DR. O. ILAUNIG: 8 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »O, hvala, kako sem srečen, grofica, ti zvezda Dtojega življenja.« Iz bližnje sobe so se slišali koraki, grof Tatenbah je urno odšel v drugo sobano. Grofica Zrinjska je ostala sama. Takoj po odhodu grofa Tatenbaha je stopil brat grof Frankopan, ki je pogledal brzo svojo sestro in uganil, kaj se je ravnokar vršilo med njo in grofom Tatenbahom. Rekel ni ničesar, ampak ji je ponudil roko ter jo odvedel v njeno sobo, da se pripravi za večer. Ko je napočilo drugo jutro, je bilo že vse pripravljeno za lov na medvede, ki so se pojavlli v Kamenšaku blizu Riegersburga. Ravnokar so prišli na dvorišče grofje Kolonič, Trautmannsdorf in Frankopan, kmalu za njimi pl. Abčle, zraven njega se jc postavil Peter Volk, vsi v lovski opravi; kot zadnji je doSel grof Tatenbah, ki j« bil videtf danea razi^rane TOlJ*. Grof Zrinjski je ostal doma, češ, da se ima posvetovati s predsednikom dvornega vojnega sveta grofom Viljemom Tatenbahom zaradi obrambe zopet Turka, ker je to bil glavnl povod za prihod v Gradec. Bilo je zbranih tudi nekaj lovcev, uslužbenih v gradu, ki naj bi bili današnjim gostom ob strani, da bi jim bila lovska sreča mila. Tudi več hlapcev s psi je bilo določenih, da spremljajo lovce. Dalo se je znamenje za odhod. Ko so slopali gostje h glavnim vratom, da se podajo navzdol v gozdove, se je odprlo zgoraj v drugem nadstropju okno in v njem se je pokazala ženska postava, ki je zamahnila z roko v pozdrav — komu je veljal med odhajajočimi ta pozdrav, je dotični dobro razumel, — obrnil se je grof Erazem Tatenbah in v odzdrav dvignil roko, nekaj časa obstal, na to pa je vzkliknil: »Na svidenje,« nato pa hitro odšel za lovci, ki so že stopali proti vmožju grada. LoTci ao razvrstili goste in odkazali vsakemu svoje mesto. Tatenbah, ki jc že poznal te krajo od prejšnjih časov, se je nstavil na nekoliko odDrtftm aiestu, odkoder je imel razgled in videl tudi plem. Abeleta, ki je stal nižje na mestu, kjer se je začenjal mlajši gozd. Nad Tatenbahom je zavzel stališfie Peter Volk, ki je bil strasten lovec. Razvrstitev je bila končana, lov se je pričel. Slišalo se je lajanje psov, kričanje gonjačev, tu in tam je počil že kak strel, vmes je zatrobil rog. Grofu Tatenbahu je kaj prijato, da je šel danes na lov. Ljubil je strastno to zabavo, vellko je hodil po gozdovih za divjačino, in Cim nevarnejši je bil lov, tem bolj mu je ugajal. A danes mu je prišlo še posebno prav, da je Sel zopet v gozd, saj njegovo srce je bilo tako polno različnih misli, in stalo še popolnoma pod utisom vseh dogodkov zadnjih dni. A vse misll so se osredotočile okoli ene osebe, le njo je gledal, njo oboževal, zdela se mu je kakor svetla zvezda, v katero je upiral s hrepenenjem svoje poglede. Grofica Zrinjska mu je postala vzor, od dneva do dneva, ko jo je spoznal, je veljalo njegovo življenje lc njej. Njcna poslava, njena odločnost, njena želja, da pride do moči, so ga omamile tako, da je bii popolnoma v ol>lasti njenili teženj. Razumeti le ni mogel prav njeivh namigavanj o vojvodskrni Molinku. tc/.vievno ,»o bili njoni izrazi tako tajinstveni. Ali je hotela reči s tem, da bo zavzel odlično mesto? O, da, priti do moči, je bila tudi njegova želja, toda kako? To skrivnost mu mora razodeti grofica Zrinjska. Tako je razmišljeval grof Tatenbah ter se nl brigal dosti za potek lova. Zdajci sliši strel, prišel je iz smeri, kjer je stal Abele. V tem trenutku tudi zapazi, da se ta umika ter beži, za njim pa drvi črna pošast, velik medved. Zverina je hitra, vedno bolj se približuje svojemu nasprotniku. Grof Tatenbah takoj spozna, da zasleduje lovca ranjen medved, in v ta* kem stanu je ta zverina strašna, Če ga dojde, ga razmesari na drobne kose. Grof Tatenbah pograbi takoj puško ter leti na pomoč Abelu, ki se spretno umika, toda razdalja se vedno bolj zmanjšuje, tako da je smrt gotova, če ne pride rešitev. Urno se skrije grof Tatenbah za debelo smreko. Medved rjove in lomasti za bežcčim lovcem. Že sta čisto blizu. Abele, videč, da ni mogoče aiti, se obrne in postavi v bran, pri sebi ima meč, katerega podrži naprej, da bi se branil, kolikor je mogoče. V obrazu bled, srage strahu so mu stopile na čelo. sedai vidi. da je priSla resna ura, ker vedel je, da se s tem orožjem ne more dolgo braniti proti taki mrcini. Glasno pokliče na pomoč Medved ee je preril čisto blizu, zdajci se vzpne, da bi objel svojega napadalca in ga razmesaril, še hoče Abele suniti z mečem proti zverini. V tem trenutku se mora odloCiti usoda ogroženega lovca. V tem hipu poči strel, medved, ki je že navalil na lovca, omahne na nasprotno stran ter ce silno rjoveč zvrne po tleh, še nekaj tresljajev in bil je mrtev. Abele je postal smrtno bled, saj je mislil, da Je to zadnja ura, stal je nekaj časa nepremičen, stoprav se je zganil, ko je stopil izza smreke grof Tatenbah s puško v roki ter se približal Abelu. »O vi, grof Tatenbah ste moj rešitelj,« vzklikne Abele, stopi k svojemu rešitelju ter ga prime za obe roki, od ginjenosti ni mogel govoriti. »Bilo je nevarno,« meni grof Tatenbah, »v pravem trenutku sem zapazil, v kakšnem položaju ste, veseli me, da sem vam mogel pomagati.« »O, gospod grof,« reče Abele, ki se je zopct ravedel, »zahvalim se vam iskreno, da ste mi refiili življenje. ne pozabim tega do svoie smrti.« »Zato se ni treba posebej zahvaliti, saj je bila moja dolžnost, pomagati tovarišu v sili.« »Res, vitežko ste ravnali z menoj, gospod grof. Zato oprostite, da se tako izrazim, če bi nanesla prilika, kar pa naj se ne zgodi, da bi vam pretila nevarnost, naj mi bo omogočeno, da vas morem rešiti, kakor ste rešili tudi vi mene.« Rekši stisne grofu še enkrat prav prisrčno roko ter pripomni: »Kaj ne, gospod grof, mldva ostaneva od sedaj naprej prijatelja za celo življenje.« Grof Tatenbah stisne Abeletu podano roko ter reče: »Veselilo me bo, naj bi se obneslo najino prijateljstvo tudi na nadaljnih potih življenja.« V tem se je približal tudi Peter Volk, ki je slišal Abeletov kiic na pomoč. Ko je zagledal mrtvega orjaCkega medveda na tleh, je spoznal ves položaj, stopil k pl. Abeletu ter izrazil svoje veselje ob sreini rešitvi, nato pa se obrnil h grofu Tatenbahu ter rekel: »Pleinenitaško ste ravnali, gospod grof, rešili ste švojega tovari§a gotove smrti, bodi mi dovoljeno, da tudi jaz kot mož iz Ijudstva izrefcm svoje posobno priznanie \n zahvalo, da je ostal nepoškodovan moj prijatelj, s katerim me veže srčna vex.« »Te besede me veselijo,« odvrne grof Tatenbah ter stisne Petru Volku desnico, »dasi smo si tudi po rodu različni, to nikakor ne ovira, da postanemo prijatelji in si pomagamo drug drugemu v sili.« »To je tudi moje mnenje. Če tudi sem priprostega rodu, je vedno meje naCelo, ohraniti prijatelju zvestobo, biti pošten in pravičen.« »In tako je pravilno,« poseže vmes pl. Abele, »kot mož iz naroda tudi ne moreš drugače kakor da se zavzameš za njegove pravice. Tudi jaz spoštujem ljudstvo in njegove pravice, toda za me je najvišje, da spolnim voljo svojega vladarja, ki ima oblast v rokah, od katerega pa tudi priCakujem, da SCItl pravico po svoji modro8ti, zato sem, odkrito povedano, zvest sluga svojega vladarja.« »Ker tedaj gospodje odkrito priznate svoje mnenje,« pripomni grof Tatenbah, »tudi jaz ne smem zaostati s svojim mnenjem. Moje načelo je: premetenost, hočem hoditi pot življenja, ne da bi služil ljudstvu in tudi ne gospodu. — Višje, vedno vižje, to Je moje geslo in mislim. kdor se | ne veže na kaj gotovega, ta lahko gre, kamor hoče.« »Gospod grof,« prekine ga Peter Volk, »to je politika omahovanja, ki lahko potegne svojega pristaša v prepad. Ali ne poznate stare prislovice iz evangelija: Kdor ni z menoj, je zoper mene?« »Prijatelj,« odvrne mladi grof smehljaje se, »zapisana je še tudi druga beseda: Bodite prebrisani kakor kače, in jaz sem sklenil, da bom tako živel, v ostalem sem pa svojemu vladarju vedno zvest.« »Dobro,« odvrne mladi pravnik Volk s posebno resnim naglasom, »naj bi nas privedla usoda po letih zopet skupaj, tedaj hočemo videti, na katero stopnjo v Življenju se je vsak povspel.« »Na to sem sam radoveden,« pripomni grof Tatenbah. V tem zatrobijo rogovi, od vseh strani so prišli gostje ter lovcl. Ko so zvedeli, v kakšni nevarnosti je bil Ignac Abele, so izrazili svoje veselje nad srečno rešitvijo. Illapci so naložili medveda na drog iu o<UU še z drugim plenom proti gradu.