latopitx	8LOVE1VSKA P" P9iti P»-
'thaja rtaki v	»lan velja za
Utertek,in»e iffi	T!|| P) Ijf A celo leto 2 fr. Mi u zalog: lih BJ) Ki, |||| I® 40 h . za pol
mrelo leto po ^	«1 -SI » V leta 1 fr. 20
t fr.; M pol ,	. , kr.sreb. Naleta p0 i /r. berilo za obudo 111 omiko muno
»rebra.	jemlje zalo-
slovenskega duha.
inik.
List. 6.	V Celju 7. Svečana	1850.
*
i
Boj na Cirobnlckeiii polju. *)
4f Poleg hort. A. N. Gostovinskega.
Po nesrečni bitki (boj) pri Šaji, ktero je Kan nad Ugri dobil, so bile divjem tatars-rmb Tiale k sercu Evrope otvorene. Mnogo-»rojni i kervožejni, kako gladne kobilice, so se tudi ttji iz aziatskih pušavah doselili. Kakor kobilice s poletom sonce zakrivajo, pretile so i ove divje trume, da sonce izobraženosti europejske uterne.
Medtem sodbina drugače odloči. Batu - Kan, kmiram sledeči stope ugarskega kralja Bele IV., skupi na ovem, tadaj še jelenskein polju vse svoje, od razdeljenja Kadamova ostavše črede, ter ž njimi čez Vinodol proti otoku Kerki postopa. — Na podgorju Mušee sreča se s kraljevskoj vojskoj, ktera še ni tbila vsa skupljena, i koja iz samih Horvato - Dal-matinah obstojaše (je obstala,) kjer je sila Ugrah na Mokinskein polju bila uništena (vničena.) Komaj da divji Tatar željni svoj plen (Beute) ugleda, zavrisne ko kača u puščini svoj „Allah" in začne, ko ona, dolgovfcto in urno svoje telo vijati, te junačke sla-venske ude lomiti. Navala divjih biaše (je bila) po-
*) Blizo Reke, **) Na Ugarskem.
gostoma in strašna, odpor naših hrabren in odločen d? smerti — al zastonj — .. . Hrabrost mora mnogobroj-j noj sili se odmaknuti. Stropni dež smertonosnih taJ tarskih strelah preverže že perve verste kraljev^ ske čete (triime); prek liakupljenih, u kervi plavajočih teles naših postopava že divji Tatar, da pre-dere do središča vojske, kjer je kralj bil, — i desi-ravno tud' on na oveni mostu med življenjem in smertjo ni cel ostal — se vendar blizo do kralja Bele dotol-če, i malo da ga živa ne ulovi, kjer mu oprode kraljevi padoše (so padli) že rnerčvi pred noge. — Kjer se naši bojijo za živlenje svojega kralja, ktermu i brez tega nič večni ostalo, nego zvesta serca slavonska, — mora en oddel naših ž njim u bližnu goru' Košie odstopiti. To sovražnik videči, naleti na ostav-£u vojsku s dvojnatein serdom, i začne jo, kako kosa na zelenem traviiiku travu, nemilo seči. Med blis-kajočimi meči gromel je že slavodobitni „AlIah" divjakov, kako grom za bliskom; sabla pretijoča uniš-S tenje horvatskega in ugarskega imena, iuo nade oi£ milionah visile so o lasu,... kad se glej! BogkerstJ janah smili ino prevzetnost nevernikov poniži. I i herbta udari na Tatare jedna četa doljno slavonskih-dobrovoljcah pod načelničtvom treh hrabrih Sremcah: Kreča, Kupiše i Raka, — i u tisti trenutek doleteli so sivi sokolovi z otoka kerke: Frankopani (Jarnej in^ Miroslav), Lapsanovič (pozneje Oršic) Kačič i ini s, zaostavšoj kraljevskoj vojskoj, i siloj orožanega na-! roda. Kako levica, kad se joj mladi levici dave, na-1 vale vsi koljiko ih je bilo na tatarske črede, te ih. začno tako dolgo mlatiti i seči, dokler se njihova,, kervožejau divjoj kervi ne razhladi, (Konec sledi.)
Še ena prilika.
Bila sta si nekdaj dva soseda, — Vsak je imel na svojem dvorišča studenc, kteri mu je obilno dobre "
hladne vodd dajal, — Na enkrat se eden sosedov ruu«U— ajd, gre ua dvorišče svojega soseda, i zatakne mu izvirki — Voda siromaku zastane, hudobnež« pa le ob'ilnije teka.— Prenapete žile, ktere veu» dar izvirk imeti morajo, se sko* rude, pesek in kremen predem, iuo u sosedov studenc vlijo. — Brez vode siromaku ni bilo mogoče živeti, kaj početi? | llevež, kije imel doma lastni studenc, mora mimo (svojega na sosedovi žleb po vodo hoditi.— Dolgo, | dolgo let mora tako stradati — sosedi ga pa zani-jčujo, kjer nima vode— počasi ga čisto pozabe! — Koljiko časa je zatratil po potu! (kjer je moral daleč po vodo iti), koljiko časa bi si bii prištedil (perš-paralj, u ktereui bi si bii mnogo kaj, pripravil, iu o-bogatil, namest, da je obožal!!— Cez dolgo, dolgo oas» se vendar le premisli, da sosed nima pravice mu njegov lastni studenc zadušiti ino toljiko škoditi; pogumno se odpravi žleb odtaknut! A! kaki krik, kaki vrisk, kako vpitje, kadar to sosed zve ^Neti vaježnežl ;nesramnei! neumnež!" so še naj lepša imena bile, ko mu jih je dajal „ti nisi nikdar svojega studenca imel, zmiram Isf .moje vode vžival," sadaj mi pa s nehva-1 leinostjo plačuješ!? Iu „oj" in „ej" in „glej" in žu-. tfanje in psovanje po celem sosedovem dvoru, in Bog J' zna! kaj še vse. — Na zadnje mu se še posmehuje 8 ioo pravi, da iia njegovem dvorišču voda izvirati še ne more. — Al ubogi sosed se ne da motiti, spom-'nivši se dolgih let stradanja in truda gre ino serč-no odbije zatik! — #	S p^rvenja je voda le poredkoma perka-
, pala, ker se je uavadla bila na sosedovi studenc stekati, al' počasoma seje nje zmiram več nabralo* ino nfeko jutro, ko pride na studenc — ej! kako veselo je bistra, hladna vodica po žletu tekla — pro-j storua kamenita kad je bila polna, po vseh stranih ■•je že dol curelo, — in evo! tud' u sosedovo dvorišče so se pbtočci zalivali!!
Oj preuiili, dragi slovenski moj narod! tvoj sosed je pravdo izgubil, tvoj studenec, tvoja narodnost ti je povernjena. Izvirk domačega studenca je od-taknjen, na tvoje dvoriše, že priteka iz njega čista studenčina, s kateroj si lica uinij in se osnaži, da se te drugi izobraženi narodi sramovali uebojo; alj pazi da ti ga lenoba, alj domača nesloga ne zajezi in sopet od tebe ne odverne.
Evo! zatik je odbit, — že kaplje — visoko se zdviga Voda u žar, in v bistrem, svetlem loku že šviga:
Bogu na hvalo i dar, — rodu na kiuč iuo prid, Nam ino „Slavi" na čast, na večni spomin domovini:
Bratje! le urno naprej! na polju Slavenskega djanja!
Bratje! le urno naprej! čaka nas krasni uspeh. Kod naš zdvignil se bo, visoko čez druge narode,
Mahni s perutain le, gor proti soncu zleii; — Glasno bo nekdaj slovel bo spričal vašo marljivost!
Časi približajo se, slovelo bo „ime Slavensko",
Časi približajo se — bratje! sdaj krepost velja! Um in pogum, blago, vso moč iuo silo narodu — „N ič pa brez Boga ne b o ; - z a t o prosimo
ga vsi:
On naj daj a pomoč, naj On blagoslovi nam
delo!" %
Dragutin Resanski. /
Prijazen dopis.
V sercu me teži, zakaj da se mi duhovni, ki bi imeli z lučjo napredovanja naprej svetiti, tako dolgo enakopravnosti ne poslužimo slovenskih uradniških listov n. p. kerstnih, poročnih, mertviških itd. izdajati. Večidelj se je po duhovnih slovenšina
*) Ko bi se ta teža vendar vsem duhovnem na serce. rleala ! pa jih je še veliko, ki na posebni ukat čakajo, katerega pa dočakali nebojo,	U.
>
7 ■
■red večnoj pogibeljo vbranila, po njih zopet zbu-flila, po njih se mora tudi izobrazovati. Zato poš-iem, ako katerimu vstrežem, 5 kratkih formularov M poskušnjo.
Kentnl list.
Iz kerstirih bukev D. stran 16. katolške fare M. B. v Ulimji, Štajerske dežele, Četerteškiga kantona, — podpisan pričam, de je Jožef Vovk, zakonski sin kmeta Jurja Vovk ') in njegove žene Mice Obrezove J) — oba katolške vere, — 1. Junia Tav-žent osem sto šestnajst (1816) v okolici Brinovec t soseski Sele Nro. 89 lete fare rojen, katerega ao ▼ pričo kmetiškib botrov Miba Tonic in Neže ajegove žene častivredni kaplan g, Jožef Semrekar po katolškimu redu kerstili.
V poterjenje uradniški podpis in pečat.
Farno opravništvo M. B. (Matere Božje) u (Ulimji 16. Februarja 1850.
Nekolike iz slovenskega p razno verstvu.
Kdor bi cvertje iz sovkjih jajc narejeno jedel' bi se na sovo spremenil.
Kdor si iz čmerlovega voska svečo napravi in jo na sv. večer pri polnočnicah vžge, bo videl in •poznal vsako veštico (copernico).
Kdor se dan sv. Gala njemu u čast posti, bo našel fbele tisto leto.
Druge bomo u prihodnih Ustih prinesli.	U.
•) Jes mislim, de naj perimki le v pertimu padeiu stoje, de se krivo ne zastopijo; če bi pa to slovenske ušesa šipalo, bi se morlo vender le za voljo razumlivosti ne-slovencam „ Vovk a" in ne }) \ ovka" — pisati.
5) Obrezove namesto rojene Obrez, kar je veliko krajši in se mi lolj slovensko zdi.	Pisatelj.
Mavrica (Schwarzspecht) je smertna tica, se ona izglasi, bo kmalo nekdo vmerl.
Vranovi so nekdaj čudno lepo peli, kjer so tudi o velkim petku, kadar je Kristus vmiral, pre-n pevali, jim je od Boga večna pokora, da imajo zdaj tak gerdi glas.
Slaviče je Marija kaznila, da morajo aoč in dau prepevati, ker so ji spijočega Jezusa zbudili.
Verganje (Pilzlinge) rastejo iz drobtinc, katere je Kristus beli kruh jedč po sveti raztrosil.
Mačka ima na konci repa škrata, zato ji v liekterih krajeb repa prisekajo.
Mačka vsaki kosec kruha, pred ko ga poji strese, da iz njega božji blagoslov otrese, katerega ni vredna.
Konja je pekleuski duh napravil, pa oživiti g« ni mogel. Bog ga je po nogi s palco vdaril in konj je bil živ.
Stara mati.
(Kratkocasnica na kmetih
Prevboga stara mati, Ki ne more zgodaj vstati, Ker si ne more hišice pomesti, Merzle vodičice prinesti. Ona ima mlad'ga sinka, Prelepega Martinka. Že ga je zgodaj budila: „Oj vstajaj, vstajaj sinek, Prelepi mlad Martinek, Pojdi jiskat si enakote, Sebi enakote, men lahkote." „„Preljuba moja stara mati, Kje bo moja enakota, Moja enakota,vam lahkota? „Pojdi k svojem kerstnem botru, Ki so te pAmogli kerstiti, Naj pomagajo te oženiti; Pa pojdi prek bistre Sava,
Pr«k te vode nezdrave,
Po ono županovo rejenko,
Po eno lepo mlado Alenko."
Že so tam prihajali,
Bele roke podajali —
,,Dobro jutro oče župan,
In tudi mati županja,
Bote nam dali svojo rejenko,
Prelepo mlado Alenko?
Tista bo meni enakota,
Moje matere lahkota,
Ki »i ne more hišice pomesti,
Ne ■rrzle vodičice prinesti."
Kaj je mat županja strila,
Mlado Alenko pod korito skrila.
„„Kaj bote vi s mojoj rejenko,
S beštjo gerdo, potepenko ?
Vzemite mojo hčerko,
Bogato mojo Jerko;
Bo impla dva perstana zlata,
Pa dva vola rogata.""
„Najte, najte mat županja,
Mi »mo prerevni za hčeiko,
Za vašo hčerko, bogato Jerko;
Ali dajte nam svojo rejenko,
Premlado lepo Alenko,
Tiata bo meni enakota,
Moji materi lahkota."
Petelinčck kukorika:
„MI*da Alenka je podkoritom
P« «o jo prijeli za belo roko,
Pa 10 jo peljali v cerkvo žegnano
Tam so se poročili,
Sveti zakon zadobili,
Pa mo jo domo peljali,
Materi za lahkoto dali,
„Nale to 'mate stara mati,
Ta je moja enakota,
Ta bo vaša lahkota."
47 i IVabera slovenskih besed In Izram,
Bubati, (po otročji rečeno)
schmerzen. Bumati, (po otr. rečeno) trinken. Cok, a, Schmutzfleck. Čokati, Sclimutzfleckema-cheu.
Cverčati, čim, zischen, prasseln. Cinjalo, = rešeto. Čavžaii, dummes Zeug reden.
Crepotati, tOnen wie ein
zerbrochener Topf. Cešrcjak, (zaničlivo)ZaAn. Camra, schlec-hte Kappe. Cekel, kla, Hauzalui. Dobriti, (lan, konopljo) resten. Doinotožnost, Heimtveh. Duškati, Lup, Athem hoten.
Glavatica, Saamenbeet. Glen, Schleim. Na g!avo_ se postaviti,
aas Ausserste thun. Guncali, schaukeln. Hlapen, pna, o, weit, (von
Kleidern). Ho čl i v, a, o, begierig.
Herkovca, Heiterkeit. I/,potiti si kaj. sich e/jjftu einfallen latrtm, I7.bla7.11i ti, k oga einenffitm
Schlafej auftckrljmm. Jaskati, schreien, tcirtinr Henne. Jad, a, Ungeheuer. Jezica, Stachel eineS I§tls. Ježičje, Kastanienhmsen. Kložja, Troddeltcerk. Koloriža, Radgeleise. Kovk, a, Lende, Seite. Kavsl, Heftel (an eint Kette).
Kopneti, (n. p. kruh) mu/fig sein. Kožica, Moosschnepfe. Korondača, FeuerkrOtte\ Lila, Docke, Puppe. Lipan, Atch (ein Finch) Liska, R ■hrhuhn. Neskuten tna, o, srhmut-
zig, unrein Odlok, Bescheid,Antu>ort. Omašen, sna. o, umfang-reicli. Puža, Puppe. Docke. Perstina, Erdgetcdchse.
U zalogi „slovenske cbele" se še ilobi nje per-vih iztisov, zatoraj je pol- in celote/na prijemsinu vsakemu novemu p. n. g. predplacnik še zmirom odperta.___Ziitoznik.
Odgovorni urednik J. Drobnih. Natifkur in zaloznik J. K. Jeretin.