O Darwin-ovem nauku. (Koneo.) V času toliko in toliko stoletij je po Darwinu i Vogt-u verjetno, da je pleme totih ali drugih opic našel kjerkoli jako ugoden kraj, kjer so se razvile njihove moči tako, da je iz njih postal človeški rod. Darwin, Vogt, in drugi učeniki te vrste pravijo, da se nam le sanja, če govorimo o svoji duši, kakor o posebnem bitju. Mi nimamo posebne duše, mi drugega nismo, kakor najžlahtneja opica. Kar mi imenujeruo dušo, to ni nič drugega, nego delo našib raožgan; to delo se godi brez naše volje po telesnih postavab. Če smo se najedli kruha , kruh bo natn rodil v glavi druge misli, nego kakošne bi n. pr. nam rodilo meso, če smo se najedli roesa. Seveda tudi vse to delo jenja po človeški srnrti , ker takrat možgani ne delajo več. Kar mi imenujemo dnšne moči, to ima več ali manj tudi živina; tudi živina spozna svet, ona pozna svoj dom; tudi živina ima čut, n. pr. ona Ijubi svoj rod, pes celo ljubi svojega gospodarja. Tudi voljo ima živina in pamet. Konj pomni, kdor je z njim lepo ravnal, ali grdo, in po teru se tudi on obnaša ; psu se celo sanja o lovu, če n. pr. v spanju zalaja. Ovi Darvinov nauk se je zelo razširil med tako imenovaniru omikaniiu svetom, in imel je že, pa še vsak dan ima svoje praktične nasledke, kakor vsaka veča teorija. če je človek prepričan, da drugega nič ni, nego žlahtna živina, potera začne tudi tako živeti kakor živina. Kaj je takemu za Boga niar, ali za pravico, za resnico in lepoto ? Glej, da se Tebi dobro godi in Tvojemu rodu, preganjaj vsakega, kdor ti je napotu! Krepi si svoje moči, pa le zavolj samega sebe, vživaj, kar si moreš pridobiti; kar ni prepovedano, to je dopuščeno; kar je prepovedano, to pa stori skrivaj, če se ti ljubi. Ovi nauk je tudi imel svoje nasledke v narodnih zadevah. Darwinovi učenci nas uamreč ludi učijo, da ima človeški rod svoje razdelke po narodib , in da so ovi razdelki raočneji ali slabeji, kakor pri živalib. Močneji narod tedaj tudi slabejega preganja; seveda je to po Darwinu samo naravna postava, ne pravica močnejega naroda, ker pomea pravice se sploh ne da razviti iz Darwinovega nauka. Ali uekterim je zadosti, da imajo za se naravno postavo in da jo rabijo neusmiljeuo, zlasti proti Slovanskemu narodu, to občutirao dobro zlasti mi Slovenci. Trebaje tedaj, da se pretehta Darwinov nauk, kolikor jc vredeD. Že po kratkem premišljevanju bomo našli luknjo v verigi Darwinovib sklepov. Skušnja nas namreč uči, da še nikoli ni postalo novo višje pleme iz starib plemen nižjo vrste, teuiuč le novi razdelki so postali v taistem plemenu. Če imamo n. pr. stotine pasjih razdelkov, vendar vsi so psi, vsi imajo glavne lastnosti pesjega plemena. Nikoli se ni zgodilo, da bi n. pr. iz psa se porodil volk ali lesjak. Mezeg tudi ni stalno pleme, tetnuč porod iz mezga in koDJev se zopel vrne h konjskemu plemenu. Zlasti pa tudi mezeg ni višje pleme od konja, temuč konjsko pleme je še vedno dosti bolj žlabtno od mezga. (Je pa že v živalstvu ne najdemo dokazov za Darvvinov nauk, toliko manj ali prav za prav nobenega veljavnega ne najdemo za to, da bi se mogel človeški rod kedaj ločiti od roda opic. Darwin popolnoma pozabi, da je nam odprt novi svet, v kterega nobena žival še pogledati ne more. To je svet duha. Če ua primer rečem, da je 4 X 6 — 24, to je neka resnica brez telesa. Ce natn tehnikarji iznajdejo novo tnašino, to niisel so vzeli iz duhnega sveta. Če nas muzikarji učijo barmonije iz kujige, potujemo tudi po duhnetn svetu. Cela pravica ni nič drugega, ko celokupnost samih duhnib pravil itd. Razun tega pa, da mi l.judje spoznamo dubui svet, imamo tudi čut za vsako dabno lepoto. Ako nas veseli lepa pesero, ako obžalujerao krivico, ki se je našemu sosedu zgudila, to so čuti o dubnib stvareb, žival niraa take čuti. Posebno pa spoznamo bistven razloček med živaletvom in med človekom v zmožnosti volje in djanja. Zivina ima le voljo po telesnem nagibu in po telesni navadi. Clovek pa ima svobodno voljo. On obrača svoje misli in svoje roke tia predmet, ki si ga izbere, dostikrat zoper telesne nagibe. Svoboda je celo toliko močna, da človek umori svoje telo, irj lo je naj bolji dokaz, da se to ne zgodi po telesnih posta- vah, ker telo — kakor pri "'-'-'- - ' '-¦Y i: : hraniti, dokler je mogoče. živini — se le hoče varovati in Dobra je tedaj beseda, če rečemo , da človek ima tudi duh razun telesno duše, živina pa ima le dušo. Dub je v nas posebno bitje; na priraer če rečemo: nJaz sem ga po8lal", takrat mislimo le: moj duh je to učinil. Pa tudi rečemo: nŠel sem ponj'', in takrat bolj mislhno, da je naše telo to učinilo. Pri vsaki priložnosti pa spoznamo , da je dubno in telesno bitje v nas popolnoma združeno v eno celeto. Ravno ta lastnost, da smo duhno-telesno bitje, nas loči popolnoma od celega živalstva. Oberive bitji ste tudi potrebni k temu, da je človek razvil jezik, da more povedati svoje misli, svoje čnti in svojo voljo po telesni moči. Zivina nima jezika, ne zna govonti, ker niina duhnega sveta v sebi. Tedaj Darwinov nauk nič drugega ni, ko strašno ponižanje človeškega rodu, in velika potnota sedajnega časa. Tudi praktični nasledki tega nauka niso kaj drugega, ko krivica. Človeški rod je res razdelen po narodnostib, vender ima vsak narod v sebi vse Iastnosti, ki mu dajejo človeško dostojnost. Naravno je, da vsak Darod po svoji duhni moči, po svoji deželi itd. nekaj drugega Ijubi, da si je vsak izvolil drugo delo. Zavolj tega pa še nobeden narod ni višjega ali nižjega razdelka v človeškem plemenu, temuč enaki so si narodi pred Bogom, naj bodo tadi enaki pred postavo. Narodi bolj razviti niinajo pravice preganjanja roanj razvitib]narodov ; naj jih učijo ia naj se od njih naučijo, kar imajoovi dobrega in blagega. Vsaka sila do vremena, pravi hrvaški pregovor; vsaka pomota tudi trpi le nekaj časa. Minol bode tudi Darwinov nauk iz stolov učeniskihbode tudi iz javnega življenja. Niso zastonj učili osnovatelji naše vere, pa tudi Herder, Rousseau in sto drugih učenikov, da smo brati med seboj \si ljudje. Bestijalnega Darwinovega nauka sramovalo se bode vse pravo človeštvo, in ko se bodo zdramili Darwinovi učenci, v roke si bodemo zopet segli ž njiiui ia punosno glcdali v nebo,kamor je obrnjeno le človeško oko!