SI. 244 FiiMu »luii i hM (lun on* m u (uta) V Trstu, v nedtlto 1». oktobra 1922 Posamezna številka 20 cent, Letnik XLVII Izhaja, izvzem.ši pondeljek AsiSkega št 20, L nadstropje, pisma se ne sprejemajo, rokj Anton Gerbec. — Lasi znaSa za mese* L 7.—, 3 Za inozemstvo mesečno 4 jtibaj! Uredništvo: ulica sv. Frančiška i pobijajo uredništvu. Ne rankirana ajo. Izdajatelj in odgovorni urednik »t Tisk tiskarne F ♦ Nin * ol leta L 32.-- , u uredništva in u^uve št. 11-57- EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se iačunajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov rt m po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L l.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnin, in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon jredništva in uprave 11-57. Fašizem in inozemstvo Naša ^ugibanja in predvidevanja* o bistvu sedanje državne krize in njenih nevarnostih, katera smo objavili v prvih dveh številkah zadnjega tedna, so se začela potrjevati. Cim se je vidielo, da je zahteva fa-šistovske stranke po novih volitvah resna in da ni le politična pretveza, je postalo jasno, da je to gibanje svojo zastavo nekoliko povesilo. Predvčerajšnjim je objavil tukajšnji «Popolo di Trieste», za milanskim : Popolo d'Italia* najvažnejši in najmero-dajnejši fašistovski dnevnik, uvoden članek pod naslovom «Elezioni» (Volitve), v katerem je rečeno med drugim, da se fašizem zaveda ogromne škode, ki bi jo povzročila državi fašistovska revolucija. Vsled tega da je fašizem usmeril vse svoje moči na to, da pride do vlade po postavni poti. Na drugem mestu istega članka čitamo sledeče besede: « Obvladujemo politično življenje, ne da bi nam bila naprtana (Ugibani« in predvidevanja^ v čigar imenu se javno propoveda in zahteva, da mora Italija ne samo zavladati na vsem ozemlju, kjer prebiva kakšen Italijan, temveč da mora Italija postati neovirana gospodarica na vsem Sredozemskem morju in njegovih obalah. To stremljenje je dobilo svoj izraz tudi v znanem Musso-linijevem govoru pred milansko fašistovsko četo «Sciesa». Mussolini je rekel v tem govoru med drugim tudi to, da mora postati Sredozemsko morje «mare nostro»( t. j. italijansko morje. Kakor se nočejo fašisti skrivati v notranji politiki pred policijo, temveč izjavljajo, da tvorijo javno zaroto proti « liberalni« državi, tako ne skrivajo pred zunanjim svetom niti svojih imperialističnih teženj. To je spričo ognja njihovega nacionalizma razumljivo, toda na drugi strani pa mora neogibno vzbujati nezaupanje v inozemstvu in predvsem v sosednih državah, cVovornost vladajočih». Mislimo, da bi kj bi bile po takem imperializmu najbolj jasneje ne bilo mogoč e potrditi, da fašizem prizadete. Nediavni dogodki v Bocenu in spretno špekulira s slabostjo vladte, vrača-, Tridentu so nam dokazali, da inozemstvo joč ji milo za drago. Obenem pa lahko vi-, ~v zadnjem času zelo skrbno zasleduje vsa-dimo že v teh becedah tudi potrdilo, da ni, ko fašistovsko početje v Italiji Listi vseh ako hočemo pravilno presojati sedanji po- bližnjih in tudi bolj oddaljenih držav so za-lclaj. nikakor f ene t i pretirati moči faši- j čeli zavzemati napram fašizmu svoje sta- 1 deliji i i/ jj i, i o uitoiitt n-^!«., ^Vitju /-vn^llja Kažejo U L;JL>1 puiinu giaau favij^gu. solin i ja samega pod naslovom «Fašizem in mnenja bodisi potom izjav uradnih in pol-armada*. MusscUni se **a£anja v tem član- uradnih predstavnikov, da niso spričo po- ku proti generalu Badogliu, ki je izjavil, da bi se pri prvem strelu razpršil ves fašizem, predi hodla fašizma nikakor ravnodušne. Nemci grozijo, da bodo uprizorili mogočno ire- sicer izraža upanje, da ne bo armada SVojo latinsko sestro in naglašajo. da nikdar nastopila proti fašizmu, kakor bi je v interesu mednarodne ravnoteže, da niti fašizem s svoje strani nikdar ne na-1 se sedanja notranja kriza v Italiji reši čim medtem ko iz-faši-stov- kega gibanja skrbeti, da bo- njihova arma- močel računati nanjo. In da bo vrsta teh da čim močnejša in čim bolje organizirana. pojavov popolna, omenimo še članek poslanca Giunte, ki je bil objavljen v včerajšnjem «Popolu di Trieste» in kjer se iz kompetentnih uct potrjuje naše predvidevanje o mogočem sodelovanju v bodočnosti med fašisti in italijansko ljudsko stranko. Vsi ti pojavi kažejo, da se je plaz, ki je drvel v začetku s silovito naglico navzdol, začel počasi ustavljati in se bo popolnoma usta\ il, čim pride fašizem do edinega cilja, ki ga more doseči, t. j. do tega. da se mu priznata svojstvo in veljava velike stranke »r krogu drugih odločilnih strank dežele. Nevarnost sicer obstaja in vlada je spričo bližajoče se koncentracije povodom faši- ^tcj" sk ega občnega zbora po pravici v skr- beh. Toda kljub vsemu je ta nevarnost na polju notranje politike precej relativna in omejena, ker je fašistovsko gibanje spravilo v resno neetične stranke, medtem ko postaja čezdalje bolj jasno, da se temeljnih ustanov ^liberalne* države ne upa lotiti. Dasi pa se je «fašistovska nevarnost» na polju notranje politike nekaj po zaslugi fašizma samega, nekaj po zaslugi slabosti ^liberalne države», na ta način znatno ublažila in omejila, cbstaja na drugi strani in se razvija druga fašistovska nevarnost, ki posega na polje zunanje politike in je vsled tega nevarnost v pravem pomenu besede ne toliko za »liberalno* državo, temveč predvsem za Italijo kot tako. Požrtvovalni in dosledni nacionalizem fašizma. ki je vzpostavil med italijanskim ljudstvom narodni čut in ©i s tem stekel velike zasluge, se je izpremenil v zadnjem času v nekak mističen italijanski imperializem. Fašistovski poslanci izjavljajo v par Angleži so že po svoji naravi malo bolj molčeči, dasi niti tu ne manjka svarilnih glasov, in kar se tiče končno Jugoslavije, je razumljivo, dla sloji na straži vsaj pred morebitnimi vpadi Giuntovih četnikov in D'Annunzijcvih legionarjev. Prvi uspeh, ki ga je dosegel fašizem na pcttyu splošne zunanje politike, obstoji torej v tem, da je izzval veliko nezaupanje pri vseh sosedih. In to nezaupanje se bo tem bolj stopnjevalo, čim bolj se bo fašizem bližal svojemu cilju, in bi se moralo izpre meniti v odkrito sovraštvo proti Italiji, Čim bi se fašisti polastili vlade in začeli izvajati svoj imperialistični program. Sosedne države bi videle v Italiji svojo sovražnico in skupna nevarnost bi jih prisilila na skupno obrambo proti nevarnosti, tako da bi na- ar nos t le nekatere poli- stfl okoli Italije sovražen obroč, ki bi šel nretaja i od, Jugoslavi^ do Anglije. Taka zunanja politika, ki jo pridigajo fašisti, bi napravila od Italije drug-o Nemčijo, proti kateri bi se obrnil srd vse estaie Evrope. Edine zaveznike bi našla samo v Ogrski in morda v Turčiji, kajti Bolgarska se bo morala vsled povratka Turrke v Evropo hočeš nočeš nasloniti na Jugoslavijo. Izvajanje fašistovskega imperializma in <:s tar o rimskega iredentizma* bi obnovilo v Evropi ono rožljanje s sabljo, s katerim so strašili nemški Viljemi ves svet celih petdeset let pred vojno, dokler jih ni doletela zaslužena kazen. Pc našem mnenju pa ita<* lijanski narod nikakor ni dovzeten za tako rožljanje in fašisti mu ne bodo mogli vsiliti take zunanje politike, ki bi peljala neizogibno k novi evropski in svetovni vojni, in to v hipu, ko ima vsa Evropa, in ne v la'mentu, da so smperialisti, in fašistovski ] zadnji vrsti Italija, absolutno potrebo po frsti objavljajo dan na dan članke in no- miru in ko je obnovitev vseh držav odvisna tiče, s katerimi se italijanske množice na- !v Prvi vrsti od dohrih medsebojnih odno-vdihujejo z zapeljivim in omamljivim impe- šajev med državami, brez katerih bi bila -ialističnim čustvom. Nacionalizem fašizma vsaka obnovitev sploh nemogoča, ni več nacionalizem v navadnem pomenu ■ Iz vseh teih razlogov bo morai fašizem te besede, temveč se je izpremenil v ne- priliti v časo srvojega zunanjega imperia-kako omamico. ki se ne da lahko oprede- lizma še mnogo več vode, nego je to storil liti. Je to nekak ^starorimski iredentizem». i glede svojega notranjega. Italija Olajšava glede potnih listov RIM, 14. Po sporazumu, nedavno sklenjenem v Gradcu med Italijo, Kraljestvom Srbov, Lrvatov in Slovencev, Čehoslova-ško- Poljsko, Romunsko, Avstrijo in Ogrsko, tičočem se potnih listov in vizumov, je določeno, da morajo avstrijski konsulati v Italiji dati na zahtevo na italijanske potne liste transitni vizum z veljavo enega leta proti taksi 1 lire v zlatu. Inieresiranci tedaj ne bodo več zahtevali starega vizuma proti taksi 5 lir v zlatu brez pravice za povrnitev. General Badoglio in fašisti RIM, 14. Agencija «Štefani® javlja : Nekateri listi so pisali o neki specialni misiji, ki da je bila poverjena generalu Badogliu glede eventuelnegar nastopa proti fašistom. Ta vest nima nikake podlage. General Ba-doglic ni dobil nikake take naloge in izvršuje še vedno svoje redno službo pri vojaškem svetu. Mussolini o namerah generala Sad ogli a MILAN, 14. Današnji «Popolo d'Italia» prinaša članek Mussolinija. v katerem le-ta napada generala Badcglia radi njegovega namena nastopiti proti fašistom z oboroženo silo. Mussolini pravi, da se general mogoče moti v svojem računu na častniški zbor posebno iz južne Italije. Na fašiste se je že streljalo v Sarzani in Modeni in ravno tam je danes fašizem najmočnejši. Tudi ne bi smel general pozabiti, da je zasluga fašistov, če se danes ne pljuva več na častnike in se jih ne napada na ulicah, kakor se je to dogajalo l-eta 1919 -1920 pod Nittijem. Fašisti zasedli MolineUo BOLOGNA, 14. Fašisti so zasedli Moli-nello. Njihovo število se ceni nad tisoč. Zažgali so sedež delavskih organizacij. Poslopje je zgorelo do tal. Zasedli so tudi tirade občine ki je v rokah socialistov. Ra-ntjenih je biLo kakih 20 delavcev. Fašisti opustošili krožek popolarov FIRENZE, 14. Okoli 1. ure po noči je šlo kakih 50 fašistov v Ripoli, kjer so vdrli v krožek popolarov ter tam vse razdejali Kmalu po njihovem odhodu sta prišla dva avtomobila kr. stražnikov. Fašista niso pa zajeli nobenega. Jugoslavija Razprava t radiknlskem klubu BELGRAD, 14. Položaj, ki je nastal vsled zagrebškega kongresa, še ni pojasnjen. Demokratska stranka je že zavzela nasproti temu vprašanju stališče z znano resolucijo. Radikalska stranka še razpravlja i o tem kongresu i o koaliciji z demokrati. Pašič naglaša, da je koalicija še vedno potrebna. Po njegovem mnenju bi bila u-mestna samo rekonstrukcija kabineta. Po včerajšnji seji je bilo izdano to-le poročilo: «Radika!ni poslanski klub je na svojem današnjem sestanku razpravljal o sedanji notranjepolitični situaciji in ugotovil, da je zagrebški kongres z dne 10. septembra ustvaril težko situacijo, ki je postala vsled sklepa glavnega odbora in poslanskega kluba demokratske stranke še nejasnejša. Zato je radikalni pcslanski klub soglasno naglašal, da se tako otvorjeno vprašanje čimprej prouči in procenijo posledice, da se more potem končno sklepati«. Kakor je razvidno iz te resolucije, se je Pašiču posrečilo izogniti se sestanku glavnega odbora radikalne stranke, za katerega je prijavil sivojo udeležbo tudi Pro-tič. S tem je pridobil na času, da prouči položaj in skliče šele potem sejo poslanskega kluba. • Jugoslavenski četniki za obrambo Tracije? BELGRAD, 14. «Balkan» poroča: Udruženje četnikov Jugoslavije je izročilo danes grškemu poslaniškemu odpravniku noto, v kateri izjavlja, dla je pripravljeno dati Grčiji za obrambo Tracije na razpolago 3000 jugcsloven. Poincarč mu je odgovoril: «Nisem rekel tega, toda listi so pisali, da če bi Anglija bila sporočila Nemčiji, da bo stopila v vojno, bi ne bilo prišlo do vojne . Pripominjam: Tedanja angleška vlada bi bila zavzela tako stališče, ki ji ga je nasvetoval sir Ed\vard Grey, če bi se bili trije pacifistični ministri ne bili temu uprli. Francc^ki poslanik v Rimu ostane na svojem mestu. PARIZ, 14. Vest, da se bo menjal francoski poslanik ' pri N. V. italijanskem kralju, je brez vsake podlage. Gospod Barrere ostane v Rimu. _ _____ Chamfcerlainove izjave o vzhodnem vprašanju BIRMINGHAM, 14. Lord Chamberlain je imel na banketu kluba konservativcev gover, v katerem jc izjavil, d\a ne more reči, kedaj se bedo vršile nove volitve, da pa je gotov, da bo nova zbornica mnogo drugačna cd sedanje. Če bodo laburisti dosegli večino, je izjavil, bodb odgovorni za to tisti, ki so temu pripomogli. Glede dogodkov na vzhodu je Chambrelain odločno branil politiko Lloyda Gecrgeja. Mi smo ostali nevtralni v grško-turškem sporu — je izjavil — toda bili smo odločno za to, da preprečimo, da se vojna, ki uničuje Malo Azijo, razširi na Evropo, da prihranimo Carigradu tisedo, ki je zadela Smirno tei da chranimo prostost morskih ožin. S sodelovanjem zaveznikov se nam je posrečilo, teda mi smo bili odločni, da v slučaji potrebe branimo prostost morskih ožtr, posvečeno z angleško krvjo. Ugoden v Usek nvudanijskcga dogovoru v Indiji, Perziji In Afganistanu LONDON. 14. Agencija Reuter javlja, da je naredila vest o sklenitvi dogovora v Mur deniji zelo ugoden vtiaek na muslimansko prebivalstvo v Indiji, Perziji in Afganistanu. Tudi v Ze din jenih državah je naredil podpis dogovora zelo tigeden vtisek. Grčija bo podpisala mudanijfki dogovor — toda poveljniki vojske izjavljajo, da bodo branili vzhodno Tracijo ATENE. 14. Grški minister vnanjih stvari je pedal zavezniškim, poslanikom to-le izjavo: je v časi na zunaj, a koristna in plodonosna na znotraj. In ravno zato kličemo, da se pri nas mnogo titska, toda še premalo. Ampak tudi tu so meje. Predi vsem glede oblike. Ni dovolj« da se pri nas tiska, ampak gledati moramo, kaj se tiska in kako se tiska. V tem oziru moramo odkrito priznati, da so nekatera naša perijodična glasila v zadnjem času začela grešiti, debelo grditi. S pozabljajo se tako daleč, da se ne ustrašijo osebnosti, namigavanj na kavar-narske in babje «čakule». izraza veselja nad osebno nesrečo, ki je koga doletela. Vprašujemo se s strahom: Ali je res naš narod tak, da1 se najdejo ljudje, ki mislijo, da mu lahko predložijo tako »duševno hrano«? Kje je časnikarska dostojnost, ponos in poštenost? Resv nočejo nam besede v pero, ko se s tem pojavom bavimo. Moramo pa ga omeniti kot glasniki javnega mnenja, katero na nas od vseh strani pritiska. Upamo, da je ta pojav le mfmoidoča zmeda. In zato pravimo: Naj bodo razlike, sspori, nasprotstva, naj bo, kar hoče, s čemur se ima tisk baviti, vsak imej pravico zastopati svoje mnenje in stališče; toda te pravice, da bi pri tem lahko slobodno prešel če-z človeško dostojnost in časnikarsko olikanost, nima nihče I Občiasko posojilo z leta 1899. V sredo dne 1. novembra 1922 ob 11. uri se bo vriSlo v mali dvorani mestne palače 23. žrebanje obligacij mstnega posojila ix leta 1899. Izžrebane listine in odrezki se bodo plačevali v lirah v raameriu 60% pri občinski blagajni in pri sledečih bankah: Commerciale Triestina, Commerciale Italiana, Nazionale di čredi to, Banco di Roma, Credito Italiano, Soc. it. di Credito commerciale. Razpis natečaja. Mestni municipij razpisuje natečaj za dela potrebna za popravo 276 peči na oglje, 571 peči na plin in 110 peči iz maio- like. Dela se bodo oddala na javni dražbi dne 19. t. m. ob 12. tiri Natančnejša pojasnila daje občinski urad, IV. sekcija, v ulici G. D'Annunzio 5. ** Zavarovanje proti brezposelnosti. ^Tržaško podporno in bralno društvo» (bolniška blagajna) enakoveljavna okrajnim bolniškim blagajnam, ulica Torre bianca št. 39, I. posluje tudi kot urad za zavarovanje proti brezposelnosti že od 1, dne velikega srpana t. 1. Omenjeno društvo javlja, da plačuje tedenske podpore za brezposelnost le ob sobotah od 4H do 7 zvečer. Istočasno naznanja, da sprejema prispevke za slučaj brezposelnosti tudi za one delavce, ki niso zavarovani proti bolezni. Zahvala. Društvo «Prcsveta» v Trstu se tem potom najtopleje zahvaljuje g. Žifcerni za darovano veliko število knjig, želeč, da bi našel Še mnogo posnemalcev. Iz «Šolskega dništva». V podružnico «Šo!skega društva* v Postojni se je vpisalo veliko število rednih, podpornih in ustanovnih članov. VrH Postojnčani sc mnogo zanimajo za našo obrambno organizacijo. Radi se spominjajo «Šol. društva* ob vfieh prilikah. Kakor so nabrali pri odhod niči č. g. kateheta Ažmana lepo svoto, tako so tudi pri odhodnici bratov gg. Korošcev nabrali za «Šol. društvo« 55 L in 50 st. V drugih sosednih občrnab Postojne se snujejo tudi podružnice, ki bodo brezdvomno sledile sestri postojnski. Poetcjnčarvi! Vstrajno naprej za ohranitev naše dece! «Martinov večer» prirede Svetoivančani v korist «Šol. društva*. V isti namen tudi vsa naša skedenfska kulturna društva. Poleg tega so sklenila škedenjska dbruštva «Ve!t.sila». «Dramatični krožek--* in «Čitalnica :> prispevati 40% od vseh prireditev! To je sadi zrelega nareda! Skedenj — «Lepa Vida». Danes ob 5. uri p*:p. ponovi domači « Dramatični krožek* krasno tespelo «Lepo Vido*, Dr. Vošnja-kova drama v 5 dejanjih. Dejanje te krasne igre se vrši v Trstu ob morju in na morju. Igro bo diiČii okusno pripravljen oder, kakršnega ni še videl slov. oder. Kdor ni imel prilike zadnjič posetiti predstavo, se mu nudi prilika, da se par ur uživi v «Vidino» življenje. Igra se danes zadnjič ponavlja in je pričakovati obilega obiska. Otrokom brez spremstva starišev je vstop prepovedan. — Prihodnje predstavke « Vražja mi-sel», «Ve!eja», «Pelikan». Strindbergova drama v 3 dejanjih. — Odbor. Otvoritvena predstava Dramatičnega krožka v Skednju. V dolžnost rai je odgovoriti g. «kritiku» D. na njegovo obrekovalno ^kritiko* na naslov D. K. Kritikom se ne prišteva vsakdo, ki pili leta in leta grščino ali latinščino in ki pozna od daleč grške klasike, ki se jih končno naveliča in prime naposled za trgovsko pero. Pravi kritik mora imeti pravo srce, rahel čut. bistro oko in poleg tega mora imeti pravi smisel za razumevanje. Klasičnega in modernega «kritika» smo imeli priliko citati v 241. št. "Edinosti », v četrtek 12. t. m. Že sestava «kritrke» je jako pomanjkljiva. To jc občinstvo gotovo opazilo. D. K. ni imel do sedaj še nobenega kritika, pa še ta bi lahko izostal. Take kritike nas Bog varuj. Komedija gotovo ni drama. Pa preidimo k stvari. «Lepa Vida», priznavam, ni nikako umetniško delo. D. K. tudi ve, kai je našemu ljudstvu pristopno in razumljivo«. Vsaka stvar zahteva šole in vsaka šola svof čas. D. K. ni navajen skakati, kar bi imelo tudi gotove posledice, temveč koraka počasi in s tem polagoma pripravlja tla široki plasti domačega naroda do razumevanja. To je princip, ki ga je treba uvaževati. Prešeren pravi: «Ne branim mu al' jutra čakat more», g. «kritik» hoče naravnost preskočiti neč. In ta noč oslane potemtakem vedno odprta, kriv bi bil temu po mojem mnenju D. K., ne pa ljudstvo. Kako pa more dalekoviden ^kritik j preskočiti take vrzeli? Katko bo priprosto ljudstvo razumevalo velika dela, medtem ko Vi g. D., ki se smatrate »poklicanim kritikom» niste razumeli celo najpriprostejše «Lepe Vide». Po «kritikovi znanostih so bik «moške vloge v dobrih rokah in so bile celo precej dobro podane», isto velja za ženske. Obrneš stran pa čitaš «Mnogo je takih, ki sploh ne spadajo na oder.» V prvi vrsti stoji belo, v drugi črno, v tretji, kaj jaz vem. Ljudje božj:,i ali je to kritika? Ali je to logika? G. D., mi Vas v vsakem oziru predobro poznamo, še; več pa Vašo bujno fantazijo. Sodbo preprstfcn. mirnim srcem cenj. občinstvu, ki je žaiibog; razumelo igro bolje, kakor kritik sam. Speljal me je g. D. na prav važen argu-1 ment, ki je vred«i, da se žnjhn pečamo. V svojih izvajanjSi toži namreč Čez močno menjavanje v vrstah izvriu?očih članov in vlog. Vprašam g. D., kdo so pa tisti, ki proti krožku spletkarijo ter tako povzročajo omenjeni ne-dostatek. Kar se pa tiče izvajanja «Lepe Vide*, naj omenim sledeče: Tretje in četrto dejanje se ni izvajalo bolje radi tega, ker se je godilo baš v sobi oz. salonu, nego radi tega, ker doseže v navedenih dejanjih igra svoj vrhunec. Kar se tiče blis&a, gro»a in «barke®, mora vedeti vsak pravi kritik, da mora biti' scenerija popoinoma v duhu igre. Kaka bj bila igra, če bi namesto «barke» vzeli kočijo. Za uspehe posamezne igre se gotovo ne obrača D. K. do g. D., temveč osebno na gg., ki se bolj razumevajo na dramo in nam sami namigujejo na nedostatnosti. Namesto kritizira nfa. g. D., bi bolje storili, da Jbi sami sodelovali «da bi pometali one. ki*ne spadajo na oder.» «Le čevlje sodi naj koprtar.» Kar se pa tiče «Lepe Vide», smelo trdim, da je «D. K. lahko ponosno nanjo, ker ie ena najbolje uspelih del, kar ph je podal D. K.» O tem se lahko prepričajo vsi, danes ob 5. uri popoldne. «V kraljestvu palčkov«. Ta naša krasna tržaška pravljična igra, katera je žela že tako lep uspeh na odrih, bo kmalu zopet očarala občinstvo. Šentjakobska čitalnica je prevzela težko nalogo, da jo dostojno in na umetniško dovršen način uprizori. Način uprizoritve bo popolnoma odgovarjal duhu pravljice. Zato so bile pripravljene od kulisnega mojstra g. Bizjaka odgovarjajoče kulise, kar se pri vseh dosedai Bredstevljenih igrah i« vrste m z*o- dilo. Petje, katero zavzema pri igri važno mesto, je dobro naučeno in bo občinstvo jako zadovoljilo. Orkester bo z lahkoto svojo ne ravno lahko nalogo izvršil v popolno zadovoljstvo občinstva. Sedaj samo malo sliko te igre. Zavesa se dviga. V gozdu dremljejo palčki. Tako majhni in dražestni! Potem začne med palčki gibanje, skakanje, kolo, vriskanje, smeh, jok, nagajanje, presenečevanje. Vse vprek: Vile, kralj, kraljica, škrati, čudež za čudežem skozi vse tri prizore vse v najlepših skupinah in pestro živih barvah. Stari, mladi, otroci oglejte si to čarobno igro! «Razvalina življenja«. Šentjakobska čitalnica nam bo v najkrajšem času nudila priliko da si na njenem odru ogledamo to globoko resnicepolno dramo. Finžgar nam mojstrski podaja v tem delu žalostno, sliko usodepolnih posledic pijančevanja. Mislimo, da občinstvo ne bo zamudilo te prilike, da vidi, kai je dovršenost dramatike. ** «Sokolskim telovadnim društvom» na znanje! «Sc,kolska zvezam glasom § 9 društvenega zakona pravoveljavno obstoja. I. glavna skupščina se bo vršila čim bo prijavljenih zadostno število delegatov včlanjenih društev. Delegate — za vsakih 50 članov in za prebitek čez 20 — po enega — volijo občni zbori.» Tam, kjer bi bili občni zbori zabranieni ali drugače nemogoči, naj člani med seboj izberejo delegate, s ostavivši o tem tozadevni zapisnik. Podrobnejša navodila, o čem se bo razpravljalo na I. glavni skupščini, dobe društva v kratkem. Po možnosti se jim bo poslal tudi prepis pravil. Kdor bi jih ne dobil in rabi morebitnih pojasnil, naj se pismeno obrne do tajnika «Trža-ške Sok. Župel=> Dan in dnevni red I. glavne skupščine bo objavljen v «Edinosti»! Skličite nemudoma občne zbore in prijavite takoj župnemu tajniku izvoljene delegate! Trž. Sok. Župa. «Vedež» in «Kišni Prijatelj« za leto 1923. Če so se oglašale kake kritike, je pokojni Jaka Štoka vedno naglašal, da ne zahteva, da bi se tema dvema publikacijama priznavala kaka posebna literarna vrednost. Moj namen — je rekel — je ta, da nudim našemu ljudstvu kaj koristnega, poučnega in zabavnega. Kako dobro je pogodil pokojni Štoka željo in potrebo širokih plasti našega ljudstva, o tem ni pričalo le vedno naraščajoče število kupovalcev poprej «Vedeža» in potem tudi njegovega spremljevalca, »Hišnega Prijatelja*, ampak in posebno še tudi dejstvo, da so po smrti Štokovi od vseh strani prihajala knji-garni-založnici vprašanja, ali misli nadalje izdajati ti dve knjigi? In kako živo je bilo to na srcu pokojniku, je pokazal s tem, da je malo pred svojo smrtjo znani spretni roki poveril uredbo letošnjega «Vedeža;> in «Hišncga Prijatelja®. In res ustrezati knjigi za leto 1923 po vsej svoji uredbi in vsebini toliko inten-cijam pokojnega njunega začetnika, kolikor tudi — o tem smo uverjeni — željam občinstva. «Vedež», ki si je že v prejšnjih letih pridobil celo vojsko kupovalcev, je letos urejen s posebno vnemo in ljubeznijo. Prinaša vse potrebno koledarsko gradivo, pof > j in kol-kovne pristojbine po najnovejših določbah, seznam sejmov po Julijski Krajini, Dalje opis «Nove Evrope« z zemljepisnim., državno-političnimi in statističnimi podatki. Kažipot po Trstu in Gorici je zpopolnjen po najnovejših podatkih. Tudi «Pavliha» — s svojo ma-relo — pripoveduje na svoj znani mikavni in šegavi način o svojem kolovratenju po svetu o svojih doživljajih in utisih, ki jih je dobival. Ustreženo je tudi tistim, ki si hočejo priučiti cirilico- Na koncu je preskrbljeno begato za vsakodnevne beležke. Vmes pa je natrošenega marsikaj za zabavo in smeh. Tako prinaša letos «Vedež» za vsakega kaj in bo dobrodošel gost vsem in v vsaki družini. — Tudi njegov spremljevalec «Hišni Prijatelj« prinaša mnogo resnega, poučnega in zabavnega gradiva. Med pripovednimi spisi nahajamo sestavke iz peresa Tolstega, Rchaka-Podrav-skega, Kleinmayerja. V drugem oddelku pod naslovom «Na polju in v hiši;> je množina pouka iz poljedelstva in gospodinjstva. Tretji oddelek «Po širnem svetu® prinaša obilo poučnega in zabavnega iz Širnega sveta. Knjigo zaključujejo <^Raznoterosti» in * Različna drobnjav» — resne in šaljive vsebine — v pouk in zabavo. Jezik je lep, gladek, ob enem pa tudi poljuden, kakor treba, ko se piše za široke sloje. Tehnična oprava lepa in prijetna. Z mirno vestjo priporočamo naši javnosti, naj pridno sega po «Vedežu» in «Hišnemu Prijatelju» za leto 1923. (Opozarjamo na današnji oglas knjigarne-založnice). Bosanske- hercegovskim upokojencem- Tukajšnji jugoslovenski .konsulat javlja: ^Pozivaju se svi bosansko-hercegovački penzioneri {jugoslovenski podanici) da se najdalje do 25. oktobra t. g. prijave Jugoslovenskom .konzulatu u Trstu {Piazza Vcnezia 1) radi izvesnog važnog saopštenja.^ Vfižncl Izšla jc knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje inva lidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem. sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginilr. Knjižica ima za prilogo tudi vzorc-e za vse potrebne slučaje prošenj. ^Knjižica za invalide* stane L 2'50, po pošti 30 stotink več. — Pri pošiljalvi po pošti naj se nakaže denar prej. Tudi po povzetju se ne bo pošiljalo, ker so troški nerazmerno večji. Knjižica sc naroča pri pol. društvu «Edinost» v Trstu. Društvena vesia 'Glasbena Matica». Odbor tržaške «Glas-bene Matice^ je imenoval g. prof. Andreja Pervanjo, absolventa dunajske »Glasbene -akademijc» za učitelja klavirja in orgelj pri «Glasbeni Matici.* Akad. fer. društvo «Balkan» prosi vsa ona društva in posameznike, ki imajo kakršnekoli knjige katere so last «Balkana.^, da to javijo na začasni naslov: Akad. ier. društvo «Balkan» via S. Francesco d'Assisi 20, I. — Knjižničar. Mandolinistična skupina MDP Sv. Jakob. V petek 20. t. m. ob 8,4 se bo vršil sestanek vseh članov te skupine v prostorih DKD. Vabljeni so tudi novinci, kateri bi se hoteli izučiti v kakem instrumentu. Vsak dobi po možnosti društveno godalo ter bu deležen brezplačnega pouka. Pri novincih se bo reflektiralo predvsem na mlajše moči. Vsakdo, ki ima veselje do glasbe, naj se z gotovostjo udeleži tega sestanka. Vodja. Mladina. Jutri v ponedeljek ob 20 seja v že znanih prostorih- Predsednik- Is tržaškega i§yljen!a Dve prevrtani železni blagajni 15.000 lir plena. V neči cd petka na soboto so od pili neznani vlomilci s ponarejenimi ključi glavna vrata hiše št. 4 v ulici Cesare Battisti. V veži so prevrtali zid; nakar so zlezli skozi! izgotovljeno luknjo v urade tvrdke I. C. A. T, Tam so prevrtali veliko železno blagajno tči ukradli iz nje lepo svoto 15.000 lir. — Isto noč so vdrli vlomilci v skladišče ž«-leznine tvrdke Cramer & Sch*varz v ulici Chiozza št. 5. Tudi tam so prevrtali veliko železno blagajno. Toda našli so jo prazrt>. Vlcmilno orodje so pustili pred blagajno. Otrok pa-Tel raz okno prvega nadstrop^ Včeraj zjutraj je pritekla na rezilno posteja vsa potna neka ženska. V rokah je d/žala otroka, ki je imel vso glavo krvavo. V a i a sebe je pravila službujočemu zdravniku, da jd otrok njen sin po imenu Luci;-/i Bati", star 18 mesecev. Igral sc je na c.knu rjenegr stanovanja v prvem nadrtropju hiše št. 171 v ulici Carbonara ter jc nenadoma pade' na dvori-rišče. Zdravnik je preiskal otroka. Ugotovil jc, da ima pretresene možgane ter razno druge poškodbe. Otrok je bil v agonija prepeljan v bolr.'šnico. Skrivnostna smrt rezbarja. Kočijaž UmKert Crosera se je vozil pred snočnjim okoli 11. ure s svojo kočijo po ulici Giulia. Ko je pri-vozil na vogal uiict Kandler, je zagledal tam na tleh moia, ki je ležal kot mrtev. Kočij«^ je skočil s kočije ter stopil k inožu. Tedaj je videl, da mu teče kri iz čela. S pomočjo nekaterih nv-Tioidcčih ga jc položil v kočijo ter gaodpeljal na rešilno pestaio. Tam ga je zdravnik preiskal. Ugotovil je, da ima na čelu dolgo ra,io in notranje poškodbe. R^rjtnec ni bil v stanu govoriti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je par ur pozneje umrl, ne da bi prišU k zavesti. Identificirali so ga za rezbarja Arlura Pollija, stanujočega v Čarbcli št. 315. Pokojnik je bil dobro znan v i rstu radi svojih unrelnirkih del. Doslej se ni moglo še ugotoviti, ah ie pokojnik padel tako nesrečno, ali pa ga j« kdo napadel. Prs'pcmniti sc ima, da je bil rezbar vin?en, in zato se domneva, da je v pijanost* padel tei dobil smrtnonosne poškodbe. Zagonetcj či godek v Barkovijan. — Utop-i»3ncc. Bilo jr prect snočnjim okoli polnoči, ktj so se pojavili na orožniški postaji v Btrkov-Jc ovija h trije moški, ki so povedali službujočemu brigadirju, da : o videli malo preje nekega moškega in žensko, ki sta sc vrgla v morje v bližini Čedasa. Brigadir je sklical nemudoma k sebi nekoliko vojakov ter ce j-odnravil z njimi proti Čedasu. Med potjo je srečal več oseb ter jih na kratko zasijal rflede tega dogodka. Od vsakega jc izvede« nekoliko"Podrobnosti: eden mu je povedal, da je videl pred par minut moža in žensko, ki sta šla po obrežju proti Čedasu; drugi sc povedali, da so videli moža in žensko, la sta se pri Čedasu pogreznila v vodo itd. Kmalu potem jc stopil brigadir z vojaki v čoln pri Čedasu in od veslal. Dolgo je lr^ai ' temi po morju moža in ženo. Končno jc pa vendarle našel enega izmed njiju: moza. je utopljen. Utopljenca so izvlekli na suho in ga preiskali. Pri njem so našli samo .izkaznico fašistov, ki sc r. glasila na ime Avturo Dc :» Vedova iz Verone. Ženske niso nasti. Kiji.u temu da so jo več ur iskali po morju. K;.:,: e Szrfinila? Dogodek je vsekakor zavit v beko skrivnost: vse je še v temi. Policija marljivo preiskuje ta dogodek. Mlada tatova. Včeraj zjutraj sta bila aretirana na trgu del Ponterosso dva rala c-niča: Rudolf Čebokli, star 15 let, stanujoč v ulici Ponziamino št. 53, in Ivan Gravi/.zi, star 17 let, stanujoč v ulici Canceheri st. 95. Oba sta bila prijeta v hipu, ko sta ukradla z nekega vozička, last Virgilija Pezza-lotteja nekoliko parov sviknih nogavic v vrednosti 200 lir. Mladeniča sta koncalr v zaporu. , . Poskusen samcircr. Fndrik Jobkaisfet, star 50 let, čuvaj v Lloydovi tiskarni, stanujoč v ulici della Ferriera št. 25 ce je spri včeraj zjutraj s spojim bratom. Stvar pa si je vzel preveč k srcu ter sc je zastrupil z oetovo kislino. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje ni nevarno. ^ Gdgcvoi Gor'cp. Nove pokraffne sc morajo, kakor znano, boriti proti raznim pohlepom, ki prihajajo iz starjh pokrajin. Proti Trstu spletkarijo ves čas Benetke, a proti Gorici furlanski Videm. Nedavno jc bil rprejel videmski občinski svet resolucijo, v kateri jv v imenu patriotizma za-hteval, dku naj se Goriška priključi k videm-ski pokrajini. Dne 12. oktobra je imel goriški mestni svet sejo, na kateri se jc ba-vil s to resolucijo videmsk;h mestnih cčc-tov. Goriški mestni svet je sprejel tozadevno resolucijo, v kateri odločno protestira proti vsakemu poskusu, da bi sc Girici vzel značaj glavnega mefrla pokrajine. Tako so dobili videmski zarotniki preti nedotakljivosti goriške dežele odgovor, kakršnega so zaslužili. Iz Štanjela. Veselico, ki se je imela vršili danes je okrajni civilni komisariat v Sežani prepovedal. Tatovi Nekateri svedrovci so lepo na tihem odprli stanovanje Bogna Conesta, ki stanuje na Vcidijevem tekališču 10 b in so si na lep način izposodili njegovo kolo, dalje tudi eno uro v vrednosti skupaj 700 lir. Bognu jc ostalo samo še to, da je naznanil tatvino. Št. Viška gera. Tri nas smo igrali lepo Finžgarjevo igro <• Razvalina življenja ; igralci so pogodili prav debro svoje ulogc. Tudi pevski zfcor je častno rešil svojo na-\ogo. — Umrl je pri nas Jakob Pirih, cerkveni ključar in naš nekdanji župan, večletni predsednik bralnega društva. Bil je eden naših najboljših mož, poštenjak rkozi in skozi. Aretiran zločinec. Pred kratkim smo poročali, da je bil napaden v via Carupi v Gorici neki Polentaruzzi Jožef iz Vidma, in ekraden v vrednosti 825 lir. Orožniki ;o takoj začeli s poizvedovanjem za zločincem. Izvedeli so, da se je nahaja! napadeni na dan svojega prihoda iz Vidma v Gorico v družbi z dvema čovekoma, katerih enega so takoj dobili in so ga zaprli. Ta je neki Vilobin Jane* star 32 let iz Strachelna v Nemški Avstriji, stanuje >a V Trsfo, dne 15. oktobra 1921 *EDINOST« 1KC via Bagni in ki je priznal, đa se je nahajal pa dan dejanja v družbi nekega človeka, ta katerega danes ne ve, kje se nahaja, a Sta dobila imenovanega Polentaruzzija v peki gostilni. Med njimi se je naenkrat stvorilo čudno prijateljstvo, tako da so romali od gostilne do gostilne in pili. Plačal je vedno Polentaruzzi, ki se zdel precej pri denarju. Precej jasno je, da sta zločin naredila imenovana dva in dlasi tovariš noče ali ne ve povedati ime svojega sozlo-činca, je vendar upanje, da ga kmalu dobijo v roke pravice. Obrtno nadaljevalna. šoia t Vrtojbi. Vztrajnemu delovanju našega mladega stare-išnstva se je posrečilo, da se otvori v drugi polovici meseca oktobra 192 obrtno nadaljevalna šola v Vrtojbi. Kdor želi obiskovati to šolo, naj se zglasi čimprej pri vodstvu ljudske Šole v Vrtojbi (g. nadučitelj Zorn Ivan), da ga vpiše. Priporočljivo bi bilo, da bi se zglasili tudi vajenci iz Šempetra, Štandreža in Bilj, da dokažemo merodajnim činiteljem nujno in veliko potrebo te kakor tudi drugih sličnih šol po deželi. Tob^k pod gobami, V Gorico so pripeljali neko Klementino Zorzič, staro 29 let, ki je nesla iz Jugoslavije 7 kg jugosloven-skega tobaka. Debili so jo pri Postojni fi-nancarj\ ko je nesla skozi gozd veliko košaro gob. Možje postave so bili nekcBko preveč radovedni, pogledali so nekoliko globlje ped gobe v vsebino košare in našli sladko zelišče, ki ga imajo moški prav radi., a ga je prepovedano nositi čez mejo. Za svojo prebrisanost se bo morala žena zagovarjati pred sodiščem. Padec biciklista. Minelli Julij, mal, 15-letni peba, stanujoč vja Camposanto, je delal razne pajaca de na kolesu in je bil pri nastavljati in plačevati iz zasebnih žepov uradništvo na sodniji, ako hočejo, da se njihove zadeve spravijo naprej. To more pač biti le tam mogoče, ker državne oblasti nimajo nikakega zmisla za ljudske potrebe, posebno pa za potrebe naših vojnih oškodovancev. Poslance prosimo, naj tudi ta slučaj primerno naslikajo v državnem zboru, da bodo tt tam videli, da niso naše pritožbe iz trte zvite. Gospodarstvo Jugoslovenskc-čehoslovaski dogovor za izmenjavo biaga. Med Jugoslavijo in Čeho-slovaško je bil sklenjen dogovor, glasom katerega dopušča Čehoslovaška uvoz 150 tisoč hI jugoslovenskega vina na leto proti plačilu carine 420 č. si. kron na hektoliter brez daljnih omejitev. Jugoslovenska vlada pa je dbvelila leten uvoz 50.000 hI Češke pive proti plačilu carine 280 din. na hektoliter. Tržaški blagovni trg. Premog. Zaloge v Trstu so majhne, pričakujejo pa se v najkrajšem času prihodi iz Hull-a, Newcaille-a in Carđ-'ff-a. Cene za najboljši cardiffski in nev/carllerski premog so lir 200 do 210. Franko skladišče. Predi enim mesecem je bila cena 190 lir. Povišek v ceni je pripisovati višanju cen za angleški premog ter trdni tendenci na prevoznem trgu. Prevoz iz Anglije v jadranske luke stane danes 14 šilingov (pred enim mesecem 13 šilingov). Vzrok, da se je prevoz za premog podražel, je iskati v še vedno trajajočem anierikanskem premogovnem štrajku, ki je že dovedel do zapretja mnogih amerikanskih industrij. Kava. Dovozi iz Brazilije so znašali ob začetku sezije 2,126.000 vreč napram Mali oglasi POROČNA SOBA, predvojno delo, iz orehovega lesa, solidna, umivalnik z mramorom, vzmeti! se proda za L 1700 radi odhoda. Corso Garibaldi 29, vrata 6. 1914 PRAŠIČL lepe vrste, 3 mesece stari, se prodajo. Trst, Chiadino in Monte 155. 1915 V GOSTILNI pri «Starl Lenčki», Campo Belvedere št. 1, se toči prvovrstno istrsko vino, črno in belo kakor tudi sladko. Prijateljem in znaneem se toplo priporoča lastnik. 1910 SOBA meblirana s hrano ali brez, se odda prijateljema. Massfmo D'Azeglio 22, vrata št. 17. 1911 ŠIVILJA Angela Bizjaki se priporoča cenjenim damam. Gre tudi na dom. Greta št. 4, I. n. vrata 2. 1900 KROMPIR lep po 66, fižol (Mandoloni) po 2'60 se prodaja v via Milano 7. 1901 HIŠA s 13 prostori in vrtom je odhoda po zelo nizki zg. 442. ceni. Sv, e pri . M »roda radi ar. Magd. 1902 SOBA meblirana z dvema posteljema se odda, Via S. Maurizio najraje moškima, desno. 10. I. 1903 V KOBJEGLAVI 35 p. Štanjel se odda radi mOžitve in selitve veliko posestvo za večletno dobo v najem. Zraven tudi potrebna goveja živina. Obsežni vinogradi za vipavsko vino in kraški teran. Ugodna prilika. 1904 POSTELJA se da v najem Ca rpis on 12, II. rokodelcu. Via 1908 ŽELEZNA vrata, in trazmisijo prodam. Via Fafcio Severo št. 10. 1909 . , , . . . . .. i 2,981.000 vrečam v lanskem letu- Te šte- tem tako malo spreten ter se ,e »obd: da p0lrjujej0 da je bila letošnja letina. bo moral zoraviti svo, nos- cz. srvoje kofeil! ncgQ Ianska loda feŠć nepo- CUNJE po 30, star papir |ekzo in dpige ko- cei mesec. ' c tr • i* , vine kumrem po visokih cenah. --- Slovenski vo-ai oškodovane! —~ i voljne razmere v Sr._ Evropi so vphvale na vm~ k™-« po vo:ai oškodovanci morajo plače-j. j . 131,.»» - _ « vati iz tarinegn žep* *r*Anlkc na gorisid sod- I lf* bil letošnji dovoz manjši ne*>Jan-alji! »Obnova Goriške> javlja: I sk*- vedno bol) na^tepa-jo Zeainjene države Kakor bode marsikateremu znano, je usta-1 kot regulatorji trga- in ker imajo 2e več let novila Zveza slovenskih županstev mescca najšibkejšo dobavo, so sedaj ma/a 1920. tečaj za cenilce vojnih ?kod sodnega okraja goriškega in siccr predvsem vsled tega, da obvaruje vo^ie oškodovance, ki so bili že tako hudo tepeni, pred izkoriščevalcem in iz se se v a njem gotovih elementov, ki bi se radi redili iz naše krvi. Drugi plemeniti namen je bil, pcspsšit! sestavo cenitev vojnih škod, da pride oškodovanec čimprejo do svoje zrkcniic odškodnine. Uspeh tega tečaja je bil velikanski. Takoj po dokončanem tečaja je kar deževalo dovršenih ceni'cv močni kupci. Na cene pa je vplival tudi brazilski tečaj, ki je padel močno ter še vedno kaže slabo tendenco. To je dovedlo do znižanja cen v ponudbah za Rio in Santos za okrog 2 šilinga Hw. Italijanski tečaj na London, ki je bil narasel na 105.— jd šel nazaj; vse to je upliv al o na dbločanje cen na tržaškem trgu. Te so za Rio gocd -venski državljani dinarje po dnevnem kur-zu belgrajske borze, v Belgradki pa ogrski državljani krone po dnevnem kur za na budimpeštanski borzL Ker je "bila vest, objavljena v «Pu£kemu Prijatelju^ dne 28. septembra t. 1. pod nasloven* «Šta se govori po Istri» namreč, da sem izjavil nekemu istrskemu agronomu. da pri «Zad;ružni Zvczi» ne maramo uradnikov krščanskih nazorov iid. povsem nt^resnična, pc«iai sem; že 3. oktobra t. L «Pučkemu Prijatelju« sledeči popravek: i>a ieta 1920. enake razmere. Da bi tudii VT.. . , _ _ . - . tukaj nc nastal tM, ki bi ime] za oškodo- \NV 1Eiina' da ™ u pofiOTOU^ister- vance težke posledice, so se oprijeli o&kodo-^kan agronom spomenuo vanci tudi samopomoči ter so nastavili iz lastnih žepov nekaj moči. Za to plemenito nujno potrebno akcijo ye imela Zveza slovenskih županstev nad 20.000 lir stroškov, ki so lc delno kriti cd prispevkov županstev in rarmh zadrug vojnih oškodovancev. Nekrite zner.Ve je Zveza dolžna zasebnikom oziroma denarnim zavodcr.n, ki so priskočili s posojilom na pomoč. Uradnike je pač bilo treba plačati, ker tudi oni n.e žive od zraku. Na ta način se ni prihranilo vojnim oškodovancem le obile poli in mnogo sitnosti, temveč tudi slo in slo tisočakov, ki bi drugače ležali v listnicah mračnih eksistenc. Naše ljudstvo je prav gotovo iz srca hvaležno gospodom, ki so organizirali to samopomoč in jim pomagal; priti hitrejše do vojne odškodnine, ki jc pač le delna z o žirom na izgubo svoje, s trdim delom in trudom pri-borfene imovine. Pribiti pa moramo pred vso javnostjo, da fe Skandal vseh škandalov, da morajo zasebniki da «Zadružna Zveza» osnuje velikanski! nJjekarnu; niti ie i-stina, da sam se izrazio: «Mest bomo imeli, ker ustanovimo velikansko^ mlekarno v Trstu, ali mi moramo biti previdni, ker nam lahko pride noter človek, Idi je krščanskih nazorov in tega nočemo; niti je istina, da bi uopće medju nama dočlo do pogovora o kršćanskim ili nekršćanskkn načelima*. Ta popravek se še do danes m objavil, četudi sla medtem izišle 2 številki «Pučke-ga PrijateljaVsled fega smatram potrebno na ta način obvestiti širšo javnost o neresnici, ki jo je * Pučki Prijatelj« napisal na moj račun. Trst, 14. oktobra 1922. (660) Lovrečic Štefan. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uftd* niitvo le toliko kolikor mu zakon veleva. BUKOV GOZD za izsekanje se kupd. po možnosti ob vozni cesti. Ponudbe pod «Bukev» na upravništvo. 1872 Trstf via iMilano štev. 37 ima v zalogi slike-razglednlce procesije sv. Gorske Matere božje. «63 i APNENICE, tri peči, blizu postaje Brvio-Na-brežina, se oddajo takoj v najem. Pojasnila pri upravni« tvu. 1881 GLAVNATO ZELJE NA PRODAJ. Več tisoč glav zelja lastnega pridelka ima na prodaj Fr. Arko v Postojni. 1884 V LJUBLJANI se proda novo zgrajena eno- nadstropna hiia, pripravna za v«ako obrt ali tovarno. Pojasnila daje Andrej Rutar, notar v LJubljani 1886 ZA GOSTILNE in kavarna: najboljše esence za rum, coguac, likerje, malinovec ima lekarna v IL Bistrici. 28/3 LJUBLJANSKE VOZIČKE, breke, tovorne vozove s patent-keleii, j»nxmice itd., izdeluje solidno Franjo Bratina, strojno kolarstvo, Ajdovščina 53 Z ozirom cfa je dokončana poprava prostorov, ki so služili za uradovanje „Zastavljalnice", začel bo ta oddelek z 2. novembrom 1922 svoje normalne poslovanje. Dragocena in navadna zastavila se bodo sprejemala v zastavo vsaki delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. Ravnateljstvo zastavljalnice in ž njo združene hranilnice 658 v Gorici. G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio (prej Vža Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic 4*t valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 79 PRODAJALKA, tcvežbana v trgovini z mešanim blagom, z dobrimi spričevali, išče službe v kaki večji trgovini, najraje na deželi. Naslov pri upravništvu. 1883 KOVAŠKA delavnica išče druga-podkovača, s kapitalom. Pojasnila v tobakarni Piazza Garlbaldi 7. 1899 ŠIVILJA izvrSuie vsakovrstna dela po zelo nizkih cenah. Via Stoppani 5, vogal Motino grande. POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje r.....~el- 83 i —-------- * g------------ »- po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-"ell Vita, via Madonnina 10» L KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih dragi ne morejo plačevati. Pondares 6, L nadstr., desno. 57 ŠIRITE „EDINOST" PODLISTEK Egrslgc, ki dobiva. Spisal Mavricij Jokai Iz m,>džarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 15 •Ver; amem, ker mi ti praviš.» S to besedo je Miliora priznala ves svoj značaj. Imela je take vero v brata Meteia kot v svetnika — še več: kot v duhovnika! Kar je on povedal, to se je l?hko zdelo nemogoče, a je moralo vendar biti svela rcsnica. To se je moralo tako verjeti kakor vstajenje našega telesa; ne razumemo, kako bo, toda gotovo bo nastopilo. Morebiti bo šc mrtvec Frankopan-skega gradu vsfal in oživel? — Zcdiakalna svetloba po solnčnem zahodu >e še dolgo svetila s svojim rumenim svitom na pokrajino; zdelo se je, da se loči nebo v tri proge kakor razpeta pahljača: srednja je bala opalaste barve, obe stranski pa jeklenosinji, ostro se raziiku}c-či od srednje in le polagoma se umikajoči temne medli noči, ki so jo predirale zvezde. — Spodaj se je svetilo morje: Miliora s« ie uripogibala ven črez rob čolna ter je 'tako strmela doli zamišljena v čudovito morje. «0, ne veslaj! je poprosila Meteia; «naj traja tale pot dal}e!» — «Ampak dobro bo, če veslo nategnem,« je mrmral Metćl, «in ti uravnaj krmilo bolj proti obrežju! Dobro bo odhiteti od tukaj. Poglej, kako hit« tam zdolaj tuni semkaj, kako skačejo piiskavke (delfini) ! > Miliora sicer ni mogla raza meti, kaj bi megio biti vzrok te naglice; a vendar je storila, kar ji je bilo rečeno: krmilo je napravila proti bregu. — Kmalu je začela nekaj ume ti ali vsaj slutiti. Globoko na dnu morja, ki je bilo od fosfore9cence prosojno, se je bližala temna senca, grozna črna masa, veHkan, Levi a tam Pred njim so bežali .drugi morski prebivalci Pomikal se je po vodi tako urno kakor orel po zraku ter kljub u svoji okorni postavi je zdaj poskočil in v takih momentih kot da bi se bila primerila eksplozija svetlobe v morju, kakor ognjen steber je prekrasno iskreče valov je šinilo narazen in na trenutek pokopalo tisto temno postavo v temino — v drugem trenutku se je že (frčala temna masa daleč odtod dalje. «Kaj |e onole7» je zajeetpala M&ora. «VUfl li?» — «Vidim. Lahi mu pravijo «pešceca«e», to je «paaja rrba». — «AH stori Človeku kaj žalega?* — *Prirodopisci ga častijo s pridevkom «ljudožerec*. —: «Ali lahko napade nago f. čoln?* «Pasja riba s tako takkoio stre tale čoln z enim udarcem svojega repa, kakor jaz strem orehovo lupino.» «Preb!ažena devica Marijai Obvaruj me!» — «Ne boj se! Zdaj ne gre proti nam. Drugo smer zasleduje.» »Morebiti je zver sita?« — «Morski som (volk) ni nikdar sit. Samo morje a ne more prehraniti. Njegov glad je večen, oda to pot se ga odkrižam. Vidiš ii (mili čer (kleč)?» Iz srede morskega zaKva se dviga v tistem kraju velik skalnat otok, ki je na severni strani ves gol in beL «Tam nad gladino lahko vidif plavati v ene vrsti neke temne točke.» — «Ze dolgo jih gledam; menim, da so glave kakih rib.» — «Ne, to niso ribe, marveč so krave. Plavajo semkaj v ta obrežni kraj, kjer vidiš oljkov gaj. Tam ni nati trave niti grma, tam se ne morejo pasti. Zato plavajo vsako jutro čez morsko ožino (preliv) na kleč (skalni otok); na oni strani čeri, ki gleda na jug, je dobra paša — tam se čreda preskrba in založi. Nasprotno na čeri ni pitne v octe — ta se spet doni samo tukaj črez na tostranskem obrežju. Zato plavajo krave zvečer spet lepo nazaf h gospodarjem, ki jih potlej aapojČ in pomofesejo. rovzdignjeni nosovi teh krav so tisto, kar vfđfS tam v dolgi črti/ razkropljeno plavati po vrhu vode. Najin cenjeni pniateli morski volk. kenrni po nuh.»l Procesija Katere božje na Su. €oro. Najlepše fotografije, edina popolna zbirka, obstoječa iz 20 razglednic s slikami celega sprevoda od stolne cerkve v Gorici v cerkev na Sv. Gori se dobijo pri 0ITT0R19 KOLESIH!, Gorica, Via Garlisaljl 5. Pošilja se franko cela popolna zbirka na deželo po pošti proti nakazilu L 25.—. 44 21 za fis.Sc 192J. Razproclajata se v Trstu v knjig. J. Što'k a via Milano ; v Gorici v knjigarni K T. D, Na deželi po vseh večjih trgovinah. „Vedež" lično vezan L 3.—; e egantno v platno vezan L 4.—. — „Hišni prijatelj" vezan L 2.—. Trgovci dobijo popust • 661 Kdor kupi 10 „Vedežev" dobi enega z3Stor.j- Podpisani naznanjam, da odprem danes v Šempolaju. Cene zmerne. Postrežba točn?.. Za obilen obisk se priporočrm 6*4 Leopold Rebula. SOT* mizarskih pomo£niKou in strojnih mizarjev sprejme takoj v trajno delo tvrdka Brata Mihelič v Bovcu. ODVETNIKA 84 Iz Trsta, vte FaS!o m\ it. 17/1. (teL 26-50) sprejemata svoje klijente iz sežanskega okraja vsako sobote pri AMFU v SEŽANI Trst, Via HiSancE štev. 37, Trs« ima v zalogi vse za slovenske šole predpisane knjige. - Šolska vodstva "dobijo prf naročilu popust. Brezovšekove kat-^'ieze za nižje razrede mestnih šol so v zalogi po L 3.—. Z080ZDRAVNISKI A-V.BULATORIJ S sprejema od S do 13 in od do ii Trst, Vfa Torre bianta 39 Telefon 23 09. 66C Srebrne Krone In zlato plačujem po noluišjih renah Alojzu mm Trst Piazza Garffealdi št 2 s (prej Bsrriera) Gokflin Trst. Uio Pondares 6.1. nadstr. IV- jfcDlNUST* V Trstu, dne 15. oktobra 1922. Dogodki na vzhodu in tržaška trgovina 0 južnim sadjem. Dogodki v Smirni so po-{Tzročilt popolno obustavo izvoza južnega tadja. Večina grških, angleških in tudi francoskih in italijanskih tvrdk, ki so trgovale ■ južnim sadjjem, jc zapustila, kakor se zdi, kar čez noč Sanirao. V sailtaninah obstojajo na tržaškem trgu le malenkostne zaloge, katere se prodajajo po zek> visokih cenah. Za dobro srednjo vrsto se je plačalo 1250 lir. Tudi v trgovini s «Candia» se je takoj začutil upKv zadnjih dogodkov in cene so poskočile na 1150 <$o 1200 lir cif. Trst za blago brez repov v vrečicah. Na trgu obstoječe partije so se prodale po 1150.— lir. Poskusi, dia bi se uvedlo sulta-nine iz Kalifornije, so ostali do sedaj brezuspešni, ker so poskočile cene za 7 do 8 dolarjev na 100 kg. Ta vrsta, ki sama na sebi ni najbolja, se bo dala težko upeljati z ozircm na visoko ceno. Razun toga obstoja bojazen, da blago pride prepozno, ker ni direktnih paroplavnih zvez medi Trstom in Kalifornijo. Vsled negotovega političnega položaja na vzhodu rastejo cene za lešnike in nevarnost je, da bo tudi uvoz iz Carigrada izostal. Zaloge niso velike. Cene se" gibajo, po vrsti in provenienci, med 760.— do 800.— Urami. Cene za fige v vencu so ostale nespremenjene. Za ukrcanje tekom oktobra se zahtevajo višje cene, namreč 220.— d/o 225.— lir. Tendenca za mandeljne je trdna. Nove določbe za nakup valut v Jugoslaviji. V prihodnjih dneh se bodo baje izdale nove določbe glede nakupa valut na podlagi potnih dokumentov. Doslej so se na podlagi petnih listin (potnega lista) lahko kupovali francoski frar-ki. Odslej se bo dovoljeval nakup 3000.— frankov na podlagi potnega lista samo za potovanje v Francijo. Za potovanja v države s slabo valuto se bo dovoljeval samo -nakup paritetne vrednosti 3000.— dinarjev v dotičn: Valuti. Za države s šibko valuto se smatrajo: Ogrska, Poljska, Avstrija, Nemčija, Romunska in Bolgarska. Jugoslovanska sladkorna žetev. Jugoslavenska sladkorna žetev se ceni letos na 3000 vagonov napram 2.400 vagonom lanskega leta. Tovarna za sladkor v Osijeku je porabila 450.000 stotorv repe, kar odgovarja 400 do 450 vagonom rafiniranega sladkorja. Dnevni proizvod znaša 10 vagonov sladkorja. Kakor na splošno v gospodarskem življenju, tako se tudi tukaj zelo občuti pomanjkanje vagonov in to ne samo pri prevozu repe, ampak tudi pri dovozu oglja. Ker pToizvajana količina sladkorja daleč zaostaja za domačo potrebo, se cene ravnajo v glavnem po čehoslo-vaikih sladkornih cenah. Nemške reparacije. Nemčija bo na račun vojne odškodnine dobavila Jugoslaviji mesto žive živine poljedelske stroje, in sicer, po poročilih nemških listov, v vrednost' 25 milijonov zlatih mark. Predaja iz Nemčije na- račun reparacij dcSlih plugov je poverjena Poljedelstveni družbi v Belgradu. Kmetje se pri licitaciji prekašajo tako. da se plačuje za kos 5000 do 6000 dinarjev, diočim stanejo sicer v Jugoslaviji boljši plugi le 600. dinarjev. Vsekakor kmetje plugov ne plačujejo v gotovini- temveč z vojnoodškodninskimi boni. Gospodarska razrcoiriuanls dustrijskih pridelkov do 31. decembra 1922. Med temi so tudi taki pridelki, ki se proizvajajo v deželi, katerih uvoz pa je bil dovoljen iz političnih razlogov. Vprašanje je sedaj, če bo sklenjena nova kontingentna pogodba ali pa če bo na njeno mesto stopila trgovinska pogodba. Gospodarski modus vivendi, ki je bil sklenjen s Špansko že 15. aprila t. 1. je sedaj objavljen v uradnem fetu. Gospodarska pogajanja s Francijo, ki se vršijo že od odpovedi pogodbe, pa se nekam vlečejo, ker sta si zemlji v poljedelskem in industrijskem oziru hudi konkurentinji. Italijanska vlada je napravila načrt za pogodbo, kateri je bil predložen francoski vladi v proočevanje. Pomanjkanje trdnih trgov in sk o-poli tičnih dogovorov z evropskimi državami ter kriza v Orijentu, ki je pretrgala levantinsko trgovino, imajo za posledico, da posveča Italija svojo pozornost prekooceanski izvozni trgovini. Italija hoče imeti svoj del pri trgovini na daljnem vzhodu in v Južni Ameriki, ki se počasi zopet oživlja. _ Književnost In umetnost Ljubljani in stane lično in trpežno vezana Din. 26.—; namenjena je sicer šolam, zlasti meščanskim šolam in višjim razredom osnovnih šol, pa bo dobrodošla vsakemu, kdor se hoče poučiti o zgodovini sv. Cerkve. DAROVI «Šolskemu društvu* je daroval g. Sederžaa, ki ni hotel povedat svojega naslova 100 lir. V isti namen nabrali o priliki odhodnice g. Korošca v Postojni njegovi prijatelji 55 L 50 stot. Franc Mahnič iz Vrabč daroval 2 liri. a JUH) H&vr K žrl naj Mm se k mm! Borzna poročila. Tuja valuta na t/5ašlr«a trgaš Trst, dne 14. oktobra 1922. ogiste krone...........—.90.--.95 avstrijske krone......... -.03% 03»/. . ,, j. « : „o češkoslovaške krone....... 79.75.— 80.25 Gledališče «Verdi». Eleonora Duše je na- .................... 3G.40.— 36-76 stopila v petek v drami katere ni mogla rešiti ]Cjjp 11.1ILI.I...« 14.30.— - 15-25 vkljub vsej svoji priznani umetniški sposob- marfcC . *.......— 87.---.9} nosti in dobri volji. «Cosi sia» pač ni vredna dolarji.......... . . . 23.50— 23.75 take igralke, kakor je Eleonora Duše. Galla- francoski frank!.........177 25.—177 65 rati-Scotti je napisal tri dramske slike, katere švicarski franki....................— je za silo povezal in zlil v dramo. Kaj je hotel angleški funti papirnati.................... doseči s svojim delom, je težko reči, prva angieSki funti, zlati . . misel pa je, da je hotel predvsem doseči efekt. Zato je tudi postavil v prvem dejanju na po- li L25.—113.25 Na splošno lahko velja načelo, da gredo pri dvigajočih se tečajih tudi cene navzgor; to za sedaj vsaj ne velja v Italiji. Cene za surovine, kater« je treba nakupiti v inozemstvu, ter cene za živila so šle sicer navzgor, ostale cene, posebno za gotove izdelke, pa kažejo smer navzdol. Vzrok tega pojava leži večji del v trgovinski krizi, ki je d o ved! a že do Številnih falimentov v različnih strokah. Trgovci, ki so se previdili z blagom po višjih cenah nego so sedanje, nočejo povečati svojih zalog in bati se je novih zaslankov v prodajL Razen tega je prišla med ljudi vsled falimentov velika množina blaga po nakupni ceni, kar tudi pritiska na cene. Tudi se ne sme prezreti, da so banke omejile kredite napram trgovcem. Italijanske banice bo iz lanskega poloma Banke Italiane di scon-to črpale pouk, da se ne smejo dajati taki neomejeni krediti kakor se je to dogaajlo v prvi povojni dobi. V vsakdanjem življenju posameznika se seveda ne opaža znižanje cen za nekatere industrijske pridelke, podrobna trgovina celo nateguje cene. To je razvidno n, pr. iz številk, Id jih objavlja artistični urad milanske trgovinske zbr ,'ce. Po poročilih te zbornice js znašal >5eks za junij 97.9, julij 100.90, av-gu5* i02.37 a za september 104.11; za oktober 1 najbrže še bolj narasiel. Razmah italijanske trgovine na debelo je mogoč ie, če se uredijo trgovinsko-politični odnosaji z ostalimi državami ter se odpravi prepovednl sistem, kateri zaprečuje normalni razvoj trgovine. Italija se je izjavila že na konferenci nasledstvenih držav v Portorose za odpravo izvoznih in uvoznih prepovedi, toda ta prepevedni sistem se vzdržuje še vedno deloma vsled lastne krivde Italije, deloma vsled odklanjajočega zadržanja ostalih nasledstvenih držav, čeravno ga ni danes človeka, ki bi dvomil o njegovi nesmiselnosti. Z zadevo se je sedaj bavil ministrski svet in vršijo se pogaajnja med ministri za zunanje stvari, za zaklad in za trgovino, da bi se po zaslišanju merodajnih gospodarskih činiteljev začelo z odpravo prepovedi ter prišlo do novih pogajanj s sosednimi državami. Novi zakladni minister Paratore je še izza svojega parlamentarnega delovanja na glasu energičnega moža in obstoja upanje da bo vsa zadeva sedaj vendar enkrat prispela na suho. Gospodarska pogajanja s posameznimi državami se med tem nadaljujejo, seveda zelo počasi. Pogajanja z Avstrijo so se prekinila in italijanska vlada je izjavila v uradnem poročilu, da je sicer pričakovati, da pride do pogodbe, da pa je treba računati z dolgotrajnimi pogajanji- Po domače rečeno: Počakalo se bo, če si Avstrija opomore ali ne. Po glasovih iz italijanskega tiska se lahko aodi. da bo prišlo kmalu do zopetnih gospo-'đa: ikih stikov z Ogersko. Z ozirom na slabo ietev v Italoii bi bil uvoz ogerske make velikega pomena. Začasno pa je uvoz moke vsled, visoke izvorne carine \\\V* frankov v zlatu) nemogoč. Tudi uvoz ogerske živine bi bil va-len, toda Ogerska je od aprila sem prepove-^ Jtfala vsak izvoz živine. Ogrska pa je temu na-} Sproti dovolila uvoz gotovih italijanskih in- zornico dva povsem nasprotna tipa: ljubečo < mater pri postelji umirajočega otroka in brezčutnega moža, ki govori tekom agonije sina o — konjskih kupčijah. Cemu pa je tako čisti materi, kakor jo je sicer slikal skozi vse delo. ono res nepotrebno in neumestno ljubezensko afero? Podtikanje, da bi mogla taka mati, kakor jo je hotel prikazati, smatrati opustitev prepovedane ljubezni, posebno Še ob smrtni postelji svojega otroka, za tako ogromno žrtev, je res gorostasno in tudi Dusi se ni posrečilo, da bi ne vzbudila s svojim govorom (!) o tej ljubezni upravičenega odpora v srcu vsakega poslušalca. Če bi ne bilo v prvem dejanju Angele, ki je izvrstno rešila svojo dobro izpeljano ulogo, bi bil človek obupaval. Drugo dejanje je bilo boljše v drami in na odru. Videlo pa se je zopet, da pisatelj išče samo efekt, ki pa je, žal, na odru neizvedljiv tako, kakor si ga je pisatelj zamišljal. Duše je bila v tem dejanju v svojem elementu in je vsaj nekoliko prišla do izraza njena umetnost. Prizor, ko mati sliši iz us-t svojega sina, za katerega življenje je žrtvovala samo sebe, a jo je potem zapustil in se vrnil povsem pokvarjen, kakor je bil oče, ko sliši, da jo je zapustil. ker je varala njegovega pokojnega očeta, je bil po zaslugi Duše in sina Benassija naravnost silen. Sploh so rešili v drugem dejanju vsi svoje uloge dobro. Nekoliko boljša bi bila lahko oba berača. Tretje dejanje, ko mati v cerkvi z zadnjim zdihljajem prosi milosti za sina, bi bilo mnogo bolj učinkovito, ko bi ne bila drama stavila preveč zahtev na scenerijo. Po vsakem dejanju je občinstvo večkrat klicalo igralce pred oder in obsipalo Eleonoro Duše s cvetlicami. V sredo zadnji nastop Eieonore Duše v Tbsenovih «Strahovih*>. Knjige «Gorilke matice« za 1. 1923. Letos izda «Goriška matica*- naslednje knjige: 1. Koledar za L 1923. Koledar bo v nekoliko; večji obiiki od lanskega, ter bo tiskan z večji-, mi in bolj jasnimi črkami in bo bogato ilu-strovan. Poleg zanimivega berila jnu bo pri-) dejana posebna priloga zemljevida novega j Pi "morja v slovenskem jeziku. 2.Dr. Gradnik.