode Island kokoši, Chacki Kampbell rac, Indijskih tekačic in turških gosi, kakor tudi 1 dan stare piščance in račke razpošilja PRVO DRAVINJSKO PER\DABSTVO B. ŽAGAR, Slov. Konjice Dravska banovina Preklic. ŽVAB MATEVŽ, krojač, Lesce, obžalujem, kar sem govoril o RUDOLFU POTRATA in preklicujem kot neresnično. Cpefec ii2 strešnike vseh vrst, za zidavo hiš, Iz znanih karlovskih opekarn ILOVAC dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo (teneralno zasUpsho za Dravsko banovino »EKONOM« UUBLJANA, KOI ©DVORSKA 7 fliEtiliktaia Nov poklic za dame in gospo de z ureditvijo strojnega pletiljstva doma. — Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din mesečno, ker odjemljemo naple-teno blago, plačamo delo za pletenje in dobavimo prejo za predelovanje. Pišite še danes po brezplačne prospekte na: Domača pletarskft industrija štev. 87, JOSIP KALIŠ MARIBOR Trubarjeva ulica 2. Pristopajte hKmetifski Matici! Fabiani & Jurjovec :: Ljubljana, Stritarjeva ul. 5 VELIKA ZALOGA suknenega blaga za moške in ženske obleke Leoa izbira svilenih rut in različnih šerp :; Krojači in šivilje, pišite po vzorce! E. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 Ustanovljeno 1839 Svetovma jg^ semena so preiz&iašena in najboljša Ako takih semen v Vašem krajn ni dobiti, potem se obrnite na veliko trgovino s semeni Josip Urbanič, Ljubljana Miklošičeva c. 8 (nasproti hotela „Union") Cenik V6eh vrst semen za vrt, travnik in polje je brezplačno na razpolago, le pišite poni. EKONOM OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA Y LJUBLJANI nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, n&jfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in split-skegaportland-cementa Kolodvorska ulica $