218. številka. Ljubljana, v ponedeljek 22. septembra. XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vb« leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje >e od četiristopno petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravni št v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. 1. ae prične naroče-vanje za zadnje Četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ Četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. » Pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneba. Upravništvo ,,Slov. Naroda". Najnovejši škandal. Ko smo lansko leto zmagali pri volitvah v Ljubljani, pozneje pa po vsej deželi in tako priborili si večino v mestnem zboru, v deželnem zboru in odboru, veselili smo se tudi zategadelj, ker smo si mislili: odslej bode tadi deželni šolski svet krmiski iz samih narodnjakov sestavljen, torej odločno naroden. In res, do današnjega dne govori se po mestu in po deželi, da je šolski svet v narodnih rokah, žal, da je ta govorica neosnovana, ničeva, da je vse to le prazno očitanje — obrekovanje. Deželni šolski svet kranjski, v katerem je Šu-manova grškoslovenska slovnica le z jednim glasom večine prodrla, kateri je moral menda vso svojo bistroumnost upotrebiti, da je razdelil znanih 600 gld. nekaterim lakomnim učiteljem na Kranjskem, Bkrbi v prvej vrsti in skoro izključno le za nemščino, to pa s toliko gorečnostjo, da bi bil že davno od Weitlofa zaslužil kako posebno darilo. Ta ljubeznivi deželni šolski svet, v katerem narodnjak (?) Šuklje zvonec nosi, poslal je vsem Ljubljanskim šolskim ravnateljstvom svoj odlok z dne 12. julija t. 1., v katerem najprej omenja, da se je po sklepu Ljubljanskega mestnega zastopa v pretečenem letu upeljala slovenščina kot učni jezik v Ljubljanske ljudske iole, da pata sklep v bodočem ravno začetem šolskem letu nema več veljave ter zaukazuje, da rc mora vse Ljubljansko ljudstvo v bodoče ravnati po postavnem načrtu z dne 29. oktobra 1878. št. 2067. Slovenščina, katera je bila po sklepu Ljubljanskega mestnega zastopa in z dovoljenjem kranjskega deželnega šolskega sveta, kot učni jezik za vse predmete upeljuna v vseh razredih ljudske šole, se mora že v pričetem šolskem letu 1884/5 zopet umakniti nemščini, katera ima biti odslej, začenši v 3. razredu, učni jezik za vse predmete, razun ver o nauka; slovenščina bi torej imela pravico samo pri otrocih 1. in 2. razreda, a pri učencih viših razredov ne več. Svojim očem nesmo verjeli, ko smo ta najnovejši škandal, ta atentat na našo narodooHt čitali v Bohotnem „Slovenci" in prav srčno bi bili želeli, da bi se objavil kak energičen „dementi". A žal, vse je britka resnica in deželni šolski svet kranjski, ki je še pred dvema letoma, ko je bil po svojej večini še nemčursk, potrdil sklep mestnega zbora Ljubljanskega, da se je slovenščina upeljala kot učni jezik za vse predmete in v vseb rezredib, je sedaj, ko je po velikej večini naroden, svoje delo uničil, slovenščino izbacnil iz ljud skih šol, na njeno mesto pa posadil u em š č i n o. Taki odloki se kujejo in izdavajo v narodnem, deželnem šolskem svetu kranjskem, to je plod spravljivosti, to je konjsko kopito germanizacije, katerega pod vladno togo ne morete več zakrivati. Lani zahtevalo se je nesrečnih 60O gld. za neobligatni pouk nemščine, letos upelje se nemščina v ljudske šole, drugo leto pa se smemo nadejati, da se nam vzamo slovenske gimnazij?, ki so itak le za poskušnjo. In vse to pod vlado, ki očetovski za nas skrbi, za katere slavo in hvalo smo porabili že vse možne in nemožne superlative! Ta škandalozni odlok nam kaže, da pri nas ni prav nič stalnega, vse od danes do jutri, da se ne troemo na nikogar in na ničesar zanašati, da vlada in njeni pristaši nemajo druzega v očeh uego germanizacijo in da so člani deželnega šolskega sveta kranjskega, vsaj oni, ki so bili prisotni v famoznej seji v 12. dan juliju t. 1. pristni p i j o -nerji za nemški most do Adrije. Deželni šolski svet pokazal je s tem činom, da so mu v prvej vrsti na srci le nemški otroci, potem še le slovenski, da se ne ozira na faktične razmere in potrebe, ampak, da je mero-dajna le samovoljna — kaprica. Zaradi tega bilo bi jako koristno, poizvedeti, kateri gospodje so sodelovali pri famoznom odloku z dne 12. julija t. 1., s katerim se je slovenščina vrgla iz ljudskih šol. Hvaležnost naroda jim ne odide 1 Izvestno je, grobokopi narodni ne mirujejo. Lani bi se bil svet podrl, da se ni dovolilo znanih G00 gld. A ko so bili dovoljeni, morali so gospodje glave stikati vkupe, kako bi je razdelili in pri tem pokazalo se je, da je bilo vse, kar se je govorilo o pouku slovenščine na kočevskih šolah, pra?.en humbug, kajti oglasil se ni niti jeden učitelj iz Kočevja in največjo podporo (do 80 gold.) dobili sti šoli v Kranjski gori in v Žireb, kjer vse gori za nemščino. Letos se z isto nujnostjo ponemčijo ljudske šole. To je druga etapa naše germanizacije in pregovor pravi, da gre v tretje rado. Česar nemšku-tarji neso storili, te izvajajo sedaj nekdanji naše gore listi, čeBar bi se niti Dežman ne upal, to je elastičnim našim možakom igrača in kmalu bodimo Brneli i v beli Ljubljani klicati: Quod non fecerunt barb ari, f ecerun t Barberini. Politični razgled. Hotranje dežele. V Ljubljani 22. septembra. Jutri bo začno v Pešti skupne ministerske konference, v katerih se bodo izdelale predloge za delegacije. Pred vsem bode ualog teb konferenc, sestaviti proračun za prihodnje leto. Izmej avstrijskih ministrov se jih udeležita grof Taaffe iu vitez LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) O dgoja. Odgoja igra važno rolo v državnej organizaciji; od nje je zavisno veličje in blagost občinstva. Naša vlada je že davno spoznala potrebo izobraženosti in prizadevala se je, razširiti jo po vsej državi. V jednem iz ohranjenih starih spomenikov, pisanem Žo dolgo pred Kr. r. stoji, da je že tedaj bila določena Bistema odgoje in da je vsako mesto, vsaka vas morala imeti svojo šolo. Kakor zahteva duh naših naprav, trudimo se storiti odgojo vsakemu dostopno, kolikor je mogoče največ razširiti potrebnih znanij mej narodom, in dati pridnim osobom priložnost služiti državi v korist. Mi nikakor ne skrivamo svojih, jako praktičnih, vzgledov na odgojo. Poglejmo, v čem se naša sistema izobraženja odlikuje pred ono, ki je v navadi na zapadu, kjer je skoraj v vseh stvareh razloček mej besedami in lakti. Obligatno izobraževanje v zapadnih državah je samo navidezno, kajti nema nikake sisteme. Odgoja brez točno določene sisteme je mrtva črko. Taka odgoja ne vzgojuje prepričanj in ne razvija človeka. V Kitaji je pa obligatna metoda učenja. Da se iz-polnuje, na to gleda vlada. Zapazil sem, da se zapadne vlade dosti bolj bavjjo s sestavljanjem programov, nego z osuovo določne mbtode izobraženja. Reči moram, da se mi to zdi nelogične in verojetno tudi ne bode donašalo dobrih rezultatov. Pri nas se zakoni o odgoji dele v dve kategoriji, jedna iz njih se tiče odgojo otrok, druga — mla-deničev. Naš vzgled na odgoje otrok je dobro izražen v jednem iz šestnajstih govorov carja Jong-Činga; tam najdete vse potrebne svete za roditelje iu učitelje, kako dobro odgojevati otroke. Car svetuje roditeljem učiti otroke že v ranej mladosti, resno lotiti se dela, učiti jih bolj načelom, kakor faktom, pogosto jih spominjati na postave in v njih razvijati pridnost. Učiti jih pridnosti in odučiti od slabih navad, to mora biti prva skrb odgoje. Za najslabšo navado smatra car „navado govoriti jedno, misliti drugo". Roditeljem priporoča, kolikor je moč razvijati v otrocih vedoželjnost in učiti jih pokorščini. Mladenič, ki se začne učiti, se mora nujprej privaditi odločnosti za dosego svojega smotra. Kaj more biti boljši od tega principa? Uspeh učenja je zavisen le od volje učečega se, zjedinjene z v8trajnostjo. To načelo ne godi samo uspešnosti dela, temveč tudi vzgojuje trden zuačaj. Sveti carja, kako se učiti, so tudi jako poučiteljni, in priporočati jih moramo vsem učečim se, kateri žele gotovega vspeba; zapopadeni so v sledečem. Pregledaj vsak dan zgotovljeno de!o. V kratkem ponovi vsakih 10—15 dnij, kar si se učil. Učiti se začni ob 5. uri zjutraj in uči se tako pridno, kakor sledi general za manevri svoje vojske. Uče uja ne Bmeš pretrgati pet ali deset dnij pod nikakeršnim predlogom. Ne obupavati, ako učenje počasi napreduje nikukor pa ne popustiti začetega učenja; h koncu je pa car pristavil svarilo: „čas hiti, kakor strela, v jednem trenotji mine mesec, za njim drugi in tako minejo leta". Jaz mislim, da ni lahko ugovarjati, da bi taka metoda ne bila dobra; sicer so posebno izbrane osobe, katerim ni treba takih svetov; pa take osobo so redke. Izobraževunje je pri nas obligatno že samo Dunajevski. Te konference se pa bodo končale z mi-nisterskim sv. tom, ki se bode posvetoval pod predsedstvom cesarja. „Narodni List»u neso nič kaj posebno uneti za Herbstov predlog o delitvi okrajev na Ce»liein po uarudnuslih. Sicer nemajo nič proti temu, a mislijo, da bi se tudi potem raba jezikov ne smela drugače uravnati kakor da bi Ćeh ali Nemec v vseh okrajih na Češkem mogel zahtevati iu dobiti pravico v svojem maternem jeziku. To zahtevajo osnovni zakoni, pravi omenjeni list. Herbstov predlog pride danes v deželnem zboru v prvem branji na vrsto. Soliiograclskl deželni odbor je predložil deželnemu zboiu načrt zakona, da bodo mogle občine ugovarjati žeoitvam nemaničev. Podobn> zakon neki namerava skleniti tudi zgomje-avstrijski deželni zbor. Hrvatski ban se je podal v Pešto, da se dogovori z ogersko vlado, zastran predlog, ki se predlože saboru, ki se sklice 30. t. m. Vse radovedno pričakuje tega zasedanja. Stranka prava bode še z večjo oOlo« uubtjo se ustavljala magjaronom. Pričakovati je jako burnih sej. Že adresna debata, iu volitev poslancev /a oge»s!ii državni zbor obetati veliko razburjenost. Nič manj burne pa bodo verifikacij« volitev, ko bode opozicija začela osve-tlovati vladni pritisk iu razne sleparije, ki so se godile. — Jako pomenljiv članek o hrvatskih razmerah je prinesel časopis „Ruskij Kurjer" katerega gluvne misli tu posnamemo, ker so vredne pomisleka. Pred vsem pa moramo povedati, da ta časnik ni kak organ ruskih slovano-filov, ampak organ ruske liberalne stranke. O jednem h česko-poljskim pobiatinstvom, pravi omenjeni list obračal je pozornost Evrope na se najbolj od nas oddaljeni kot slovanske zemlje, kjer mala pest hrvatskega naroda res junaško brani proti uemškemu in matljarskemu pritisku svojo nezavisnost. Z avstro ogerskim sporazumljenjem začenja se avtonomističua doba hrvatskega življenja, za razvitjem, katerega se takoj sovražno gledali Ogri, ki bo po ogersko-hrvatskej pogodbi postali jerobi ali pazitelji nad Hrvati Kako je to jerobstvo si lahko mislimo, ko varuhi sami odkrito trdijo, da Slovan ni človek, videli smo pa to tudi v poslednjim zasedanji hrvatskega sabora. Mirni razvoj Hrvatov začel je obračati nase pozornost drugih slovanskih plemen, in Madjari so se začeli bati, da bi v Hrvatih ne U8tal proti njim nov slovanski Piemont. Zato pa Madjarji neso bili zbirčni v sredstvih, da bi le ubili duh svobode tega miruega naroda. Poslužili so se vseb sredstev, zaevcev 24, divjaki so trije in jedna ožja volitev se ima obaviti v Sumoboru izmej vladinega in Starčevičevega kandidata Vseh poslancev je 110, in sicer iz bauoviue 75, iz bivše Krajine 35. — Na treh mestih sta izvoljena Dane Stankovič, predstojnik vladnega odela za notranje poslove, in dr. David Starčevič, na dveh mestih pa minister Bedeković, dr. Teodor grof Pejačević, Ivan Voučina in dr. Ivan-dija. — Dr. Marian Derenčin ni voljen v Ozlji, kjer mu je bil odstopil kandidaturo dr. Jordan, ampak je podlegel podžupanu Jastrebarskemu Fran-cisci-u. Zdaj mu ponuja Starčevič mandat, če hoče pristopiti k njegovej stranki. — Ker je bivši podpredsednik Mirko Horvat izvoljen v Karlovčici, so vsi velikaši vladini zopet skupaj, le Imbrice Josipo-vić* ne bo več nazaj — zato pa Varaždinci in sploh Zagorci ne dobodo železnice, katero ima Imbrica že v žepu. Kanonik Gašparič ni svoje zmage nič kaj vesel, ker mu ljudje ne dajo miru. Njegova kurija je bila že skozi četiri noči grdo zamazana, čeravno vojaške patrole stražijo po ulicah, a v petek, ko je prišel ua trg ribe kupovat, je jedva ušel ženam, ki so ga bile napale ter so pluvale za njim. Četirim Židom, ki so glasovali za GaSpariča, pobita so okna, a vse hiše, kjer stanujejo njegovi volilci, so že dvakrat bila omazane in onesnažene. — Mestni župan je izdal dunes povelje, da po osmej uri na večer ne smejo mladeniči na ulico. Mladež nosi na klobukih demonstrativno Starčevićevo fotografijo. Uroduik „Slobode" Krajač zapert je pri sodbenem stolu vsled preiskave pri uredništvu. Miškatoviča stražijo po noči vojaki. Od Save 21. septembra. ( S ur o v o s t B rezkih nemško-liberalce v.) — Izid volitev iz Brežkega kmetskega okraja je naše po sili Nemce razjaril in zdivjal. Prejšnji nemškutarski poslanec Šnideršič, ki se je le ob času volitev Slovenca bli nil, se še zdaj ne more potolažiti, da ni več izvoljen in da je tako sramotno z 22 glasovi proti 94 propal. Ta mož je neizmerno častihlepen, to je je« dina lastnost, ki bi ga za poslanca kvalificirala Inače pa je mož brez zuanja in brez omike. Vrhu tega pa ga znači — grda surovost, kar se iz sledečega dogodka razvidi. — Že tisti dan, ko se je volitev vršila, je nekatere narodne volilce, ki so dalje časa v Brežicah ostali, grdo psoval in malo je manjkalo, da ne bi vsled njegovega hujskanja do tepeža prišlo. Vender je tisti dan mirno vedenje narodnih volilcev podkupljeno druhal Šnideršičevo razorožilo. V nedeljo 7. t. m. pa je prišlo do »krajne surovosti. Dva sina narodnega volilca Verstovšek-a is Pisec sedita mirno v gostilni pri Hei ier-ji v Brežicah. Kar se privali nemškutarska drubal njej na čelu Šnideršič, Potočnik in „ d i v j i" Jaka, to je znani upokojeni davkar Lassnig. Koj začne nekovo podkupljeno debeluhasto človeče zoper onadva razsajati in zmerjati. Kmalu se mu še pridruži oni Lassnig. Čujejo se najgrše pjovke, katerim Šnideršič pritrjuje in smehljajoč prikimava. Dostojnost tirja, da teh psovk no zapišem. Ko se pa onadva le mirno držita, postane druhal Še bolj razjarjena in divja. Jeden onib dveh mladeničev gre ven, da voz zapreže in se tega škandala znebi; Lassnig in podkupljeni pomagač udereta za njim. Tam ga zgrabita, ter ga začneta metati ob tla in zid. Lassnig ga je še s palico po glavi in po hrbtu tolkel. Vse dečkove prošnje ne pomagajo nič, dokler nisti onadva surovosti nasitena. Dečko je jako pobit in nevarno poško« dovan. V glavi mu vedno Šumi in težko, da bi ke-daj popolno ozdravel. Pa še ni dosti. Po tem surovem dejanji gresta oba zopet v sobo in planeta na drugega mladeniča. Sujeta ga sem in tja in naposled ga pahueta ven. Vsemu temu surovemu početju se Šnideršič ni nikakor ustavljal, temveč je s smehom in odobravanjem k surovosti spodbujal in nedolžne mladeniče grdo zmerjal z nwindischer Rotz* bube" etc. Ni dvoma, da je Šnideršič sam celi ta škandal upeljal in onadva težaka podkupil. Le z njegovim privoljenjem sta sa upala tako postopati. Upati je, da kakor ona dva tolovaja, sodnija tudi Šnideršiča kot prouzročevalca te surovosti zasači. No slovenski možje Brežkega okraja, ali se ne sramujete, da ste tac "ga človeka kedaj za poslanca imeli. Zdaj je zopet svojo sposobnost za to častno dostojanstvo dokaza). — Šnideršič je župan Brežki in načelnik Brežkega okrajnega zastopa. Te dve zastopstvi sti po tem škandalu onečasteni! Da nema nemška pseudo-liberalna stranka boljših neomadeževanih mož za taka častna mesta, je vender čudno. To kaže na njeno spridenost. — Višje oblasti pa vprašamo, ali ni prišel Čas, ali ni dosti povoda, da se mož, ki je po takih surovostih omadeževan, od častnega mesta — županovega in od načelništva uradno odstavi? To tirja dostojanstvo teh zastopov, to tudi za gotovo pričakujemo, kedar bo sodnija nedvojbeno udeležbo in pro-uzročbo Šnideršiča pri teh škandalih dokazala. — Preiskava se je že pričela. Iz tega dogodjaja se vidi, kakovo osobno varnost uživamo mi slovenski Stajerc-. Jamska Ivanka. iDtroite, et bic dii h u nt! Kakor se epični proizvodi v nas Slovencih neso mogli vspeti do umeteljno dovršenega eposa, ravno tako i dramatične tradicije neso naudušile nobenega naših pesnikov, kateri bi bil ustvaril iz njih skupino: mislimo namreč na kako žaloigro ali pa spevoigro v narodnem duhu. Ni se tedaj čuditi, da je neki vojaški kapelnik z imenom Šantl, — preteklo je že od tačas skoraj poldrugo desetletje — žel toliko slave in priznanja pri celem slovenskem narodu, kadar je namreč Miroslava Vilharja muzikalna „disjeeta membra pritae" — v njega samega imenovana nazivom nJam-Bka Ivanka* v obliki „Grlice", — pobral ter z lju-beznjivo, mladeniško gorečnostjo skupil jo v godbeno vsestransko dovršeno celoto, — v opereto, s popolno predigro ali ouvetturo. Komadi M. Vilharjevi, kakor se nahajajo v omenjenej zbirki, vejejo pač čistega slovenskega duha ali zde se ti kakor neobdelani biseri brez svita, brez pravega življenja. Dramatično gibčnost navdihnil je tem, po-večem Se liričnim, komadom vrli Šantl. Kaj da je ustvaril iz tega Bkromnega inventarja, uvidimo precej iz krasne ouverture. Glavni thema ponavlja se ti umeteljniško trikrat, vselej v druga čin'j modulaciji in kako v resnici k las i čuo ga je skladatelj obdelaval, tega dandanes ne priznava samo še leta 1870 t ako i men o vani slovenski šovinizem, temveč tudi ves naobraženi muzikalni svet. Kar je Meverbeer v velikej operi glede figu-racij v basu poskušal, ter kar se je v najnovejšem času še le toliko občudovalo na nemških Mil-lockerjevih proizvodih, to smo imeli mi Slo- venci že poldrugo desetletje. Aii čislali nesmo po vrednosti tega dragocenega dela, ter kmalu ga vrgli v prašno dramatično registraturo, iz katere ga je rešil zopet marljivo delujoči član dramatičnega društva, gospod J. Stare, kateremu gre tedaj, kakor vrlemu režiserju g. K o c e 1 j u, pred vsem vsa čast in hvala. Radovedno pa je bilo občinstvo na izvršetek iz dveh uzrokov; slišati čez dolgo časa rajske melodije domačega umotvora, — ter kar je po takem prenehljaji posebno važno, slišati jih po novih močeh, na katere se ne veže povoličevalna tradicija. Nemirno smo čakali, da kar naravnost izpovemo, kako se bode obneslo novo pridobljeno osobje. Preteklo soboto in nedeljo tedaj polnila je mila „Jamska Ivanka" polne gledališčne prostore, — občinstvo pa je sprejemalo posamezne točke v pravem alovesnoatnem navdušenji. Onv. rt uro je kakor že pred dvema letoma pri Preširnovej slavnosti v redutnej dvorani vodil vojaški kapelnik g. Nemrava v občno zadovolj-nost. Želeti je pač bilo, da se to divno delo iz-vrševa še mnogokrat na javnih veselicah mesto zna-n h in premlet h nemških operet iz vrsto „schbne Galatbe" in „Bettelstudeuta". Občeznanega sujeta ne bodemo razpravljali: naj zadostuje, pa ga imenujemo slično mnogim dru gim librettom jednake vrste — nezmisel. Petje in glasbo po ouverturi je hvalevredno vodil učitelj glasbene matice g. So eho r. Bogomil-a je pel g. Š ta m car, (bariton, katerega še nismo čuli na gledališkem odru. Prede-Btioiran je bil pač tej uiogi po njegovim znanem ljubkem glasu, a da je postal kos dolgej nalogi spevoigre, prebiti je moral mnogo truda; najbolj bo vedel isti to ceniti, kdor se je kot igralec vadil le v neznatoej igri; a k besedi pride še petje: pozornost obračati ima gledališki pevec tedaj na dve strani; lehkomišljeno občinstvo, zahteva da zadostuje obem nalogam. Dvobojiti se je moral precej v prvem činu z glasovito g. Gi!rbič-evo (Jamska Ivanka) operno pevko, — uže po tradiciji obožavano od slovenskega občinstva; pripomogla je v prvej vrsti k izglednemu vspebu, kateri se je dosegel kakor v solin, dvospe-vih in moških zborih. Da se je kot fina igralka posebno odlikovala, ni mi treba poudarjati: iz Jamske Ivanke ter iz nemškega Freischtitz-a znani so njeni samospevi, v katerih tako efektno pričenja kleče svojo pesen. Oba večera odlikovalo jo je občinstvo s krasnimi šopki, kakor tudi g. Odi-jevo, člen zemalskega narodnega gledališča, katera je igrala Ivankioo mati. Ni mi treba posamezno razpravljati njenih zaslug glede omenjene spevoigre, vsaj smo jo kot člena domačega dramatičnega društva v ravno tem proizvodu že z N o 11 i-jem vred občudovali. Vse jedno naj omenimo terce t 2. Čina, v katerem je vsaka *e navedenih oseb tako lepo pokazala svoje posebnosti in prednosti. Skoraj smo pozabili povedati, da je skladatelj Bogomil-ovo nalogo namenil tačas slavnemu našemu Nolli-ju; po pravici pa pristoja tenoru. Obupnega viteza Malogradskega je izvrstno kakor v igri tako v petji slikal velezaslužui naš režiser g. Kocelj (Gecelj). A priznavati moramo, da je od samospevov Jamske Ivanke njegova točka glasbeno najljubkejia in uajhvaležnejša. Popolnoma zadostil je neznatnoj ulogi gospod Eržen, kateri je igral Ivankinega očeta. Še le v 3. činu nastopi Kalški vitez (gospod Meden) premagalec Malogradskega viteza; obljubijo mu v dar in plačilo Ivanko. Odkritosrčno moramo dopovedati, da nam ravno tenor-ova uloga, kot toliko nehvaležna, v tej igri nič kaj ne ugaja. Mogoče je bilo izpeljati jo tako umetniško dovršeno le našemu Meden-u. Že v samospevu, izražaj očem hrepenenje po Ivanki, ubral je milodoneče strune krasnega njegovega glasu, in zvoki so zveneli s tako zmago v i tost jo po gledališnej dvorani, kakor nekdaj. Če smo govorili o tradiciji dramatičnega osobja, menili fcmo z njo pred vsem slavčka domačih pevcev gosp. Meden a. Kako je naudušil občinstvo pri občeznanej na-pitnici, v katerej se je izpretnega igralca pokazal, ni mi treba posebej navesti; čutil je pač vsakdo Bilo in prepričevalno lepoto pevskega duha, in če kdo zasluži, imenovanim biti v Slovencih pevcem pevcev, tak naj gre g. Meden-u naziv „ein gottbe-gnadeter Siinger." Le po takej izobraženosti v glasu in glasbi bilo je mogoče, da smo čuli tak prekrasni visoki c, kakeršnega smo v napitnici radostno občudovali. Da je po končanem mojsterskem peterospevu: (g. Gerbič-eva, g. Odijeva, g. Meden, g. Štamcar, g. Eržen) kar elektrizovano bilo občinstvo, je zopet posebna zasluga Meden-ova, katerega si slišal iz celega spremljajočega moškega zbora. Ker smo slučajno omenili moški zbor, tak naj izpovemo, da se je v istini zelo vrlo obnesel v vseh mnogovrstnih položajih, katere mu je naložila igra: kakor lovski viteški in vojaški zbor. Če tedaj konečno izrekamo, da se druzega tudi nadjali nismo od slavnega našega čitaloiškega zbora (choregus mu je bil ta pot g. PaternoBter), — smo blizu povedali vse; izražamo le še Željo, v katero nam bo gotovo hvaležno slovensko občinstvo pritrdilo, da kmalu zopet na domačem odru slubamo in občudujemo — divno „Jamsko Ivanko." Robert Bež ek. Domače stvari. — (Umrl) je danes zjutraj deželni šolski nadzornik g. Raimund Pirker. — (Wawreczka contra „Slovenski Narod".) Naši čitatelji se morebiti še spominjajo nekega dopisa „Od Semiča" z napisom „457 Ortsgruppe des deutschen Schulvereins". Ta dopia razvnel je g. Wawreczki, c. kr. subst. davkarskemu nadzorniku v Črnomlji itak že nemirno kri tako silno, da nam je po pošti poslal dolg popravek. Ker Blednjega nesmo vsprejeli, uložil je tožbo proti nam in danes je bila obravnava. Tožitelja zastopal je dr. Schrev, toženec urednik J. Železnikar zagovarjal se je sam in ker je takoj izjavil, da popravka na noben način vsprejeti ne more, začela se je redna obravnava. Toženec urednik Železnikar dokazal jo stavek za stavkom, da vVavrreczka, ki v dopisu niti imenovan ni bil, nema nikake pravice do tega popravka, ker ni pooblaščen govoriti v imenu nemškega šulferajna, niti šolske oblasti, niti v imenu tistih Kočevarjev, ki so si v lase skočili, ker popravek sploh ni v smislu §. 19. sestavljen, ker so navajajo novi; fakta itd. Dr. Schrevu ni bilo lahko zagovarjati že a priori izgubljeno stVBr in Bodnik c kr. pristav gosp. Čuče k je z navadno objektivnostjo proglasil sodbo, da je urednik I. Železnikar oproščen in da mu ni treba vsprejeti popravka. Mi smo g. Wawreczki že davno v listnici povedali, „daBS das ist nichts", a ni nam hotel verjeti, danes bo je menda vendar prepričal da ima § 19 tudi svoje muhe. A to še ni dosti, kajti dr. Schrev objavil je priziv, ki pa gotovo Vavrečki no bode donesel lovorik, temveč novo blamažo. — (K debati o verifikaciji Obresove volitve) poroča se uam z Notranjskega: „Načelu;k deželne naše vlade, gospod Andrej baron Winkler, zavračal je z veliko indignacijo od vladnih mož sum, da bi se bili le ti kaj mešali v volitveno agitacijo za uotraujskega kaudidata, ki je bil vladi po volji. Da se neso, to bi bilo spodobno, vladnega dostojanstva vredno! Ali so se, preočitno so se, da bi se moglo to tajiti! če načelniki naših političnih uradov to utajiti hote, potem so imeli za agitacije č&sa glave Bvoje v pesek zarite, ali pa jim ne mari, kaj da počno poddani uraduiki. Kje je hodil načelnik glavarstva Logaškega, da sta mu ušla na dan volitve koucipist Orešek in praktikant Rihar, ki je pa sedaj že začasen koncipist, iz pisarnice in naravnost letela v Postojino na volišče, da sta tam v potu svojih obrazov do zadnjega trenotka uganjala agitacijske svoje „bravoure" ? Kdo izmej volilcev se ne vprašal, kaj imata Logaška uradnika opraviti v področji Postojiuskoga glavarja, opraviti kakor dva tekalca na volišči, kdo se ne smij al divni uradni pridnosti teh dveh volilnih kortešev? Vsega tega gospod grof Pace ne vć, res ne ve? In kaj tudi tega ne ve, kako častno uradno stražo imeli so ne prestano tiste dni pred volitvijo volilni možje iz Rovt in iz Hotederšice, tako, da niti muha na nje sesti ni mogla? Oj divna avtonomija političnih pra-ktikantov in koncipistov, — divna avtonomija Logaškega okrajnega glavarstva, če vsega tega gospod deželni predsednik ne čul, ne čutil, ne slutil! Mi pa vse to dobro vemo, ker godilo se je o belem dnevi in ker so strmele nad vsem tem naše bdeče oči. Mi pa te opazke tudi izročamo v javno pomujo, iu pričakujemo, da bode zastopnik vlade v prihodnji seji deželnega zbora — faktično popravil izjavo gospoda barona Wiuklerja v verifikacijski debati. To se ve da samo tedaj, Če si nesta volilna svoboda in vladna objektivnost nasprotni stvari, kakor sta a nasprotna severni in južni pol revne naše zemlje!" — (Otvorenje novega šolskega poslopja v Št. Vidu nad Ljubljano) vršilo se je včeraj jako slovesno. Mej potrkavanjem zvonov in pokanjem topičev pričela se je slovesnost v cerkvi, iz katere je potem šel sprevod k novemu šolskemu poslopju, naprej mladini s šolsko zastavo, potem cerkvene zastave in duhovniki. Dekan g. Ur bas je šolsko poslopje blagoslovil, na kar je c. kr. okrajni glavar g. Mah kot imel slavnostni govor, v katerem je poudarjal važnost šolstva v obče, posebno pa Še Št. Vidske šole za tamošnjo obrt. Govornik pravi, da ne dvomi, da bode šola dobro napredovala in da se odpre drugo leto Četrti razred ter da bode v izgled Ljubljanski okolci. Na starem in novem šolskem poslopji vihrali sti cesarska in narodna zastava. Novo šolsko poslopje ima dve prav prostorni šolski sobi in dve stanovanji za učitelje. — (Iz Bosne) došlo je v Ljubljansko okolico več mladeničev, da se pri naših mojstrih izuče v rokodelskih strokih in izučeni se vrnejo nazaj v svojo domovino. Kakor se čuje, napotil jih je semkaj nekov trupist v Bosni, rodom Borovničan, ter dal po svojem bratu v Borovnici nastaviti v rokodelstvu. Tem mladeničem, ki utegnejo porabiti svoj čas s pridom, pa se je večjidel živeti in oblačiti ob milostinji, ker druge podpore nemajo. — (Naš domači umetelnik,) gospod orglar Fran Goršič v Ljubljani zvršil je za žup-Ijansko cerkev v Borovnici nove orgije, ki v zmislu napredka orglarske umeteljnosti zdelane služijo v čast našemu mojstru, kakor druga prejšnja njegova dela. Postavljene pa bodo v Borovniško cerkev še le prihodnji mesec, ker cerkev ravnokar nekoliko prenarejajo in lepšajo. — (N e m i r) v včerajšnjej noči je bil velikansk. Povsod so bili pretepi in mestno redarstvo, katero je imelo jako trdo delo, napolnilo je vse zapore ro-tovške z ra/grajalci. Posebno so bili vojaki včerajšnjo noč nemirni in v Lattermanovem drevoredu bil je pobit četovodja domačega polka tako hudo, da so ga morali odnesti v vojaško bolnico. Več razvijalcev ponočnjakov je mestno redarstvo še današnji dan zaprlo. Jako surovo sta bo obnašala v „Zvezdi" dva tukajšnja trgovca, katera sta mizarskega pomočnika ranila na glavi, mestne redarje pa razžalila. No, ta dva gospoda bodeta že prespala v zaporu svoje sirovo obnašanje. — (Izpred porotnega sodišča.) Hudodelstva požiga zatožena je bila v soboto Marijana Rojim iz Zgornje Šiške. Porotniki so njim stavljeno vprašanje z 10 proti 2 glasoma zanikali iu Rojina je bila zatožbe oproščena. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bruselj 22. septembra. Moniteur objavlja novo šolsko postavo. Ob cestah prilepljeni so plakati, v katerih se prepovedujejo vsa zbiranja in pojavi na javnih prostorih in v katerih se pravi, da so predstojeće občinske volitve najboljše bojno sredstvo proti šolskej postavi. Napolj 22. septembra. V 24 urah do včeraj 4. ure popu lud ne 280 osob zbolelo, 116 za kolero umrlo. Razne vesti. * (Krvavec Anton Kammerer na vislicah.) Krvavca (anarhista) Antoua Karomerei ja, kateri je bil kot vojašk begun že od 19. maja t. 1. pri posadkinej sodniji v preiskavi, so v 20. dau septembra t. 1., kakor smo že v soboto brzojavnim potom poročali, ob polu šestih zjutraj na dvorišči Alserske vojašnice obesili na vesel.h. Sodba se ja vršila 5. in 6. t. m. pri vojnem sodu iu kazenska obsodba je zadobila z dnem 15. t. m. svoje pravno veljavo, ter je bila obsojencu 18. t. m. naznanjena. Anton Kammerer, doma iz Stiebinga v Šleziji, 22 let star, katoličan, samec, bukvovez, proBtak pri pešcih, se je nekoliko šolal in do sedaj še ni bil kaznovan. Bil je član socijalistične delavske stranke, je jako pridno deloval iu ustrajno pospeševal u tihotapljenje in razširjevanje prepovedanih časopisov in tiskovin, živel v Thunu, Freiburgu in v Bernu ter bil ondu najodličnejši in najbolj marljivi član tamošnjega društva krvavcev. Udeležil se je meseca junija 1883. leta v Ztirichu zborujoče skupščine krvavcev, kjer se je s Stellmacher jem (nedavno obešenim) seznanil. Oba se zjedinita vsled sklepa tega občnega zbora mejsobojno delati propagando z vsemi močmi za dejanstveno delovanje in za boj zoper Bedaj obstoječo človeško družbo, za pridobitev po-t robnega deuarja v prospeh in izvršetek svojih namenov in nakan in za odstranitev vseh tej stranki neprijaznih in neljubih osob. Kammerer kmalu potem roparsko napade s Stellmacherjem in z neko tretjo osobo v Strassburgu kočijaza Mihaela Sehae-Ule-ja m na to umore ravno tam musketierja Ivana Adels-a Kammerer se je soudeležil tudi roparskega umora lekarničarja Franca Linharta v Strassburgu. Štiri tedne pozneje napade in oropa Kammerer s Stellmacherjem, Schreinerjem, z Mihaelom Kamičem in ie z jeduim drugim znaucem bankirja Heilbronerja in zasebnika Oettingerja v Stutt-gartu. 7. decembra pr. I. se je Kammerer na Dunaj: pri gosposki oglasil z imenom Amold Otter, 15. decembra 1883 zavratno ustrelil policijskega koncipi-sta lllubeka in 10. januvarja t. 1. s Stellmacherjem in šh s r r« 11 itn pomagačem roparsko napadel in oropal Eiserta in njegovo rodbino. Na to potuje Kammerer sredi meseca januvarija t 1. pod imenom Matije Haller ja v Švico, ko se prej s Stellmacherjem še posvetoval in sporazumel zastran umora Bldcba. V drugej polovici februvarija t. I. se vrne Kammerer kot Josip Blum zopet na Dunaj, kjer so ga 21. februvarija t. 1. policijski organi, katerim se je jako protivil in jih ranil, prijeli in zaprli. Kammerer je pri vojnem sodu vse zločine, katerih je bil tožen, priznal in tudi marsikaj baje izpovedal o svojej stranki o njenej osnovi ter izjavil, da bi bil tudi v bodoče marljivo deloval v prospeh in blagor strank«1 krvavcev, ko bi ga ne bili ujeli in deli pod ključ. Zlodejec ui čutil, ni kazal nikakega kesauja za storjene hudobije in zastran groznih umorov toliko nedolžnih osob. — "Vab 11 o k udeležbi sadne razstave v Sevnici, katero priredi „CesarjeriČ Rmlolfovo sadjerejsko društvo za Spodnji Stitjfr" v prostorih javne ljudske šole v Sevnici v dan 5., 6. in 7. oktobra t. 1. V to razstavo pošlje ovočje (sadje), sadna drevesca, sadno literaturo, sadno orodje i. t. d. lahko vsakdo. Premije se bodo delile pa samo spodnje-itajerskim razstaviteljem iu, ako kmetijska družba ali pa deželni odbor v Ljubljani pošljeta nekaj premij, tudi kranjskim. Napovedbe za razstavo vsprejema do 30. t. m. gospod Fran Lonček na Blanci, pošta Sevnica (Licbtenwa)d). Sadje mora se poslati do uStetega 3. oktobra poštnine prosto razstavnemu odboru v Sevnico. V Sevnici, dne 7. septembra 1884. Razstavni odbor. TuJ<'i S dne 21. septembra. Pri Mloan t Dr. Florio iz Trsta. — pl. Mavrhoffer, Gorton, Ilainznoann, Spies, pl. Jaborncgg iz Celovca. — Smola iz Rudolfovega.| Pri Mullel : Teimer, Janck, Sonuenstoin z Dunaja. — ftorup iz Reke. Pri itvNt riJNk«>iii cesarji: Kokel Iz Šmohora. — Kavčio iz Celja. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo M«) krmil v mm. 20. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737 60 ara. 736- 10 mm. 737- 12 mm. + 12-2" C + 23-4" O -T-172-C brezv. si. jz. brezv. megla jas. jas. 0*00 mm. 21. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73802 mm. 736-40 mm. 736-20 dim. + 14-40 C + 22 3" C + 16-8°C si. jz. si. jz. brezv. obl. jas. jas. 0 00 mm. nreunja teiuporaiura uueu umj j« + 17-8°, za 3-8° in 4"0° nad normaloin. Tržne cene v IJiil>ljaul dne 20. septembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ OveB, „ ... Ajda, „ ... Proso, » ... Ki.I 11/..v „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol , ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . Mast, „ . . Speh friSen „ . . „ povojen. „ . . Surovo masi«„ . . Jajca, jedno ...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko , „ Koštrunovo „ „ Pišče ....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ - . gld. kr. 6 50 5 36 4 39 2 93 4 87 4 87 20 8 — 8 _ 8 60 2 67 — 94 — 82 _ 68 — 74 — 85 — 2V. — S — 64 — 60 _ 66 — 30 — 40 _ 17 1 60 1 51 7 50 4 .Ml dne 22. septembra 1.1. (Izvirno telegraficno poročilo.) Papirna ren a.......... 80 gld. srebrna renta .... ..... 81 P Zlata ren......... 104 „ 5° 0 marčna renta......... 95 t Akcije naradne banke....... 860 . Kreditne akcije........ 294 , London ..... 121 f Si-ebro........ — „ Napol.. .... ... S'■■ 9 C. kr. cekini . ...... . . , Nemške marke ..... ^'9 „ 4°(t državne »reeke iz L 1854 250 gld. 124 , Državne srečke iz I. 1864. HX> gld. 171 , 4°/0 avstr. zlata renta, davku prosta. . 104 , Ogrska zlata renta 6*/0..... 122 , . .... 92 „ „ papirna renta 5°/0 ..... 88 , 5°/0 štajerske zemljišč. o«t/ez. oblig. . . 105 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/*% zi.iti zast. listi . 121 „ Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice 108 „ Prior, oblig. Ferdinandove uev. železnice 105 , Kreditno srečke......100 gld. 176 „ Rudolfove srećke .... 10 „ 19 „ Akcije anglo-avstr. bank* . . 120 „ 105 „ Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. 212 . 80 90 6D 85 60 65 67 V, 77 65 25 75 85 70 75 75 75 50 50 50 70 Kr. Dragotin Wcngor, c kr. sod. pristav v Ptuji, nnznHnja, da mu je smrt danes odvzela BtarSega sinka kateri je komaj 4 ure trpel in mirno zaspal. — Prosi se, da se preljubi j enemu, vsem znancem ne-pozabljivemu obrani tih spomin! (600) 11 ;i/. c 1 Iu-u ii pri Lipnici, 20. septembra 1884. Na prodaj sta v kavarni na Krškem dva dobra soda po 23 in 25 hektolitrov, cena 2 gld. pr. hektoliter. — Napis: Gosp. A. F., k u v ur mir na Krškem. (594—2) Naznanilo. Od podpisanega cestnega odbora se naznanja, da bo v nedeljo dne 28. septembra 1884 popoludne ob 4. uri javna dražba v Spodnji Ši-iki pri Peskarji za ponižanje klanca. Pogoji leži pri županstvu v Spodnji Šiški do nedelje na ogled. Kdor Želi prevzeti, naj so omenjeni dan na mestu oglasi. •^.23.(3.. Knez, (599) načelnik. Nov, majhen, eleganten, prav lahek LandauGr proda we (590—3) po ceni v I«^i-is»li il» uli<-:t l> liiiš. «tev. S. (ploščnato glisto) prežene 'vanje m po 20 gld. Šolnine na leto. Lastnoročno slovenski pisane prošnje se imajo do 1 oktobra 1884 izročiti vodstvu deželne vino- in Badjerej-ske a o le na Slanu. Prošnjam je dodati rojstni list, spričalo o čvrstem zdravji, lepem vedenji, ter o dovršeni ljudski šoli, oziroma srednje šole, ako je prošnik že v srednjih šolah. Prošniki ?a plačujoča mesta morajo priložiti primeren pretopiš vzdržavanja od strani starišev, oziroma jeroba. s petimi tečaji in žago, ki ima vedno veliko dela, blizu Domial, se z ugodnimi pogoji s p slopjem ia at»uovan|e vred da v najei.4 ali pa prod«. Kaj več se izve pri KrlMper *V I rinuui, Pod Trančo št. 2 v Ljubljani. (601—1) Pri snhem vremena trgana (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabolka, česen (porre), glive, šampinjane kupuj«' vsak čas iu v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—15> Die Oentral-Station fur Obst- und Qemiise-Verwaltung in Graz. V „jNAROON! TISKARNI«« V i^Jlll>lj ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek poSgl. ■ Storch v Umu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Titskarne". 41131