Hmeljar, letnik 78 63
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
kONOPLjA – ZAkAj je BILA IZRINjeNA Z NAšIH NjIV?
Dr. Barbara Čeh in dr. Darja Kocjan Ačko, 
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Konopljo so v preteklosti pridelovali po vsem svetu 
zaradi njene vsestranske uporabnosti in odličnih 
lastnosti. Znanstveniki menijo, da je bila to prva 
kultivirana rastlina. 8.000 do 7.000 let pr.n.š. so 
že stkali prvo znano tkanino na svetu, in to prav iz 
konoplje, ostanke oblačil iz konoplje so našli v vikinških 
grobovih. Najstarejša knjiga na svetu, in sicer je bila to 
kitajska, je bila napisana na listih iz konoplje. Kolumb je 
odkril Ameriko na jadrih in vrveh iz konoplje. Prvi Levis 
jeans je bil narejen s konopljo zaradi večje vzdržljivosti 
materiala. Konopljo so gojili Egipčani, Grki, Rimljani, 
Kitajci in Perzijci. Večino jader, oblek, šotorov, brisač, 
papirja, vrvi, preprog, barv, platen so vse do začetka 
20. stoletja izdelovali iz konoplje. Semena konoplje 
pa so uporabljali kot vir beljakovin (vir: spletna stran 
zadruge Konopko in knjiga POLJŠČINE - pridelava in 
uporaba založbe Kmečki glas). 
Pridelovanje konoplje za vlakna je v 17. stoletju 
prispevalo k vzponu in bogastvu italijanskih mestnih 
državic Benetk, Genove in San Marina, ki so pridobile 
monopol nad pridelovanjem konoplje in prodajo 
platna. V naslednjem stoletju pa so vlogo v pomorstvu 
prevzele Nizozemska, Francija in Anglija, zato se je 
konoplja selila k njim. Še v 19. stoletju je konoplja v 
Franciji zavzemala 100.000 ha njiv. 
V začetku 20. stoletja pa so konopljina vlakna začela 
nadomeščati cenejša vlakna tropskih predivnic sisala, 
jute in manile, razširila se je prodaja industrijskih 
bombažnih tkanin, pri pridelavi papirja je prevladala 
celuloza iz lesa, ljudje so se navdušili nad sintetičnimi 
materiali za oblačila. 
K izrinjanju konoplje z njiv je prispevalo dejstvo, da  v 
preteklosti niso razlikovali med industrijsko in indijsko 
konopljo, ki vsebuje več THC. Industrialci so izkoristili 
to dejstvo in zaradi svojih lastnih interesov dosegli, 
da so v ZDA leta 1937 prepovedali pridelavo kakršne 
koli konoplje, čemur so se v drugi polovici 20. stoletja 
pridružile še evropske države. 
Dandanes je konopljo v EU dovoljeno pridelovati, a le 
sorte, ki imajo manj kot 0,2 %  THC v zgornji tretjini 
rastline. Le te najdemo na evropski sortni listi. 
Ker industrijska konoplja za razliko od indijske 
konoplje vsebuje THC (delta 9 tetrahidrokanabinol) v 
zanemarljivi količini, nima halucinogenega učinka. Pri 
industrijski konoplji so pridelek stebla, ki predstavljajo 
vir vlaken in drobirja, ter seme, ki predstavlja odličen 
vir beljakovinske hrane oziroma krme in vsebuje 
dragoceno olje, ki ima pozitivne učinke v človeški 
prehrani. Uporabna so tudi socvetja oziroma vršički, in 
sicer za čaj.       
Pri indijski konoplji pa je pridelek lepljiva smola, ki 
jo izločajo dlačice stebelnih in cvetnih listov zlasti 
neoplojenih ženskih rastlin. Vsebuje 1-8 % THC. Na 
videz rastlini  težko razlikujemo, ločita se na podlagi 
kemične analize.
Poskus z industrijsko konopljo na IHPS; levo spredaj 
sorta USO 31, desno zadaj sorta Fedora 17 
(Foto: B. Čeh)
Na poligonu industrijskih rastlin pri tovarni nogavic 
Polzela smo v letu 2016 v sodelovanju z zadrugo 
Ekoci Coop posejali tudi konopljo sorte USO 31
v sosevku s sončnicami. (Foto: B. Čeh)