46 12 KRONIKA 1998 Časopis za slovensko krajevno zgodovino Gradivo Zamišljena kronistka s Šentviške planote Albina Lapanja (roj. 17. dec. 1912 na Ponikvah pri Tolminu) je domačinom morda že manj znana, saj že od leta 1947 živi v Ljubljani. Od upokojitve leta 1967 goji različne konjičke, ki izpričujejo, kaj vse bi lahko postala, če bi ji bilo dano, da bi svoje talente razvila s šolanjem, česar si je tako želela. I. Življenje A. L. izhaja iz ugledne hiše na Ponikvah, saj so imeli doma gostilno, trgovino in poštno nabiral- nico. Pri petih letih je izgubila mater in čez eno leto se je oče znova poročil z varuhinjo otrok iz prvega zakona. To je usodno določilo značaj in življenjsko pot male Albine, saj je bilo iz obeh zakonov v družini štirinajst otrok, od katerih so trije umrli še kot dojenčki. A. L. je končala sedem razredov osnovne šole, a le štiri slovenske, zadnja tri leta se je slovenščina izmenjavala z italijanščino. "Po končani šoli nisem znala pravilno ne sloven- skega ne italijanskega jezika,"^ pravi sama, čeprav se je v šoli zelo lahko učila in ji je bila v veliko veselje. Rada bi nadaljevala šolanje, a ji tega oče ni omogočil. Že od nekdaj zelo rada bere in to ji je ohranilo svežino duha tudi na stara leta. Nasled- nje, kar jo je lahko oblikovalo, je njena lastna iz- kušnja, kako so Italijani zapostavljali Slovence in slovenski jezik še posebno, ko je prišel na oblast fašizem. Vse to je krepilo njeno trpkost. Leta 1942 je začela delati za partizane, tedaj se je odstranila iz domačega okolja in začela postajati drug človek. Zaupanje vase je naraščalo: "Moje življenje je šele sedaj prišlo popolnoma do izra- za."2 To je zadnja odločilna poteza v osebnosti A. L. Doživela je vrsto okupatorjevih napadov, a se jim srečno izmaknila in osvoboditev (izpod oku- patorja) doživela v Tolminu 29. 4. 1945. Po končani drugi svetovni vojni se je "nabrala funkcij kot be- rač mraza".^ Že v času partizanstva je sanjala, da bi po vojni delala v zadružništvu, saj je gojila od- por do privatne trgovine, ker je bila doma vpričo nje "večkrat lačna"Vendar se je morala od tega dela kmalu z velikim razočaranjem posloviti. To ji je razrahljalo zdravje in po operaciji v Ljubljani leta 1947 je ostala v slovenski prestolnici. S tem se je zanjo začelo tretje obdobje, čisto drugačno življenje. Najprej je bila osem mesecev tovarniška delavka v podjetju Karton. "Šele tukaj sem imela priliko spoznati naš delavski razred. Ne- pokvarjen in priden, ali vseeno zelo težek."^ Od tu so jo poslali na dvomesečni upravno politični te- čaj.^ Od tam je prišla na mestno upravo na per- sonalni oddelek. Tedaj je naredila strokovni izpit za personalno službo administrativne stroke in nižjo partijsko šolo pri CK KPS: "To je vsa moja izobrazba, ki sem si jo lahko še pridobila, pripo- minjam, da nisem bila več mlada."^ Uradniško delo je ni veselilo in čeprav bi po politični liniji lahko dobila kaj bolj uglednega, je šla raje v trgovino, z upanjem, da se bo s tem njena politična aktivnost nehala. Pa se je zmotila. Začelo se je znova. V komisijski trgovini Posrednik je bila vsega trinajst let. Najprej kot prodajalka v nekaj njenih poslovalnicah in nazadnje poslovod- kinja v Antiki. Že ime pove, da je imela v njej opravka z antikvitetami, starinami.^ Upokojila se leta 1967 in šele tedaj so se prav razmahnile skrite rezerve njenih talentov. Že nekaj let prej, ob svoji petdesetletnici je Albina Lapanja skušala napraviti obračun o svojem dotedanjem življenju in napisala sorazmerno obse- žen življenjepis. Načrt zanj je dozoreval nekaj let. V (njegovem) uvodu nakaže metodo svojega dela in (njegove) cilje ali "smotre", kakor bi rekli šolniki: "Pisala bom po spominu, kakor da bi to nekomu pripovedovala. Ako bom doživela pozna leta sta- rosti, bom verjetno rada in z zanimanjem to čitala. Ne bo nastala neka pravljica. To bo zgodovina mo- jega življenja ... Ne bom tega opisovala zaradi te- ga, da bi dala poudarka temu, kaj vse sem jaz pretrpela in dala skozi v mojem življenju. Pre- Albina Lapanja, Nekaj podatkov o mojem življenjskem in kulturnem delovanju, Ljubljana, dne 5. julija 1987, (tipkopis), str. 1, op. 2, str. 3, 13. Albina Lapanja, Moj življenjepis, Ljubljana dne 15. XI. 1962, str. 19. 3 Glej op. 2, str. 31. '* Glej op. 3. ^ Glej op. 2, str. 33. ° Glej op. 2, str. 34. Albina Lapanja, Tu sledijo zapiski o mojem življenjsko- kuUurnem delovanju, Ljubljana dne 9. julija 1987, (tip- kopis), str. 1. ^ Glej op. 2, str. 37. 139 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 pričana sem, da so mnogi veliko več pretrpeli od mene. Ali vsak zase najbolje ve sam. - Glavni na- men mojega pisanja je ta, da bom dala na papir vse, kar sem doživela in preizkusila v mojem živ- ljenju do sedaj. Sedaj imam popolnoma svež spo- min. Mogoče preveč. Skušala bom opisati vse čim bolj avtokritično. Da ne bo pri tem kakega hva- lisanja in tudi ne prestrogega gledanja."^ Le na začetku se zablešči nekaj svetlih utrin- kov, ko gre za obujanje spominov na prezgodaj umrlo mamo, drugače pa je življenjepis A. L. into- niran na molovsko struno. Oče je bil do vseh, otrok in druge žene, zelo strog. "Težko mi je to pisati, ker je že mrtev. Ali dogodke bom skušala napisati tako, kakor so se dogajali".Veliko brid- kih spominov na očetovo drugo ženo presoja od- rasla razumneje, kot je to zmogla storiti, ko je bila še otrok: "Kot kmečko dekle, stara je bila komaj dvajset let, se je poročila s tatom in prevzela nase dolžnost matere šestih otrok. To ni bila lahka na- loga, saj je bila še sama le otrok. Ata je bil zelo trd tudi do nje. Bila je zelo pridna in spominjam se, da se ga je tudi ona bala."^^ 9 10 11 Glej op. 2, str. 1. Glej op. 2, str. 4. Glej op. 2, str. 2. Ob branju rokopisa tega članka A. L. dopolnjuje: "Tudi druga mati ni bila slaba, toda to sem šele kot odrasla spoznala, ko sem tudi jaz razumela njene težave v številni družini z dvojimi otroki. Tudi mame ni imela več (glej op. 67, op. M. S.), kar ji je grenilo življenje vse do starosti, to se vidi tudi iz njenega pisanja." V zrelih letih sta si namreč A. L. in "nuna" spoštljivo dopisovali. Dalje pravi: "Vem, da nas je tata vse imel rad ali njegova strogost je na vse zelo vplivala; tudi mi smo ga imeli radi in smo ga spoštovali, ali se ga istočasno bali." A. L. 31. 3. 1993. "S pogreba se spominjam le tega, kako so nesli pogrebci rakev po kamenitih stopnicah dol iz hiše. Tega groznega trenutka nisem dovolj dojela, ker sem verjela sorodnikom, ko so me tolažili, da bo prišla mama nazaj ... Namesto na dan pogreba sem se pozneje mnogokrat jokala za mamo; ni mi šlo v glavo, zakaj je ravno pri nas mama umrla, pri sosedovih pa ne ... Pamet je morala zmagati, mačeha ni bila kriva, da je meni mama umrla. Ma- čeha ne more nikdar biti mama."^^ Albinino živ- ljenje v tej zvezi je še v poznih letih večplastno. Na pragu petdesetletnice gleda bolj razumevajoče na ravnanje očetove druge žene.^^ Leta 1973, torej dvajset let pozneje se ji v dopustniškem pisanju utrne: "Priznam, da mi je spomin na mamo mar- sikdaj pomagal iz težav. Imela sem mačeho, ki ni bila slaba, ali mama je samo ena."^* Še petnajst let pozneje, leta 1987 pa bolečina nedoživete mamine ljubezni močneje zakrvavi: "Bolj ko sem stara, bolj mi je manjka; zdi se mi, da moje življenje ni bilo nič vredno brez mame."^^ "Ker smo imeli tudi poštno nabiralnico, smo hodili vsak dan v dolino v eno uro oddaljeno vas Slap po pošto ter smo istočasno prinesli iz pekarije tudi kruh za trgovino. Majhna sem bila, nedorasla, pa sem nesla kruh v oprtniku na hrbtu, pa ga nisem smela jesti. Za denar, ki sem ga imela v šparovcu, sem si na skrivaj kupila kruha. Kako 12 Glej op. 7, str. 2, 3. 13 Glej op. 2, str. 2, 3. 1^ Izpiski iz mojega Dnevnika za časa mojega zdravljenja v Dobrni od 28. aprila do 29. maja 1973. /8. maj 1973. (tip- kopis). Glej op. 7, str. 2. 140 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino sem to napravila? Iz oprtnika sem vzela pol male štruce kruha in ga snedla. Ko sem prišla domov, sem pa rekla nuni,!^ da ga je kupil en revež iz vasi od mene na poti ko sem šla domov. Bil pa je ta denar moj otroški prihranek."!^ "Radi pa smo se imeli z bratci in sestrami od nune. Velikokrat so šli prosit mamo kruha, kot da ga prosijo zase, pa so ga dali meni." Cankarjevih bridkih anekdot je v Albininem življenju še nekaj,^^ vendar jih leta modrosti blažijo z ljubeznivo prizanesljivostjo.^^ Enako boleči spomini se nizajo v zvezi s šola- njem: "Doma nismo bili revni in bi me tata lahko šolal ... Niti tega mi ni odobril, da bi me dal v šestmesečno Gospodinjsko šolo v Tomaj. Jaz sem ga prosila in sem mu rekla, da bi mi pa kasneje manj izplačal pri doti. Nato mi je odgovoril, da kaj da mislim. On da ni meni ničesar dolžan. Ravno tako kot meni, če ne še bolj, je bilo zaradi tega hudo sestri Pavli, katera bi morala iti v nadaljnjo šolo v Tolmin v jeseni leta 1918. Pa ko je mama umrla, je šlo vse po vodi."^^ A. L. se je zelo lahko učila in vsak dan posebej ji je bilo žal, ko se je končal pouk. "Ker ko sem prišla domov, sem mo- rala takoj delati".21 Tudi za šolske potrebščine je bilo naporno izprositi denar.^^ Neizpolnjene želje po šolanju se kakor leit motiv vračajo v pisanje A. L., le da z leti dobivajo tudi nove osvetlitve, češ "šele sedaj, ko postajam stara, marsikaj laže razu- mem, oziroma moram razumeti. Nisem mislila, da je bil naš tata do konca življenja vedno enako 'trd' tudi do tistih, ki ne morem verjeti, da jih ni imel rad.Ob odkritju, da oče tudi najmlajši ni dovolil šolanja, ki bi utegnilo biti celo brezplačno, A. L. spozna, da v tem primeru torej ni šlo za razlo- čevanje med otroki prve in druge mame, ampak da se je "do konca življenja" "držal svojih načel, 'garaj, kakor sem jaz'".^^ V pisanju za javnost A. L. ne zataji svoje želje po šolanju, vendar se vzdrži globljih komentarjev, zakaj ni prišlo do tega: "Ver- jetno je bilo vprašanje denarja krivo temu ..."^ To- da še skoraj pri osemdesetih letih je skeleče zapi- sala v dnevnik: "Zvečer sem brala Kučana. Knjigo. Hudo mi je bilo, da tudi jaz nisem imela nje- govega šolanja."26 Otroci prve mame so klicali drugo ženo za "nuno", ka- kor so dejali v njenih krajih birmanski botri. Y Glej op. 2, str. 2 - 3. 1° Glej op. 2, str. 6, 7. Albina Lapanja, Replika ali moja dopolnila k zgodovini Ponikev, Ljubljana, 31. 3. 1993, 1 - 4 (tipkopis). Glej op. 2, str. 13. 21 Glej op. 2, str. 3. 22 Glej op. 2, str. 6. 2^ Albina Lapanja, Zdravljenje v zdravilišču "DOBRNA", Albina, Valerija, od 28. sept. do 19. okt. leta 1976, str. 4, (tipkopis). f! Glej op. 23, str. 5. 25 Glej op. 7, str. 2. 26 Dnevnik, 20. 3. 1990. Seveda A. L. v svojem življenjepisu ne more mimo tega, kako je že od malega trpela zaradi italijanizacije zahodnega slovenskega ozemlja. Spo- minja se, kako je skušal otroke slovenski učitelj, doma iz Tolmina zlepa pripraviti na nezaželeno dejstvo, da bo odslej pouk tudi v italijanščini: "Ko smo prišli v šolo, nam je rekel: 'Dragi otroci, sedaj se boste morali učiti tudi italijanski jezik, toda zapomnite si, kdor več zna, več velja.' Se je rekel: 'Kdor bo znal dva jezika, bo veljal za dva.'"27 Oče se je le težko privadil na to, da se njegovi otroci uče italijansko: "Sprva smo se morali učiti takrat, kadar nas ni slišal."28 Tudi njegovo hčerko je zelo bolelo, da so Slovenci pod Italijo tako zapostav- ljeni. "Mnogo rožnih vencev" je zmolila, da bi jih "Bog rešil italijanskega jarma", "pa ni nič poma- galo". Od leta 1927 dalje Slovencev uradno v Italiji ni bilo več. Uničili so vse kulturne ustanove s slo- vensko šolo vred. Sežgali so vse slovenke knjige, ki jih ljudje niso poskrili. Le v cerkvi so smeli peti slovensko in župnik je dovolil, da so se naučili poleg cerkvenih tudi druge, "narodne pesmi". Sre- di vasi so včasih zapeli le, kadar so se prepričali, da ni Italijanov v bližini, ali pa, da se je njim zahotelo slovenskega petja: "Res je bilo žalostno, da smo jim peli. Ali peli smo v našem jeziku ... Jaz nisem pela njim. Jaz sem pela sama sebi. Jaz sem s tem dala duška moji notranjosti ... Prav petje mi je bilo v veliko moralno oporo. Kadar sem bila zmer- jana in žalostna, pa sem pela in prevpila v sebi vse."2^ Oče je bil pevovodja v cerkvi, toda A. L. ga je šele petinvajsetletna in s pomočjo drugih pev- cev prepričala, da je smela hoditi k pevskemu zbo- ru.^0 Kot večina deklet na Primorskem je šla tudi A. L. služit. Leta 1936 je šla v Milano. Nekaj zato, da bi se bolje naučila italijanščine, predvsem pa zato, ker zanjo doma ni bilo mesta. A bila je naravnost bolna, pravi sama, ker je živela med samimi Ita- lijani, Id sploh niso razumeli, da govori svoj jezik. Ko je prebirala "Slovenca", ki ji ga je poslal brat, so se čudili, "da jaz razumem to pisavo. Oni so mi- slili, da smo mi Italijani, ki govorimo samo eno njihovih narečij".Po vem tem je bila v tujini le nekaj mesecev. Pred morebitno poroko z italijan- skim učiteljem iz Tržiča (Monfalcone) jo je begalo vprašanje: "Če bom otroke vzgajala v italijanskem duhu, bom jaz trpela, če pa jih bom vzgajala v slovenskem, bo pa mož trpel. Tako sem rešila to vprašanje na ta način, da sem ostala sama. Ni mi žal. Bolje sama, kakor pa nesrečna."^2 27 Glej op. 2, str, 3 - 4. 2« Glej op. 2, str. 4. 29 Glej op. 2, str. 11 - 12. 30 Glej op. 2, str. 11 - 12, 16. 31 Glej op. 2, str. 12. 32 Glej op. 2, str. 17 - 18. 141 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Leta 1939 je v vasi zasvetila električna luč in za njo so se kmalu pojavili radio-aparati. Seznanje- nost z dogodki v svetu je bila boljša, čeprav je bilo prepovedano poslušati radio v slovenskem jeziku. Ob nevarnosti, da jih pri tem zalotijo Italijani, so radio zaprli ali pa ga naravnali na valove italijan- skih radijskih postaj. Nekaj časa so jih "zavajala poročila iz Celovca". Polom Jugoslavije leta 1941 jih je zmedel. Vedno so pričakovali, da jih bo Jugo- slavija rešila izpod Italije, zdaj je pa "še sama tako sramotno propadla".^^ Qgg jo je zaradi zanimanja za politiko večkrat karal in tudi ko jo je župnik sli- šal razpravljati v domači gostilni s fanti o politiki, jo je posvaril: "Politika ni za babe."^^ Nenavadno je, da so ji domači že v otroštvu oponašali, da je "politkar". "Očitali so mi, da sem sitna in da vedno jokam. Saj to je bilo gotovo res, ker vsi že niso lagali. Res pa je tudi to, da vzroka temu niso ni- kjer iskali, predvsem pa ne tam, kjer bi ga gotovo našli. Ker sem čutila, da se velikokrat godi krivica, sem seveda začela premišljevati, kako bi se temu ognila. Če nisem mogla drugače, sem začela jokati. Prišel je tata na pomoč, pa je bilo dobro."'^^ To je le eden od utrinkov iz življenja med brati in sestrami.^^ Po vrnitvi iz Milana je šla A. L. leta 1937 v Ljubljano. Tudi tam je bila le služkinja, zato se je kar strinjala, ko ji je ob obisku doma nuna pri- govarjala, naj ostane doma, da se je lahko šla ena od njenih hčera učit za šiviljo. Začela je kupčevati z jajci in drugimi domačimi pridelki. Tedaj so ji zavidali, da ima svoj denar in so jo začeli spet odrivati od hiše. Odšla je služit v Bovec, vendar ni dolgo zdržala. Služkinja ni marala biti.^^ Novo življenje se je zanjo začelo ko je začela "delati za partizane", posebno po kapitulaciji Italije, 8. sep- tembra 1943. "Moje življenje je šele sedaj prišlo po- polnoma do izraza. Nič več nisem bila zapostav- ljena. Začela sem se izživljati. Iz knjig sem črpala znanje in pomoči pri mojem novem delu. Posve- tila sem se popolnoma političnemu delu. Že mese- ca maja istega leta smo postavili na Ponikvah (v moji vasi) odbor AFŽ. Jaz sem bila sekretarka. Vse mi je bilo novo, ali lepo. Vse je bilo slovensko in kar nisem mogla verjeti, da je vse to res, kar se dogaja okrog mene. Meseca oktobra sem bila ime- novana za članico okrožnega odbora AFŽ za Baško okrožje. Prvič sem bila poslana na teren meseca novembra 1943. V zadregi sem bila, kaj bom go- vorila. Toda mislila sem si: proti okupatorju, za našo vojsko, pa bo šlo. In res je šlo."^^ Nato v Življenjepisu sledijo dogodki iz parti- zanskega življenja. Predvsem jo je veselilo, da je imela možnost izobraževati se: "Domov se nisem več vrnila. Moje poprejšnje na pol ilegalno živ- ljenje sem zamenjala za popolnoma ilegalno. Sedaj sem bila prvič v življenju popolnoma prosta. Sto procentno sem se vrgla na delo za OF. Nikjer več nisem bila zadržana. Začetek meseca februarja sem bila poslana na nižji partijski tečaj v Police pri Šentviški Gori. Presrečna sem bila, ko sem se lahko učila in učila. Vse mi je bilo novo. Le hudo mi je bilo, ko sem videla, sedaj še bolj, kam daleč nas je pahnila italijanska okupacija. Saj še brati nisem znala pravilno slovensko. Da ne govorim o slovnici ... Bila sem stalno na terenu. Meseca aprila sem bila na okrožni partijski konferenci za Baško ok- rožje. Na tej partijski konferenci sem bila prvič. Saj sem bila sprejeta v partijo dne 23. II. 1944 v Po- licah na zaključku tečaja. Na tej konferenci sem prvič videla tovariša Srebrniča, starega borca za pravice primorskega ljudstva ..."^^ Na begu pred sovražnikom je "na položaju 13. 6. 1944" vrgla na papir "moje misli".^^^ Te razkrivajo refleksivnost Albinine narave. Včasih je bil kljub neprestanemu strahu in trepetu ukraden čas za sanjarjenje. Tedaj, ko je morala na teren na Bovško prek Bogatina in ko je prišla na njegov vrh, "se je že skoraj delala tema. Usedla sem se in moram reči, prevzelo me je nekaj čudnega. Prav sama v teh gorah. Okrog in okrog mene samo skalovje. Ali tako lepa intimna gorska tišina. Mislila sem si, ali je mogoče, da se ljudje pobijajo med seboj, ko pa je svet tako velik - dovolj ga je za vse - in tako lep ..."^^ Povsod, naj je bila v domačem okolju ali v Goriških Brdih, je doživljala človeško dobroto. Ne le enkrat so ji dali jesti od svojih ust, zato zveni otožno primerjava, da je bila večkrat "lačna doma, ko smo imeÜ vsega dovolj", kakor ko je bila med partizani.'*^ Ob drugi priložnosti primerja tedanji zgodovinski preobrat z reko, ki zapušča utečeno strugo, in si utira novo. "... Ravno tako je z našim sedanjim položajem. Ko si prebiral o zgodovinskih preobratih v daljni preteklosti, si si le malo predstavljal vse to gorje, danes pa ga sam doživljaš in občutiš na svoji koži. In tudi to ne more biti drugače. - Val ali reka človeškega živ- ljenja si hoče izbrati novo strugo, ne glede na to, da bodo žrtve in da boš mogoče ena teh tudi ti, ki bereš te vrstice. Ko bo ta reka človeškega življenja mirno tekla v svoji novi strugi naprej, bo spet za nekaj časa mir in le medlo se bojo spominjali nek- danjih žrtev njenega preobrata. Danes pa ni dru- ^•^ Glej op. 2, str. 19. ^ Glej op. 2, str. 12. Glej op. 2, str. 8. 3° Glej op. 2, str. 16. II Glej op. 2, str. 16. Glej tudi op. 19. ^ Glej op. 2, str. 19. 39 Glej op. 2, str. 22. Moje misli. Na položaju, 13. 6. 1944 (rokopis na listu iz zvezka). 41 Glej op. 2, str. 27. 42 Glej op. 2, str. 29. 142 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensico krajevno zgodovino gače kot da vsi pomagamo, da ta val čim prej zdrvi preko nas, ljudje pa, kar jih ostane, bodo spet nadaljevali tisto mirno življenje, ki si ga vsak izmed nas tako vroče želi. Prišel bo čas , ki bo tudi to prinesel."^3 Treba je priznati, da to razmišljanje ni podleglo stereotipnim firazam o izjemnosti parti- zanskega boja, ampak vsebuje osebno samostoj- nost, ki se dviga v svojem razglabljanju nad kon- kretno dogajanje in vojaško polarizacijo. A. L. je bila očitno dovolj bistra, da je klasične politične parole partizanskega vodstva slovenskega narod- noosvobodilnega gibanja skušala svojim rojakom približati z dogajanjem Lz narave. Tako jim poleti leta 1945 razlaga tedanje družbeno-politične spre- membe: "Kot menjajo letni časi lice naravi, enako narava menja lice ljudem. Prav v današnjih časih doživlja svet v svetovnem merilu, bi rekla, pre- stopek iz enega letnega časa v drugi."^ Izvirna je v tej zvezi tudi njena primera z vozom, "ki je težko obložen, pa ga vleče par majhnih zdravih voličev navkreber po slabi poti." Vabi k samo- zavesti in ponosu zaradi prestanih naporov: "... prvič sem sam svoj gospodar na lastni zemlji. Od samih takih misli je človek kar pijan," pravi A. L., "a njemu, ki si je vse to sam pridobil, pač ne pristaja kaj takega." In sklene svoje razmišljanje krepko čez mere svojega časa: "Junaško se bori in trezno uživaj, a radosti in gorja vsakemu ne raz- krivaj. Zavedaj se, da svet vsega ne razume, a kar razume, ne razume pravilno."'!^ Za črnobelo slika- nje ji ni in spet je tu primera iz vaškega življenja (vendar tudi z aluzijo na Sveto pismo), s katero želi pojasniti nastali položaj: "Zatorej ne obsojajmo sveta, ki nam ne more slediti tako, kakor bi mi mogoče želeli, ker se prav res ne more prebuditi iz tiste otrplosti, kamor ga je pahnil bivši režim. Kdor pa se šteje, da razume položaj, bo tudi znal tako delati, da bo svet za sabo pritegnil. Pravi pastirji bodimo in ovčke bojo šle za nami."'*^ Naslednjega dne, 4. 8. 1945, je A. L. bolj konkretna. Navzočim ima namen prikazati "glavni politični položaj današnjega časa" in res se spušča v komentar te- danjih aktualnih političnih dogodkov, s pojasni- lom, da jim je "vse to razkladala, ker vse to veliko vpliva tudi na položaj naše Primorske."'!'' A. L. v Življenjepisu dokaj podrobno opisuje svoja razočaranja zaradi svojega dela v tolminskem zadružništvu, ki ga je postavljala na noge, potem pa so jo skušali ujeti na limanice z višjimi funk- cijami. "Meni se to ni zdelo pravilno. Ako rüsem ^3 Albina Lapanja "Zakaj vse to?" /Prepis originala, Ljub- ljana dne 13. jan. 1981/. Albina Lapanja, Razvojna pot našega življenja, Tolmin, 3. 8. 1945. Rokopisno v zvezek. 45 Glej op. 44. 46 Glej op. 44. 47 Albina Lapanja, Dragi tov. in tov.ce! Tolmin, dne 4. 8. 45. bila zmožna za tajnika, npr. odbora zadruge, kako naj bi kar naenkrat postala načelnik Izgradnje ljudske oblasti. Prišla sem do prepričanja, da me ne marajo. Zakaj ne, pa nisem vedela. Verjetno sem bila prepoštena. Da nisem bila kos svojemu delu, priznam. Ali naj pove, in to še danes, kdo je. Če bi bili, bi bilo malo drugače. Vsi smo se učili. Samo meni ni bilo dovoljeno, da bi se učila. Ko sem prosila, naj me dajo na šestmesečni zadružni tečaj, so mi rekli "kedo bo pa zadrugo vodil?" "Le par mesecev kasneje pa nisem bila nič več zmož- na."48 Tudi v Ljubljani je A. L. doživljala veliko stisk. Najprej med delavci kartonažne tovarne: "Niso me razumeli. Napadali so me. Napadali so me, ali jaz sem jih ljubila, zahtevalo se je od mene, kot od stare partizanke, mnogo. Morala sem politično delati. Vse to me je utrujalo, tudi fizično delo je bilo zame pretežko. Sama priznam, da sem bUa tako naivno zavedna, da rüso mogli verjeti, da sem tak loli. Nič nisem imela od tega. Vedno so me napadali z vzdevkom "ta zavedna". To je mene zelo bolelo. Kam pa naj bi se drugam obrnila. Ali naj bi začela tolči po tistih, ki so mi v življenju vsaj malo pomagali."^^ Osmega februarja leta 1953 je umrl oče: "Na tem pogrebu mi je bilo zelo težko. V cerkev kot partijka nisem šla. Pa je bilo neumno. Saj mi je bil vendar oče, akoravno sem mislila včasih, da me ni imel rad, ali oče je oče. Toda moja dolžnost je bila takrat taka in ni nič pomagalo. Akoravno sem živela že precej časa od doma in od njega proč, mi je bilo dolgčas. Šele s tem momentom sem postala sama. Čeprav mi veliko ni pomagal, me je mar- sikaj dobrega in koristnega naučil za življenje."50 Tu se konča Albinin Življenjepis ob njeni 50- letrüci. II. Ustvarjalnost 1. Pesmi A. L. jih je začela pisati med drugo svetovno vojno, ko se je vključila v partizansko gibanje, kar pomeni, da vzgibi zanjo niso bili toliko osebne kot objektivne narave. Povod zanje je obstajal zunaj nje same. Jemala jih je za prispevek narodno- osvobodilnemu gibanju, zato so v prvi vrsti davek času. Prestale so svoj čas, danes so bolj ali manj njegov izviren dokument. A. L. je sama opisala okoliščine in ozadje nastanka posameznih pesmi.^l 4° Glej op. 2, str. 32. 49 Glej op. 2, str. 33. 50 Glej op. 2, str. 44. Albina Lapanja, Prepis mojih partizanskih pesmi ter vmes njih povezava, kje in kako so nastale oz. kaj je vplivalo name ... Ljubljana, dne 14. jan. 1981 (tipkopis). Pesmi Albine Lapanja so dokumentirane tudi v arhivu 143 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Prva je po teh podatkih nastala na dan kapitulacije Italije, 8. sept. 1943, iz navdušenja, da dvajsetletni okupator na slovenskih-primorskih tleh nima več kaj iskati. "Kaj ste culi bratje vi/ kaj se tu pri nas godi;" sporoča veselo novico izjavni subjekt.^2 pg. sem z naslovom "Prišel je odločilen dan" tematizira ozračje splošne mobilizacije in prostovoljnega od- hajanja k partizanom.^3 K pesmi "Partizansko cvetje!" je avtorica dopisala datum 8. 6. 1944 na Vojskem nad Idrijo ko je "hajkala pred Nemci". Temelj ubeseditve je prastara metafora za dekle: Rožica krasna/ rožica lepa/ to si ti res/ slovensko dekle// Rožica krasna/ slovensko dekle/ se rado podaja/ v partizanske vrste! Pesem je prišla tudi v antologijo.^4 Pesmi A. L. opisujejo avtoričine zadol- žitve na raznih krajih, nastajale so za slovo od pri- jaznih ljudi, s katerimi je pri svojem političnem de- lu prihajala v stik, reflektirajo smisel partizanskega boja, slavijo maršala Tita in pričakujejo zmago.^^ Da pa si je A. L. znala dati duška tudi mimo ciljev partizanskega boja, priča pesem "Visoki hribi". 1. V visokem hribu, v šumenju dreves, išče si duša tolažbe zares. 2. Ko najde si jo, se srečna počuti, saj našla je srečo, tolažbo zares. 3. Ko hodim po hribih in gledam navzdol, si mislim pač včasih, oj blagor ti dol. 4. A hitro zbežijo - mi misli drugam; mi nazaj pohitijo v planinski raj. 5. V dolini so ceste in ravnini lepe, pa srečnejše počuti se v hribih srce. Slovenskega NOB pesništva 1941-1945 na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Albina Lapanja, Kaj ste culi bratje vi!, Glej op. 51, str. 2. ^ Glej op. 51, str. 3. ^ Glej op. 51, str. 5. Prim. Boris Paternu, Marija Stanonik, Irena Novak - Popov, Slovensko pesništvo upora 1941 - 1945 /Partizanske/, I, Lj., 1987, str. 433, na str. 432 foto- grafija originalnega zapisa. 55 Glej op. 51, str. 7 - 8. 6. Ne moti te šum, ne moti te hrup, ti pa v miru uživaš svoj trud. 7. V miru v hribih se najde vsak, al' si bogatin al' pa siromak. 8. Zato pa zaključim jaz pesmico to: z vzklikom veselim: je v hribih lepo! Pesem je nastala je 29. 9. 1944, ko je prespala na sedežu Okrajnega narodnosvobodilnega odbora nekje nad Čadrgom v bukovem gozdu. Vso noč je deževalo "z vetrom, mraz nam je bilo in vsi smo bili premočeni. Ko sem se naslednji dan na robu gozda v bližini sedeža okraja grela na jesenskem soncu, sem imela lep razgled na vso Tolminsko z mestom Tolmin v sredini. Ob tem pogledu sem postala trenutno nekako zasanjana in napisala sem naslednjo pesem, ki nima prav nič borbenosti v sebi. Neki tovariš, ki jo je prebral, mi je rekel, da ne spada med revolucionarje, ker ni borbena. Po njegovem je imel mogoče prav, jaz pa jo le rada še danes prebiram in se spomnim na tisti lepi trenutek, ko sem gledala pod seboj v dolini ta lepi tolminski svet, obdan z vso lepoto narave in si vroče želela samo to, da bi bila kmalu svoboda in Tolmin samo naš - slovenski."^^ "... moje pesmi ni- so škodo vale mojemu političnemu delu, kvečjemu sem v njih povedala to, česar je bila polna moja notranjost."^' A. L. se je v času svojega aktivi- stičnega dela veliko gibala v porečju reke Soče: "Mrzlo in bistro sem jo opazovala, ko je pritekla navzdol po ozki strugi izpod Triglavskih pečin in hitela dalje v dolino proti Gorici po njeni kratko odmerjeni poti do Jadranskega morja."^^ Po zgledu Simona Gregorčiča se ji je tudi hotela oddolžiti s pesmijo, "v kateri nisem opisala le njenih krasot, ampak tudi pomembnost časa, v katerem smo se tedaj znašli".59 Zadnja pesem A. L. iz vojnega obdobja opitimistično zagotavlja že v naslovu: "Končano kmalu naše bo trpljenje." Nastala je 28. 4. 1945, dan poprej kot so partizani kot osvo- boditelji že vkorakali v Tolmin. Iz pesmi odmeva njihovo zmagoslavje: "Dejanja naj naša v svet govorijo,/ da Slovenci zavedni na Primorskem ži- vimo;/ dopustili pa tega ne bomo nikdar/ da tujec 56 Glej op. 51, str. 9 - 10. 57 Glej op. 51, str. 8. 5° Glej op. 51, str. 9 - 13. 59 V predelavi Andreja Pagona - Ogareva je bila pesem objavljena v Tolminskem zborniku, 1975, 98 - 99. 144 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Še dalje bi bil naš gospodar! //...// Na lastni smo zemlji tlačanili mij nikogar ni bilo, ki rešil nas bi;/ sami smo tujcu se postavili v brarV za vedno od nas bo pregnan tiran."^^ Vseh Albininih partizan- skih pesmi je petnajst in so oštevilčene po na- stanku. Od začetka se je podnje podpisovala z lastnim imenom, nato pa z ilegalnim imenom Zmaga. Zakaj si je A. L. izbrala prostega? Leta 1944 si je v svoj blok prepisala naslednje besede ruskega pisatelja Ilja Ehrenburga: "Zmaga ni mar- mor, zmaga niso stihi, zmaga je v cestnem prahu in znoju, zmaga ima mnogo ran, razbolele noge in od nespanja vnete oči!"^! Marsikdaj sem si jih med NOB kot okrožna aktivistka priklicala v spomin in jih ponavljala," piše A. L. "Ker je bilo več partizank s tem imenom, so meni dodali še pridevek - naša Zmaga -. To ime sem si sama izbrala. Ilja Ehren- burg mi je povedal, kaj pomeni zmaga."^^ Albina Lapanja je sem in tja še uporabila svoj dar za kovanje verzov. Vsaj tri pesmi so nastale leta 1946, ko je bila zaposlena v Tolminu. "Pesem o zadružništvu!" izraža njen intimen gospodarsko- političen koncept, ki se končuje z zelo povedno poanto, če pomislimo, kolikšna lakota jo je grudila v otroških letih: ".../ zadruga bo skrbela za to,/ da nihče pri nas lačen ne bo."^'^ Kajuhovsko naslov- ljena "Moja pesem ni le moja pesem" še v se- demdesetih letih dokazuje, da želi avtorica s svojo pesmijo služiti svojim rojakom in ne išče v njej utehe zase: "O jaz dobro vem, da moja pesem ni le moja pesem/ ona govori o trpljenju primorskih ljudi/ ki kot jaz pod italijanskim fašističnim te- rorjem/ skupno bili smo zasužnjeni."^ Etnološko pomembna je pesem "Ob stoletnici rojstva našega tata!", ko v peti kitici obnavlja oče- tove spomine, kako si je kot pastir želel belega kruha: "Komaj je odrastel krilcu prvim hlačkam/ moral je v Vrh h kmetu Črvu/ z bratom Tonetom, ovce, krave, konje past./ Ko pasel je, se na beli kruh le spomnil je/ saj še črnega ni imel za jest.// Je roženkrance večkrat molil/ ko se za ovčkami je podil;/ da kruha belega le enkrat jedel bi/ saj žep je le boba poln bil.// A naglo leta so minevala/ in mali Jožek je "Žef" postal/ Skladatelj Laharnar ga je orglat učil/ in ko enajstič se je z uka vrnil/ je v domači cerkvi prvič zaorglal!^^ Se enkrat ne more Oče in mati avtorice slikana okrog leta 1908 mimo dejstva, da jih je vzgajal "s trdo roko" in vendar so otroci ohranili svoje spoštovanje do nje- ga, saj se jih je vseh enajst zbralo na rojstnem domu v njegov spomin.^^ Že spodobnost zahteva, da je A. L. napisala pe- sem tudi drugi ženi svojega očeta, "nuni", kakor so jo klicali otroci prve matere. To je bridek življen- jepis šestih otrok, ki so vse prezgodaj izgubili očeta, kmalu za njim pa je odšla še mati. Otroke so poslali služit, dom je ostal prazen, in kmalu še pogorel. Edini sin, prvorojenec, je padel v prvi svetovni voj- ni, pet sestra pa se je polagoma omožilo in ena od njih je njihova "nuna".^'' Dvoje besedil vsebuje kri- tično ost proti pretirani noblesi v zdravilišču Ra- denci, češ "komfort tako velik je gospod postal, da/ mi ljudje njemu smo postali robot."^^ Ena zadnjih Albininih pesmi "V spomin mrtvemu partizanu" ubeseduje nenavaden motiv mrtvega partizana, ki se ga mrtvi branijo, ker da je "še premlad za v temno zemljo", naj se gre nazaj bojevat.^^ Tako se je pesnjenje A. Lapanje vrnilo na svoje izhodišče. Spočela ga je druga svetovna vojna in kakor z očetom ni prišlo do globlje uglašenosti, sta 145 f Glej op. 51, str. 20-21. ^1 Original v arhivu Albine Lapanja. °2 Albina Lapanja, Ljubljana, dne 13. jan. 1981 (tipkopis). Glej tudi op. 19. 63 Naslovi besedil: Končali smo trpljenje, Hladno sonce. Pesem o zadružništvu. °4 Prepis pesmi v arhivu Albine Lapanja. Nastala je 15. 8. 1946 v Tolminu, ko je bila A. L. "tajnik Okrajne Na- bavno prodajne zadruge z omejenim jamstvom v Tol- minu." Prim. op. 2, str. 32. 65 Prepis pesmi v arhivu A. L. v ovoju, za katerega avtorica pojasnjuje: Nekaj pesmi, ki sem jih napisala v nekaj letih nazaj od leta 1975 dalje, str. 10. 66 Nastanek pesmi: Ljubljana, dne 5. 6. junija 1976 oziroma Ponikve na Tolminskem, hranilišče: glej op. 65, str. 11. °' Albina Lapanja, Draga nuna", Ponikve 21. 6. 1980. Hra- nilišče: glej op. 65. 6** Albina Lapanja, Hotel Radin; ista. Sodobnost. Hranilišče; glej op. 65. Nastanek pesmi: Ljubljana, 13. jan. 1981. Hranilišče: glej op. 65. 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 se glede italijanskega škornja strinjala. Kje se to kaže bolj kot v pesmi. Zveni nenavadno, a je res, da je tudi oče napisal pesem, ko so ga 20. oktobra 1918 zaprli v Podbrdu v Baski grapi, ko je bil namenjen na Jesenice po hrano za otroke, ki jim je umrla mati, njegova žena.^O Člani ponikovskega bralnega društva pred kuliso narejeno za eno izmed iger 2. Dnevnik Če s svojo pesemsko dejavnostjo Albina Lapa- nja podaja eno roko svojemu očetu, z drugo sledi svoji prerano umrli materi. Spominja se namreč, kako je starejša sestra dejala očetu, da ve, da ma- ma piše dnevnik. Oče ga je hotel videti, a mu ma- ma ru hotela pokazati.^1 Tudi A. L. piše dnevnik, z njim je začela že kot otrok, a ohranjenega ima od leta 1961. Na vpra- šanje, zakaj je dnevnik iz prejšnjih let uničila, ni bilo odgovora. Posamezne zvezke številči,''^ podat- ke pa zapisuje po določenih kriterijih. Vanj vpisuje dnevne dogodke, svoja opravila in opravke, mo- rebitni posojeni denar in plačila in vreme. Z zad- nje straru zvezka vodi kontrolo dohodkov in iz- datkov. Osebna razpoloženja pri takem konceptu 'O Jožef Laapanja (roj. 21. marca 1876 na Ponikvah), Nikdar ne bom pozabil! Nikdar ne bom pozabU /oktobra dvajseti dan;/ Pod brdom me je Italijan zagrabil/ v zapor sem bil poslan.// Tam sem bil zastražen/ celih osem ur;/ porabil sem trenutek/ ušel sem pravi te&JI Korake imam še krep- ke/ galop po tiru grem;/ porabil sem trenutek/ ušel sem pravi čas.// Prijatelj ves prestrašen/ kaj še zdaj lahko bo;/ če naj' patrulja zgrabi/ potem bo res hudo.// Srečno sva dospela/ zjutraj na svoj dom;/ eno čašo kave spila/ vsega je konc blo.// Naprej zastava slave/ na boj junaška kri;/ če treba Italijana/ zagnat prot Beneaji./ Albina Lapanja pojasnjuje: 20. okt. 1918 je bil oče namenjen po hrano na Jesenice na Gorenjskem, ko so ga italijanski vojaki zagra- bili in zaprli v Podbrdu na postaji skupaj z Daminom na Slapu zvečer ob osmi uri. Ušla sta skozi okno proti jutru ob 3/4 na 4. - 5. avg. 1982. Original pesmi hrani Mile Ška- bar, Ljubljana, Gabrščkova 32. 7^ Terenski obiski pri Albini Lapanja, Lj., 6. 7. 1987 - M. S. ''2 Zdaj piše v zvezek številka 25. v njem niso vsakdanji gost, ampak prej izjema. Za tukajšnji pregled je na voljo le nekaj Albi- ninega pisanja, saj ga šteje za svojo skrivnost, kar se posebno očitno vidi iz kategoričnega sklepa: "V vednost. Pišem tudi dnevnik, hranim ga od leta 1961, do tega leta sem ga uničila. Tudi tega bom, ako bo čas dopuščal. Najbolj zvesta dekla 'Smrt' tudi pri meni ne bo zatajila. Moj sklep: razen Dnevnika vse oddam, še srečna sem, da lahko komu!"73 A j^ je izrazito refleksivna narava, zato se je tudi sama ne enkrat ustavila pred vpraša- njem, zakaj pravzaprav piše dnevnik: "Kako je brez odgovora tako vprašanje. Kdor ga piše, že ve. Kdor ga ne piše, bo tudi potem, ko mu to stol- mačiš, kolikor je seveda kaj takega točno tolmačiti, vedel ravno toliko kot poprej. Jaz imam občutek, da z mojim pisanjem dnevnika podaljšujem moje življenje ... ko ga vzameš v roko in ga bereš, ponovno podoživljaš, kar je bilo. Vedno to ni dobro. Včasih pa celo potrebno. Marsikateri moj dnevnik je končal v ognju. Mogoče je to prav? Mogoče? Za mene osebno prav."^^ Komaj omembe je vredno, da je dnevnik dolž- nost, napor: "Skoraj nimam več časa za pisati. To- da dnevnik mora biti vsak dan gotov. Ostal mi bo kot spomin na preživetih šest tednov v Nere- zinah."75 Veliko pomembnejša je fikcija o molče- čem zaupniku, tihem prijatelju, ki si ga A. L. pri- dobi s postopkom personifikacije: ".... Zopet mi je lažje. Ker nimam komu vse to povedati, si pa ti moj mali skromrü dnevnik, toliko prijazen, da me poslušaš. Rada te imam in ti bom še marsikaj za- upala. Ti vem, da me ne boš razočaral. Saj si re- vež, da me moraš poslušati. Resnicoljubnež!"'^^ Drugekrati si na vprašanje "zakaj pišem", odgo- varja, da zato, "da se z nekom pogovarjam, da nekomu odložim nekaj mojega bremena ... V najtežjih trenutkih se bom zatekla k papirju in mu bom zaupala, povedala, potožila vse, kar me bo težilo. Ker se mi ne more braniti, me bo prenašal in potrpežljivo sprejemal nase moje breme. Spet hodim lažje, počutim se pripravljena nadaljevati pot in se srečavati z novimi bremeni, ki se jih ne bom mogla ubraniti."^^ Čez nekaj dni se namišljeni ^3 Glej op. 2, str. 16. '4 Prepis iz dnevnika Albine Lapanja, v času od 22. julija do 28. avgusta 1970. Original v bloku mojega dnevnika štev. 5: Odločila sem se, da bom prepisala iz mojega bloka dnevnik iz zadnjega letnega dopusta na morju v Nerezinah, kjer sem dotlej letovala petkrat. - 27. avgust 1970. (Datum prepisa: Lj., 20. 1. 1983). 7^ 19. avgust 1970 - glej op. 74. 7° 29. julij 1970, glej op. 74. 1. maj 1973 - glej op. 14. "Zakaj pišem Dnevnik? Od- govor bo zvenel egoistično, zato, da z njim življenje po- daljšujem. Večkrat brskam po njem in se z njegovo po- močjo spominjam preživetih dogodkov. Pesmice in dru- gi moji spisi so vsi podpisani z datumom, da vem, kaj sem kdaj in nekdaj mislila in te misli primerjam poz- nejšim v življenju." Glej op. 19. 146 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino dvogovor nadaljuje: "Oprosti mi, dragi dnevnik, da Te obremenjujem z mojimi težavami. Toda bo- di mi tako ljubezniv, da me boš mirno prenašal, drugega pa ne zahtevam od Tebe. Vsak mora imeti nekoga, da se mu izpove. Ker sem sama, se bom tebi. Raje ne bom drugih obremenjevala, saj imajo brez mojih svojih težav dovolj ... Kadar bom imela prepolno notranjost, bom raje pisala pisala - in pisala ... Ker vem, da tega ne bo nikdar noben bral, pišem lahko tako kot je in kot prenašam sama te težave. Pišem, da se jih razbremenim. Mogoče se jim bom kdaj kasneje smejala. Da bi le bilo tako ... Kar sem napisala, sem jaz je 'moja bit', in kaj drugega naj še rečem na to. Vse sem pustila na miru, do sama sebe pa imam pravico, da se lahko operem in razbremenim. To vse mene teži in mi pri tem nihče ne more pomagati. Torej si pomagam sebi s tem, da pišem; to je res ena lepa stvar. Pišeš, pišeš; pišeš in včasih pri tem nič ne misliš, ker kar sedaj pišeš, si že mnogokrat pre- mišljevala in sedaj si se olajšala. Še res je, Albi- na."^^ V vlogi namišljenega sogovornika A. L. na- govarja dnevnik še marsikdaj, v želji, da s svojimi stiskami ne bi obremenjevala ljudi. Čeprav je nje- no antropomorfizacijo jemati zelo zares, jo je sama sposobna tudi ironizirati, s kančkom humorja: Na dopustu v Nerezinah se A. L. takole pogovarja z dnevnikom: "Oprosti mi ponovno, ali z nekom se le moram pogovarjati. Zdi se mi, da je zame bolje tako - kako pa je zate, gotovo tudi ni slabo."'^^ 3. Potopisi Tudi pri zapisovanju vtisov s potovanj in leto- vanj je Albina Lapanja zvesta sama sebi, saj jih ne meče na papir zgolj iz vzhičenosti nad novimi ob- zorji, ampak zaradi želje po podaljševanju, obnav- ljanju tistih občutij, ki jo prežemajo na novih po- teh. Ko je bila dvakrat od doma vsakič z eno od sester, je uvodoma pojasnila: "Poizkusila bom, da bom ves ta čas bivanja v Dobrni, da bodo nama te vrstice, ko jih bova kasneje prebirali, priklicale v spomin te dneve še enkrat take, kot sva jih do- življali."^" "Marsikatere podrobnosti tega potovanja bom napisala zaradi tega, da bova lahko kasneje z branjem le-tega ponovno podoživljali te dneve."^1 Leta 1967 je A. L. potovala v Italijo in na Elbo, vendar tega ni opisala pač pa potovanja v Španijo, Afriko (Kenijo), Grčijo, drugo potovanje v Italijo, naslednje leto Sovjetsko zvezo, dvoje potovanj po II 4. maj 1973 - glej op. 14. '9 13. avgust 1970 - glej op. 74. °0 Glej op. 23, str. 2. °1 Albina Lapanja, Potovanje dveh sester od Ljubljane do Dubrovnika da, dveh sester in sicer Marice in Albine Zefove iz Ponikev. Opis tega potovanja naj ima naslov "Epilog plavega krožnika". Ljubljana, dne 1. XI. 1973, str. 2. (tipkopis, 12 strani). nekdanji Jugoslaviji in bivanje v zdravilišču Igalo in Dobrni.82 Leta 1969 je imela priložnost videti Španijo, a nikdar ni mislila, da bo videla Atlantski ocean. Te- daj je v Španiji vladal še general Franco, zato je ta pot ni tako veselila: "Ko smo stopili na španska tla, sem občutila v sebi občutek togosti. Nesproščenosti. ... Tu se javno bohoti fašistični znak. Ko sem ga za- gledala, me je kar zmrazilo,"^^ jg tedaj razmišljala A. L. in napravila imenitno primerjavo: "Vsepovsod v Šparriji se srečujemo s staro mavretansko arhitek- turo. Je po svoje veličastna in lepa. To so stare lepote. Toda red bi moral biti nov. Ta koči življenje Špamje."^4 Premisleka vredna je tudi njena misel, ko se pri vračanju pojavi med potniki vznemir- jenost zaradi bližariia domačih tal, češ: "Tudi lepote se človek naveliča."^^ Pač pa se je A. L. leta 1971 izpolnila velika želja, da je videla Afriko. A ne ocenjuje je samo po njenih naravnih kulturoloških posebnostih in znamenito- stih, ampak jo presoja kot dolgoletna aktivna poli- tična delavka tudi s tega vidika: "Dobila sem vtis, da se prebuja, da hoče spet. živeti. Ne poseduje samo neizmernih pustinj in gorovja, tudi rodovit- nih predelov ima dovolj. Le potrebno je, da se Afričani upro tujim gospodarjem, sami prevzamejo oblast v roke ter se usposabljajo in izobražujejo."^^ Seveda Albina L. ne bi bila to, kar je, če vsega, kar se je ponujalo očem, ne bi notranje kritično motrila: "Ko smo se tako z našimi majhnimi kombiji poga- njali za vsemi temi živalmi preko nizkega grmovja in ostrega peska, sem se spraševala, kdo je bolj pameten - mi ali te živali? Mi, ki jih opazujemo in se podimo za njimi ter jih slikamo, ali one, ki nas nekatere mirno opazujejo, ležijo v senci ali pa be- žijo pred nami. Občutek sem imela, da jim še mar ni za nas."^7 Ob pogledu na najvišjo afriško goro Kilimandžaro se je odločila, da bo s tega potovanja opisala čim več doživetij in vtisov in jih posredo- vala svojim prijateljem, kar spet dokazuje Albinino pripravljenost za razdajanje. Tudi se na posamez- nih mestih razkrije njen dar za literarno oblikova- nje. Taka je originalna primera oblakov, ki jih je gledala z letala: "Bili smo v pričakovanju novih za- nimivosti v nadaljnjem letu do Indijskega oceana. Vreme smo imeli lepo. Leteli smo nad oblaki, ki so nam v jutranjem soncu nudili krasen pogled. Tik pod nami so bili videti redki, med njimi sem videla dol v neizmerno prostranost. Pred nami pa sem si jih predstavljala kot velik krožnik kmečkih štruk- ^2 Seznam Albine Lapanja z dne 11. julija 1987. ^3 Albina Lapanja, Opis potovanja v Španijo, 29. 9. 1969 in 4. 2. 1970 (tipkopis, 10 strani), str. 7. 84 Glej op. 83, str. 4. 85 Glej op. 83, str. 10. 86 Albina Lapanja, Vtisi iz Afrike, Ljubljana, dne 30. I. 1971 (tipkopis, 29 strani), str. 1. 87 Glej op. 86, str. 16. 147 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Ijev, ki le še čakajo, da jih gospodinja razreze, zabeli in postavi na mizo."^^ A tudi na tej celini ima pri- i ložnost za asociacijo na domače ljudi. Ob prista- j janju v Kairu se je "spomnila mnogih slovenskih \ primorskih deklet ki so v tej oddaljeru deželi med prvo in drugo svetovno vojno in tudi še prej služile kot služkinje, sobarice, varuhinje otrok in slično. Bile so primorane zapuščati svoje domove in iti tako daleč, da so lahko kupile opravo, ko so se po vrnitvi domov poročile. Marsikateri oče tega svoji hčeri ni mogel nuditi."^^ vsem potovanju so leteli po zraku 36 ur in 44 minut in preleteli 14.270 km. Medtem ko s potovanja po Grčiji ni kakih iz- ! jemnih opažanj, je čisto drugače z vtisi iz Rima: ; "Tu ni kaj opisovati in pripovedovati. Vse je tako mogočno, staro in lepo, da je vse to res treba le videti. Tu se vidi bogastvo in zanimivosti vsega sveta. V vatikanskem muzeju kakor v Sikstinski kapeli slišiš vse jezike sveta. Tu se dan za dnem in leto za letom zgrinjajo množice iz vseh krajev : sveta ter občudujejo lepoto preteklosti in njeno j ustvarjalno moč ... Le dva dni smo bili v Rimu in : toliko smo videli, da smo bili od samih vtisov ] utrujeni pa tudi nenasitni. ... je enkratno, da smo j bili v katakombah. Ker zgodovino brati je eno, i videti to, o čemer si bral, pa drugo ... Čudovito I doživetje, da smo videli to staro preteklost, ki smo i si jo dosedaj le po knjigah predstavljali."^^ Enako navdušenje je doživljala A. L. ob obisku \ slavnega Ermitaža v nekdanjem Lerungradu: "Ne j da se povedati z besedami, kaj vse se vidi v tem | muzeju."91 In vendar se samosvoje zamisli ob njem. "... Ermitaž; ta beseda pomeni osamljen, osa- mljenost, se pravi, tukaj smo sedaj sami, osamljeni predmeti, ki so nas nekdaj rabili tisti, ki jih nikoli več ne bo. Sami smo, pravijo, zaprti med štiri stene, pa čeprav velike; vsi nas gledate, nemo govorijo mimoidočim, toda tega, kar smo mi doživeli, ne : veste. Ne, ne vemo ničesar, le gledamo začudeno ; vse razstavljene predmete, ki so jih nekdaj rabili j ruski mogočniki."92 Pomemben je tudi pripis, ki se j nanaša na politično gospodarsko primerjavo te- j danje Sovjetske zveze in tedanje Jugoslavije: "Ne moremo primerjati naših plač njihovim in ne nji- hovih našim. Za nas je Din gospod zanje pa rubelj. Oni naj čuvajo svoje, mi pa naše pridobitve. Tito je ; že vedel, kaj dela; ne moremo enačiti naših krajev s j **** Glej op, 86, str. 22. °9 Glej op. 86, str. 28. 90 Graja - brez naslova, Ljubljana 27. IX. 1971, (tipkopis, 10 strani). Opis potovanja v Italijo, preko Sežane, Mester, Bologne, Firenc, Rima in dalje preko Pompejev do Na- polija in do Capri ... Ljubljana, dne 17. 10. 1972 (tip- kopis, 13 strani), str. 7. 91 Doživljaji z izleta po SZ, ljubljana 14. VIII. 1973 (tip- kopis, 32 strani), str. 29 - 30. 92 Glej op. 91. Sovjetsko zvezo. Ne more se dobesedno kopirati socializem v Sovjetski zvezi po vseh ostalih delih sveta. Vsak kraj in dežela ima svoje pogoje."93 Potovanje iz Ljubljane prek Banja Luke in Jajca v Dubrovnik ima simboličen naslov: Epilog plavega krožnika!94 Albina L. je sicer želela, da bi se na pot odpravile vse tri sestre iz očetovega prvega zakona, toda najstarejša se ni upala spustiti v takšno pustolovščino. "Nismo več mlade, prekoračile smo šestdeset let," je bila razumevajoča do nje A. L. iz veselja, da sta bili na poti skupaj s sestro, ki jo "življenje še posebno z otroških let veže" nanjo je zapisala: "Od vseh mojih dosedanjih potovanj mi bo ostalo to za vedno v najbolj lepem spominu."95 A. L. pojasnjuje, da je omenjeno potovanje poimenovala po nekem otroškem doživljaju, ven- dar ga konkretno ne razkrije. Toda v Mostarju, ko sta se prijateljsko pogovarjali, ji "je spet prišel naprej tisti 'mali plavi obtolčeni krožnik' še iz otroških let. Tisti trenutek sem sklenila, da bom tudi to potovanje opisala in ga po njem imenovala".9^ Za kaj je imel omenjeni krožnik tako pomembno mesto v Albininem spominu, je mogoče zaslutiti iz njenega Življenjepisa, v katerem tudi ne gre mimo njega in sestre, s katero sta bili tokrat na skupnem potovanju: "... Jokala sem se zato, ker me je jezila ... Pa sva se vseeno imeli radi. Pri kosilu sva morali jesti skupaj z enega krožnika. Bil je plav in malo obtolčen. Ostali so imeli vsi vsak svoj krožnik. ..."9^ Na koncu svojih potopisov se Albina navadno spoštljivo prikloni domovini: "Res, dom je samo eden in najlepša domovina je tvoja!"98 Ali "Ko smo okoli šeste ure zjutraj pristali na letališču na Brni- ku smo zaploskali od veselja. Konec je bilo lepega potovanja in tudi nevarnosti. Bili smo zopet v naši lepi Ljubljani! Povsod je lepo, doma pa najlepše!"99 Zaradi njene resnicoljubnosti tudi ni naključje, da se opraviči zaradi morebitno napačruh podat- kov,100 kar tudi nakazuje njeno skrb za ujemanje posredovanega z zgodovinskimi dejstvi. 4. Prispevki za objavo Kdo bi si mislil, da je na videz tako resna, za- držana Albina L. tudi za "hece". Se iz vojnega časa si je zapomnila šaljivo transformacijo kratice SPŽZ = slovenska protifašistična ženska zveza, kar so humoristi komentirali z besedami: "Saj prekleto žalostno zgleda."101 Glej op. 91, str. 32. 94 Glej op. 81. 95 Glej op. 81, str. 1. 96 Glej op. 81, str. 12. 97 Glej op. 2, str. 8. 98 Glej op. 83, str. 10. 99 Glej op. 86, str. 29. 100 Glej op. 93 in op. 99. 101 Glej op. 71. 148 46 1998 12 KRONIKA časopis 28 slovensko krajevno zgodovino Gostilna in trgovina Lapanje leta 1930 Tako torej ni naključje, da je trdoživa Tolminka doživela prvo objavo kot avtorica dveh šal, in to v samem Pavlihi. To je bilo leta 1968.102 Na odstrižek objave je dopisala z rdečim kemičnikom; "Moj prvi uspeh dva heca ..." prvo leto, ki ga je začela, kot upokojenka. Potem je še nekajkrat poskusila srečo, vendar zaman; tako da je na kopije, ki jih je zlo- žila v posebno mapo, le z rdečim svinčnikom čez čas dopisala: "ni uspeha".l''^ Naslednje leto, 1969, se je pojavila v javnosti v oddaji Še pomnite tovariši na radiu Ljubljana s prispevkom Kako smo volili v okraju Bukovo. Besedilo so vpletli tudi v knjigo pričevanj Slovenke v narodnoosvobodilnem boju leta 1970.1''4 Enako je vključen vanjo Albinin spo- min na "delo kot aktivistke SPŽZ v zapadno pri- morskem okrožju".1*^5 Sploh kaže, da je bilo 1970 glede objav najbolj rodovitno leto v Albininem življenju. Tega leta so ji objavili tudi spomine na 102 Pavliha, 24. 1. 1968. Zob za zob; Preveč jih je že (brez podpisa). Mapa v arhivu Albine Lapanja. 10* Albina Lapanja, Kako smo volili v okraju Bukovo. Še pomnite tovariši, radijska oddaja Radia Ljubljana 14. 9. 1969 - Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, II-l, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubjana, 1970, str. 356. 105 Albina Lapanja, Moje delo kot aktivistke SPŽZ V Za- padnoprimorskem okrožju, v: Slovenke v narodno- osvobodilnem boju, II-2, Ljubljana 1970, str. 1342. njeno medvojno delo "v slovenski Benečiji".106 Tudi za rubriko Pisma bralcem v Delu dokazuje, da jo je ta čas predvsem zaposlovalo njeno sodelovanje v partizanskem boju proti okupatorju. Po branju Sve- tinovega romana Ukana se ji je porodila misel, ki jo daje javnosti v pretres, da bi knjigo ponatisnili v cenejši opremi in bi bila tako dostopna tudi mla- dim. Ob gledanju filma Bitka na Neretvi pa jo je prešinilo, ali bi ne bilo primerno tudi po knjigi Ukana posneti filma, v katerem naj "bi bila pou- darjena mednarodna solidarnost in predvsem soli- darnost jugoslovanskih narodov".107 Se je pa leta 1970 razkrila še ena Albinina lju- bezen: rože. Na strokovnjaka pri Mojem malem svetu je naslovila vrsto vprašanj v zvezi z njimi in le-ta kakor tudi odgovor nanje so bili v reviji tudi objavljeni. Že v januarski številki naslednjega leta ji je ista revija objavila fotografijo o polepšanju okolice s cvetjem pri počitniški hišici "pri Zrimu na griču" v Spodnjem Vrsniku pri Idriji.108 Kot repor- terka iz tega kraja se je Albina L. izkazala isto- časno v Kmečkem glasu v članku Napeljava vode v Spodnjem Vrsniku.10^ Prav tako je tisti čas po- ročala o "Durjevih v Ponikvah",110 da bi se s tem vsaj malo oddolžila svojim somišljenikom iz druge svetovne vojne. Z enako motivacijo je nastalo pis- mo, ki ga je objavila v TV ISm in v njem na- govarja "'matere, žene in dekleta na Tolminskem, Kobariškem, Bovškem, Idrijskem in v sončnih Brdih". V njem jim zagotavlja, da ne bo snedla med vojno dane obljube in jih bo zares obiskala, hkrati pa jih opozarja na svoj članek v knjigi Slo- venke v narodnoosvobodilnem boju, v katerem se spominja njihovih krajev. Resnici na ljubo je treba dodati, da je bUa že pred leti Albina L. deloma svojo obljubo izpolnila, ko se je podala na pot "po šestnajstih letih po zaraslih partizanskih stezicah", kakor je dala naslov svojemu potopisu, ki ga po- vzema v besedah: "Nepričakovana srečanja, pov- sod prisrčni pozdravi, počasi se gorje pozablja. Novi rodovi živijo novo življenje."112 Te vtise si je nabrala pri obisku krajev "nekdanjega majhnega Bukovskega okraja in sicer: Bukovo, Jesenice, Ore- 106 Albina Lapanja, V slovenski Benečiji, Borec XXII, Lju- bljana 1970, str. 432 - 437. 107 Albina Lapanja, Nekaj predlogov ob romanu Ukana, Delo, 11. februarja 1970, str. 2. Sem sodi tudi Albinin dopis o nadaljevanki VOS na ljubljanski Televiziji, STOP, 4. 6. 1971, št. 21. 10° Albina Lapanja, Ali rastline škodujejo človeku? Ali mest- ni plin škoduje rastlinam? Moj mali svet, 3, št. 1, jan. 1971, str. 44 - 45. Ista, "Pri Zrimu na griču". Moj mali svet, januar 1971, str. 15. 10^ Albina Lapanja, Napeljava vode v Spodnjem Vrsniku, Kmečki glas, 10. febr. 1971, št. 6, str. 16. 110 Albina Lapanja, Durjevi v Ponikvah, TV-15, 28. februar 1971, str. 13. 111 Albina Lapanja, Obljuba dela dolg, TV-15, 24. junija 1971, str. 5. 112 Glej op. 103. 149 12 KRONIKA 46 časopis za slovensl