< > I- V) o D u its ir V spomin Francu Lenartu-Pasterku. Občina Železna Kapla je znana predvsem tudi zaradi številnih žrtev, ki so padle v oboroženem partizanskem boju za svobodo Avstrije. 183 jih je na domačem pokopališču našlo svoj zadnji zemeljski počitek. Med njimi tudi narodni heroj Franc Lenart-Rasterk. Preteklo nedeljo je Zveza koroških partizanov in prijateljev odpora priredila tradicionalno spominsko svečanost ob obletnici njegove smrti. Spregovorili so župnik Poldej Zunder, predsednik ZKP inž. Peter kuhar in predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, pevsko pa je svečanost zaokrožil domači lovski zbor (slika). Foto: Mirko Štukelj POLITIKA Prof. Schuppich je po nalogu volilnega združenja Demokracija 99 pri Ustavnem sodišču vložil zahtevo po razveljavitvi zadnjih deželnozborskih volitev. Stran 2 KULTURA Brez dobrih zvez še angel varuh ne boš! Radiška gledališka skupina je v domačem kulturnem domu navdušila gledalce s satiro Ephraima Kishona. Stran 11 SPORT Dr. Tomi Partl, okrajni sodnik v Beljaku, je minuli konec tedna bil izvoljen za predsednika pritožbenega senata Avstrijske nogometne zveze. Stran 15 2 Politika Politika 3 Jože Wakounig Komentar Našega tednika „Nihče nima pravice, da vas tolče!” „Miloševič Slobodane, ime ponosilo, ti si kao novi maršal Tito!” Tako nekako se je začela ena od številnih pesmi, ki so jih Srbi v poznih 80-ih letih pesnili na čast svojemu novemu voždu Slobodanu Miloševiču. Venčali so ga s častmi, katere lahko podari le narod. Čakali so ga in ga pričakali, človeka, ki bo končno otel tepeno pa ogoljufano Srbijo sramote in ji vrnil moč in priznanje, ki si ju je zaradi svojih junaštev in nesebičnih žrtev za svobodo drugih narodov trdo in krvavo prislužila. Zgrnili so se okoli njega, sledili so mu od mitinga do mitinga, prepričani, da jih bo varno popeljal v pristan neminljive slave in zemeljske blaginje. „Nihče nima pravice, da vas tolče!” je zapovedal zbrani množici na Kosovem polju. Prišli so k njemu, da mu potožijo, kako grdo da ravna z njimi albanska večina na Kosovem. Kosovemu je vzel avtonomijo, zagotovljeno z ustavo iz leta 1974, prav tako Vojvodini. V enotni Srbiji Srbi nikjer niso več bili manjšina, zdaj so postali Albanci manjšina. Albanci so nove razmere tudi občutili. Pravice so se jim skrčile, razmerja so se vse bolj ostrila. Veliko srbsko slavje ob 600-letnici kosovske bitke 28. junija 1989 je pokazalo pot in smer. Slobodan Miloševič, nekdanji partijski birokrat in direktor Beobanke, je užival slavo sredi svojega srbskega naroda. On je bil oseba dneva, ne tedanji jugoslovanski predsednik, katerega je Miloševič privlekel s seboj, da mu pokaže, kako se stvari streže. Kosovo je zemlja, iz katere je zraslo drevo Miloševičevega spona više in više. Veliko Srbijo je obljubil svojemu narodu, hotel mu jo je tudi dati. V očeh nekaterih srbskih krogov je Jugoslavija bila Velika Srbija.. Od Karavank do Gevgelije ob grški meji, od Železnih vrat na Donavi do Kopra je segala beograjska oblast. To državo je bilo treba poenotiti. Na znamenitem mitingu v Beogradu novembra 1988 je bilo med drugim brati napis „Jedna država, jedan jeziki”. Padanje komunističnih vladavin ni ostalo brez posledic za Sociali- stično federativno republiko Jugoslavijo. Poskusi za notranje reforme pa so se razbili ob steni, ki jo je postavil voditelj srbskih komunistov Slobodan Miloševič. Razvoj je prinesel svoje. Kot prvi sta oklicali neodvisnost Slovenija in Hrvaška. Konec junija. 1991 se je začela vojska proti Sloveniji. Miloševič je napovedal, da bo kratka. Bila je kratka, jugoslovanska ljudska armada je bila poražena, z njo Miloševič. Začelo se je na Hrvaškem, začelo se je v Bosni in Hercegovini. Boji so presegli vse, kar so si mogli misliti najhujši pesimisti. Bratov-stvo in enotnost, geslo iz Titovih časov, se je izkazalo kot votlo in prazno. Sovraštvo in razklanost sta zavladala, po zaslugi tistih, ki so najglasneje tulili „bratstvo i je-dinstvo”. Miloševič je izgubil na Hrvaškem pa v Bosni in Hercegovini, naselitveno območje srbskega naroda se je precej skrčilo. Miloševič, ki je nenehno vnašal nemire tudi v Makedonijo, je navalil z vso silo na kosovske Albance. Kosovo je za Srbe nezaceljena, hudo krvaveča rana. Zibelko srbstva, jedro slavne srednjeveške Srbije so si prisvojili povečini mohamedanski Albanci. V Beogradu so skovali načrte za pregon Albancev. Taka politika je le vznemirila svetovno javnost. Ko nič več ni zaleglo, je začela zveza NATO bombardirati Jugoslavijo. Ko bi bili pravočasno, najpozneje pa leta 1995 z daytonskim sporazumom vred, postavili meje Miloševiču in njegovi blazni pa zločinski politiki, bi si bili prihranili ogromno gorja, človeških in gmotnih žrtev. Veliki poraženec bo Srbija, bo srbski narod. Utegne se zgoditi, da bo tudi Črna gora ušla iz Jugoslavije. „Kdo ima pravico, da nam tolče sveto srbsko zemljo?” Ta reakcija srbskega naroda je upravičena. Nesreča Srbov je v tem, da ne znajo drugonarodnih sodržavljanov sprejemati kot enakopravnih. Sami so vedno žrtev, krivci so vedno drugi. Lažni in pogubljivi mit žrtve jih preganja že od bitke na Kosovem polju 15. junija 1389, na Vidov dan, dalje. Volini red morapoštevati tudi manjšino Prof. Schuppich, častni predsednik Avstrijske odvetniške zbornice, je pri Ustavnem sodišču vložil zahtevo po razveljavitvi zadnjih deželnozborskih volitev. ■ Andrej Wakounig, predsednik Enotne liste, zahteva veliko reformo koroškega volilnega reda, ki bi narodni skupnosti omogočila zastop- stvo v deželnem zboru. Še na dan volitev je Demokracija 99 napovedala, da se bo zaradi krivičnega koroškega volilnega reda pritožila pri Ustavnem sodišču. Medtem je to svojo napoved tudi uresničila: pretekli petek je častni predsednik Avstrijske odvetniške zbornice prof. Walter Schuppich vložil pritožbo. Namen pritožbe je razveljavitev zadnjih deželnozborskih volitev. V njej poudarjajo, da veljavni volilni red nasprotuje avstrijski ustavi, ker visoki volilni prag za dosego osnovnega mandata (med 8 in 11%) nasprotuje določilu o proporcionalnosti. To ima mdr. za posledico, da bi Demokracija 99 ostala zunaj deželnega zbora tudi v primeru, če bi dobila 33.259 glasov. Kako absurdne posledice bi veljavni volilni red lahko imel, je prof. Schuppich obrazložil tudi na naslednjem primeru: če bi kadidiralo 12 približno enako močnih strank, ena od teh pa bi dosegla 8,33% glasov, bi samo ta dosegla osnovni mandat - s tem pa bi dobila vseh 36 deželnozborskih poslancev. Predsednik EL Andrej Wakounig zelo optimistično ocenjuje izid pritožbe. Hkrati je poudaril, da se reforma volilnega reda ne sme omejiti samo na znižanje volilnega praga na 4%. Zahteval je veliko volilno reformo: poleg malih strank bi morala tudi narodna skupnost dobiti realistično možnost za vstop v deželni zbor. Kakšen naj bi bil manjšinski mandat, je Wakounig pustil še odprto. „Na vsak način pa bi moral biti manjšinski poslanec demokratično izvoljen in bi moralo priti tudi do drugačne ureditve volilnih okrožij", je poudaril predsednik EL. Ustavno sodišče naj bi, tako prof. Schuppich v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM, odločilo v šestih mesecih. Glede zahteve, da naj bi reforma koroškega volilnega reda upoštevala tudi manjšinski mandat, pa je poudaril: „Manjšinski mandat sicer ni predmet pritožbe, ima pa vso mojo simpatijo." Janko Kulmesch Lojze Peterle o zadnji seji sosveta in o odnosu slovenske vlade do Koroške. Vrtimo se v starih modelih Predsednik prve demokratične slovenske vlade in veliki prijatelj koroških Slovencev Lojze Peterle je z zelo jasnimi besedami komentiral odnos uradne Slovenije do koroških Slovencev. „Vrtimo se preveč v starih modelih. Formalno je v slovenski politiki razredni motiv izginil, niso pa izginile posledice tega", tako predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). V smislu novega modela je zahteval uresničitev skupnega demokratičnega zastopstva, kar je zapisano tudi v Resoluciji slovenskega parlamenta iz leta 1996. Glede zadnje seje sosveta, na kateri je koalicija ZSO/SP/FP črtala podporo za pliberški Kulturni dom, denar pa namenila ZSO, je Peterle poudaril: „To je zame nesprejemljivo. KD Pliberk sem vedno doživljal po nacionalni plati in kot dom za vso narodno skupnost. Podpirale so ga tudi vse stranke v Sloveniji. Posprava denarja po Sturmu ne diši po nacional- Lojze Peterle nem interesu." Na vprašanje, kako ocenjuje politični položaj na Koroškem po Haiderjevi zmagi, pa je Lojze Peterle odgovoril dobesedno: „Rezultat je jasen. Poznam Haiderja kot zelo pragmatičnega politika. Mene ne skrbi toliko Haider kot deželni glavar kakor slovenska neenotnost." Janko Kulmesch SOSVET KKZ zahteva odstop Sturma Izjava za tisk Krščanske kulturne zveze, ki je ogorčena, da je sosvet črtal obljubljeno podporo za pliberški Kulturni dom. Poziv SGZ Reicholdu Pred kratkim je predsednik SGZ dr. Matevž Grilc pisal namestniku deželnega glavarja Dl Reicholdu v zadevi nove razdelitve podpornih sredstev EU. Reichhold je namreč pristojen za pogajanja dežele z zvezo za porazdelitev strukturnih podpor EU. V pismu dr. Grilc opozarja na dejstvo, da v sedanji periodi, ki se bo iztekla letos, nekatere dvojezične oz._ obmejne občine, med njimi Žitara vas, Galicija, Škocijan, Št. Jakob v Rožu in Bekštanj, niso bile vključene. Tako ni bilo možno, da bi se po zaprtju večjih podjetij, kot npr. IPH v Žitari vasi, našli novi investorji, ki bi ta podjetja prevzeli. Glavni vzrok za to je bil, da ni bilo možno dobiti raznih subvencij. SGZ zato zahteva od dežele, da se EU podpore za obmejno regijo ne zmanjšajo, še posebno z vidika pristopa Slovenije k EU. Grilc svari pred tem, da se razširja panika okoli pristopa Slovenije, ker se s tem ne obdržijo in ustvarijo nova delovna mesta. V odgovoru namestnik deželnega glavarja Dl Reichhold piše, da bo prišlo v Avstriji do tretjinskega skrajšanja podpor. Kot zastopnik Koroške se je zmeraj zavzemal za rezultat, ki bi ustrezal zahtevam gospodarstva. Zato se je tudi zavzemal, da se pri krčenju sredstev upošteva gospodarski položaj, ki na Koroškem ni rožnat. Cilj Reichholda je, da ne bo prišlo do krajšanja sredstev. uzirum na atuuaini poiozaj v narodnostnem sosvetu pri Uradu zveznega kanclerja je odbor Kraščanske kulturne zveze na svoji seji v sredo, 14. aprila 1999, sprejel naslednje stališče: • Načelno smo mnenja, da se ie o vseh odprtih vprašanjih treba stvarno pogovarjati z vsemi Partnerji, ne glede na to, ali so nam njihova stališča všeč ali ne. Vendar smo morali ugotoviti, da zadržanje večine v narodnostnem sosvetu trenutno ne služi interesom slovenske narodne skupnosti na Koroškem, hkrati Pa pomeni nedopusten poskus Poseganja v odločitve suverene Republike Slovenije in njenih or-9anov. Sklep zadnje seje, kjer je vočina povezala vprašanja pod-Por zveznega kanclerja s pod-Porami iz Republike Slovenije, ie za nas nesprejemljiv. Čeprav smo doslej vedno odklanjali napoved Narodnega sveta koroških Slovencev o morebitnem izstopu iz narodnostnega sosveta, v tej situaciji pridemo do podobne politične ocene nastalega položaja. Zadržanje Narodnega sveta smatramo kot primerno politično reakcijo in ga podpiramo. • Najbolj nas je ogorčilo dejstvo, da je bila na zadnji seji sosveta pretrgana s podpisi zagotovljena obljuba pliberškemu kulturnemu domu o finančni podpori v višini 2,7 milijonov šilingov za leto 1999. Se bolj smo ogorčeni, da je ta obljuba, ki je bila podpisana od predstavnikov vseh osrednjih organizacij 14. januarja 1999, nastala na izrecni predlog predsednika sosveta dr. Marjana Sturma, ki pa jo je na seji sosve- ta 26. marca 1999 spet ovrgel v korist lastne organizacije in zato dobil podporo pri svojih zaveznikih S RO in FPÖ. Kot sopodpisnik tega sporazuma smatramo zadržanje predsednika sosveta dr. Sturma skrajno neodgovorno in nemoralno. Zato predlagamo, da se umakne kot predsednik tega za narodno skupnost važnega gre-mija, v katerega naj bi imeli zaupanje vsi koroški Šlovenci. Sosvet pa pozovemo, da svoj zadnji sklep premisli in razveljavi. • Krščanska kulturna zveza se dobro zaveda, da njen predstavnik v sosvetu v prvi vrsti zastopa interese kulturno prosvetnih društev. Zato si bo o smislu sosveta in o svoji vlogi v tem gremi-ju v naslednjem času ustvarila dokončno mnenje v neposrednem stiku s krajevnimi društvi. GOTSCHEER LANDSMANNSCHAFT_____________ „Kočevarjem iste pravice kakor Italijanom in Madžarom" „Glavni cilj naših prizadevanj je, da bodo Kočevarji v Sloveniji popolnoma priznani kot narodna skupnost. Upam, da bodo kmalu dobili iste pravice, kakor jih imata madžarska in italijanska narodna skupnost." Tako dr. Viktor Michitsch, predsednik koroške organizacije Gotscheer Landsmannschaft na njenem rednem občnem zboru (preteklo soboto, 10. aprila, v restavraciji Celovškega sejma). Dr. Michitsch je tudi poudaril, da uživajo prizadevanja Kočevarjev največje razumevanje pri slovenski Cerkvi. Konkretno je omenil bivšega slovenskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in njegovega naslednika dr. Franceta Rodeta. Nadškof dr. Rode je, tako dr. Michitsch, Kočevarje pozval, da naj ostanejo zvesti svoji veri in narodnosti. Dr. Michitsch: „V zadnjih božičnih voščilih je nadškof dr. Rode izrazil tudi svoje veliko obžalovanje ob tragični usodi, ki so jo doživeli Kočevarji." Nadalje je predsednik društva Gotscheer Landsmannschaft poročal o tritedenskem tečaju nemščine na Koroškem, ki ga je lansko leto „po posredovanju celovške Mohorjeve družbe prvič obiskal cel avtobus otrok iz Kočevskih Poljan". Posebej veliko simpatijo uživa pri predstavnikih društva „Gotscheer Landsmannschaft" namestnik direktorja Urada koroške deželne vlade ddr. Karl Anderwald. „Bil je prvi, ki je s strani deželne vlade odprl vrata za podporo Kočevarjem v Sloveniji", tako predsednik dr. Viktor Michitsch. Zato so ga na sobotnem občnem zboru izvolili tudi kot častnega člana društva Gotscheer Landsmannschaft. Po Michitschu je Anderwald „praktično manjšinski zastopnik na Uradu koroške deželne vlade, ki si ne prizadeva samo za Kočevarje, temveč prav tako za nemško skupnost v Ukrajini." Koroška deželna vlada je mdr. prispevala levji delež finančne podpore (930.000.-) za kočevski kulturni dom v Kočevskih Poljanah. Tajnica društva Maridi Tscherne, ki vodi tudi otroški zbor, je nastavljenka koroške deželne vlade. Janko Kulmesch „Bonus“ bo v korist vsem kmetom in kmeticam krožka Strojni krožek Podjuna je na občnem zboru soglasno sklenil status ti. „bonus krožka“, s katerim si bodo izboljšali pogoje pri sosedski pomoči. Zadovoljstvo nad doseženim je bib veliko. Z leve: D! Št. Domej, poslovodja F. Wutte, predsednik koroških krožkov Steiner in predsednik M. Trampusch. Kulturni dnevi koroških Slovencev v Wolfsberg u Ponedeljek, 26.4.1999, ob 19.30 uri - Prireditveni center OTVORITEV Kulturnega tedna koroških Slovencev Zastopnik dežele Koroške Glasbeni okvir: Glasbena šola Celovec, Musikschule Wolfsberg OTVORITEV razstave del bratov ČERTOV Hanzi ČERTOV - skulpture iz lesa Valentin ČERTOV - slike Ferdinand ČERTOV - skulpture Predstavitev: Gustav JANUŠ Glasba: Kvartet bratov SMRTNIK Torek, 27.4.1999, ob 19.30 uri - Mestna knjižnica Literarni večer bereta Fabjan HAFNER & Wilhelm KUEHS Sreda, 28.4.1999, ob 19.30 uri - Mestna hiša - Slavnostna dvorana Koncert klasične glasbe - Sodelujejo: Andreja WUZELLA - MOČILNIK (klavir), Margit GASTRAGER (klavir), Kristijan FILIPIČ (prečna flavta), Gabriel LIPUŠ (bariton) Ponedeljek, 3.5.1999, ob 19.30 uri - Grad Silberberg Orig. Nachbarn Duo Peter RAAB (simfoneta) in Rolf HOLUB (tenorski rog) „Das Dreiviertelprogramm" Torek, 4.5.1999, ob 19.30 uri - Mestna hiša -Slavnostna dvorana Zborovski koncert - Sodelujejo: Oktet Suha, zbor AGV Frantschach, zbor Singkreis Wolfsberg, Mešani pevski zbor Radiše Razstava del bratov Čertov je odprta do 14.5.1999! Bilanca. Eden glavnih uspehov strojnega krožka Podjuna v preteklem letu je bilo zvišanje števila članov za 39%, od 183 na 263. S tem je strojni krožek izpolnil tudi kriterije ministrstva, ki zahteva za vsak krožek vsaj 250 članov, če hoče tudi od 1999 naprej prejemati finančne podpore zveze. Pri ustanovitvi leta 1989 je imel krožek 50 članov. Strojni krožek je v preteklem letu zelo zvišal svoj promet, prirastek znaša 12%. Leta 1997 je znašal 5,039 mio. šil., leta 1998 pa se je zvišal na 5,6 mio. šil. Skupno so kmetje s stroji napravili 18.930 ur (+1%), v okviru sosedske pomoči 7.340 ur (+4%) in v okviru socialne sosedske pomoči 3.309 ur (+5%). Pohvala. Občni zbor je na osnovi poročil predsednika Marka Trampuscha, poslovodje Franca Wutteja in blagajnika Petra Kerta dal odboru razrešnico, volitve pa na letošnjem občnem zboru niso bile predvidene, tako gre strojni krožek z doslejšnjim vodstvom tudi v novo poslovno leto. Delo poslovodstva je izrecno pohvalil zbornični svetnik Štefan Domej. Bonus krožek. Strojni krožek upravlja tudi ti. socialno sosedsko pomoč, s katero kmetje v primerih bolezni lahko dobijo pomočnika na kmetijo, ki ga potem plača zavarovalnica (SVB). Ker je ta servis lani imel vedno več odmeva, so kmetje na občnem zboru soglasno sklenili, da gredo še korak naprej in zaprosijo za status „bonus krožka“, ki ima sicer ostrejše predpise (npr. je javljanje bolezni potrebno še isti dan), zato pa so dnevnice za pomočnike precej višje in znašajo 450 šil, dnevno. Novo je tudi, da lahko dobijo kmetice v okviru socialne sosedske pomoči v času poroda otrok pomočnico za gospodinjstvo. Status bonus krožka bodo dobili Pod-junčani v približno dveh mesecih. Na občnem zboru je bil prisoten tudi predsednik Zveze koroških strojnih krožkov Steiner in izrekel krožku priznanje za uspehe leta 1998. Silvo Kumer VESELJE MED ŠOLARJI Ljudska šola dobila dva računalnika Komelj. Šolarji ljudske in glavne šole na Komlju (skupno jih je 7), so pred kratkim dobili dva računalnika, ki so ju kupili občina Pliberk, Posojil-nica-Bank Pliberk, Zadruga - Market in suški župan Visotschnig. Vodja šole Jurij Opetnik in učitelj Christian Srienc sta imela že od prvega dneva naprej vse roke polne dela, saj so šolarji pokazali izredno veliko zanimanja. Opetnik: „Šolarji so celo v odmorih koristili možnost za spoznavanje dela na računalniku“. Že po prvih tednih so se tako navadili na računalnike, da sta dva šolarja svoje starše pregovorila, da so jima kupili računalnike za dom. Kar še manjka, je tiskalnik in šolarji morajo na iztise vedno čakalo do prihodnjega dneva, ko jih prinese učitelj z doma. Silvo Kumer Na Komlju so v šoli pred kratkim dobili dva računalnika, ki so jim šolarji in učitelja Christian Srienc in Jurij Opetnik (z leve) posvetili v prvih dneh vso pozornost. Foto: Fera Če bo šlo po večinskem sklepu pliberškega občinskega sveta, bodo otroci smeli igrati le več za S VG Bleiburg. Občinski svet sklenil diskriminacijo mladih Ker nemški nogometni klub SV Grenzland Bleiburg noče slovenske konkurence v občini, je občinski svet z večino preprečil namembo igrišča ŠD Pliberk. Pliberk. Lani je občinski svet z 12:11 odobril namembo igrišča Športnega društva Pliberk, ki je pred dvemi leti v Vidri vasi zgradilo igrišče, ki je bilo SVG Bleiburg od vsega začetka trn v peti, saj imajo na igrišču tudi mladinci SAK možnost za treniranje. Predsednik SVG Gottfried Slanitsch je v imenu društva najel odvetnika Grauf/Viegele, ki sta vložila ugovor, da z igriščem nastaja športna konkurenca, ki škoduje SVG-ju, ki hoče obdržati v občini monopol. Sklep. Ker je SVG imočno pritiskal na mandatarje, so se večinske razmere v občinskem svetu tokrat obrnile. Z 12:11 glasovi je občinski svet odklonil prvotno namembnost igrišča in s tem sklenil, da mora iz športnega igrišča spet postati navadna poljedelska površina. Proti igrišču ŠD so bili: 6 ÖVP (Mainz, Tomič, Čuješ, Radocha, Jernej, Pustnik) 4 ŠPČ> (Jurz, Lintschinger, Gre-dej), 2 FPÖ (Patterer, Schagar). Za športno igrišče so glasovali: 5 EL (Mandl, Valeško, Mesner, Müller, Domej), 3 SPÖ (Visotsch-nig, Brezovnik, Rudolf) in 3 ÖVP (župan Grilc, Meklin, Sadjak). Eksodus. Enotna lista je kot izraz orotesta do olasovaniu zaou- stila sejo. Ker je tudi poročevalec o nadaljnjih točkah Dl Šefan Domej šel s seje, je bil seja s tem končana in jo hočejo nadaljevati danes v petek, ob 18. uri. Jurij Mandl (EL) je dejal, da EL po takih diskriminacijah slovenske narodne skupnosti ne more preiti enostavno k dnevnem redu. Blaž Kordesch pa je najavil, da bo sklep, če ga ne bodo revidirali, bistveno poslabšal politično klimo v občini. Ugovor ŠD Pliberk. Po sklepu ima ŠD Pliberk možnost, da v roku 4 tednov vloži ugovor, o katerem mora občinski svet sklepati. Športniki so najavili, da bodo na tej seji pripravili demonstracijo ter da bodo nanjo povabili avstrijske in mednarodne novinarje. Silvo Kumer GRAŠKI UNIV. PROF. BRUNNER: „Sklep občinskega sveta je protizakonit" Univ. prof. Christian Brünner z graške univerze je eden najbolj profiliranih avstrijskih strokovnjakov za ustavno in upravno pravo. NAŠ TEDNIK ga je soočil z večinskim sklepom pliberškega občinskega sveta v zadevi pre-namembe športnega igrišča v Vidri vasi. Po mnenju prof. Brün-'nerja je negativna odločitev občinskega sveta protizakonita, ker nasprotuje zahtevi po stvarnosti (Sachlichkeitsgebot). „Argumentacija, da škoduje prenamemba oz. center naraščaja SAK športnim in gospodarskim interesom SVG Pliberk, se absolutno ne ujema z zahtevo po stvarnosti. Poleg tega nasprotuje temeljni pravici svobodne izbire kraja (Niederlassungsfreiheit), evropskim določilom o konkurenčnosti, nenazadnje _ , _ pa tudi členu 7 Prof Brunner avstrijske državne pogodbe." Brünner je poudaril, da bi morala načrt o namembi površin (Flächenwidmumgsplan), ki krši vsa ta določila, odkloniti prav tako deželna vlada. Janko Kulmesch Ob robu Na hrbtu otrok Pliberk velja kot občina, kjer se radi pohvalijo s sožitjem in plodnim čezmejnim sodelovanjem. Na to so še posebej ponosni občinski očetje, ne glede na njihovo strankarskopoli-tično pripadnost. To je v gotovi meri tudi upravičeno; narodnostne napetosti v občinski politiki so se, predvsem v preteklem desetletju, zrahljale - med drugim zato, ker je sosednja Slovenija postala samostojna država s parlamentarno demokracijo. Po zadnjem večinskem sklepu v škodo Športnega društva Piiberk in v korist SVG Pliberk pa so odločujoči občinski zastopniki SP, VP in FP zavrteli kolo zgodovine v preteklost in pri tem zgubili pogled v prihodnost. Hkrati so „pozabili", da niso ravnali samo protizakonito in da niso dali klofute samo športnemu duhu in prizadevanjem za mirno ter enakopravno sožitje. Njihova klofuta je zadela predvsem tudi tiste, katerim je nogometno igrišče v Vidri vasi pravzaprav namenjeno - otrokom, ki se navdušujejo za nogomet. Hudo je, če se nekdo težko privadi evropske miselnosti, ker noče preskočiti niti najbiižje meje. Še huje je, če kdo hoče svojo nacionalistično igro demonstrirati na hrbtu najmiajših. Za tiste, ki jim je namenjena, je boleča, ker se jim dela velika krivica, za tiste, ki jo igrajo, pa je v vsakem primeru porazna. SVG Pliberk in njegovi „soigralci" v občinski sobi si namreč niso dali samo klasičnega avtogola, temveč so se s svojo igro tudi sami diskvalificirali - tako športno kakor politično. Janko Kulmesch Iz naših občin KONTROLA Finančni referent je na občini delal vedno korektno Dobrla vas. Pretekli teden ,v četrtek, je občinski svet v Dobrli vasi zasedal prvič po ti. „dobrolski aferi“, v katero so zapleteni bivši mandatarji FPÖ okoli podžupana Siegfrieda Karnerja. Med drugim je kontrolni odbor natančno kontroliral delovanje Karnerja, ki je bil tudi finančni referent občine. Pri kontroli niso našli prav nobenih nekorektnosti. Karnerja tokrat ni bilo na sejo, ki je potekla v mirnem vzdušju. Med drugim je občinski svet soglasno izrekel podporo ljudskim iniciativam, ki zastopajo prebivalstvo v zvezi z gradnjo visoko-hitrostne železnice. Mandatarji so podprli tudi iniciativo za ohranitev smučišča na Peci in podpisali tozadevno listino. Odprto pa je slej ko prej vprašanje, kako bodo v občinskem svetu na novo razdelili referate. -Prvi pogovori (brez Karneja) so že bili. Kaže da bo S PO dobila finančni in gospodarski referat, EL pa želi obdržati kulturnega. Po odstopu šefa ÖVP Gerharda Grascherja je njegove posle v občinskem svetu prevzel Michael Krajnik s Humč. Končno dobi boroveljski vrtec obljubljeni denar Z večinskim sklepom je boroveljski občinskiodbor odobril podporo v višini 330.000.- šil. za privatni dvo- in večjezični otroški vrtec. Privatni dvojezični otroški vrtec je bil po negativnem sklepu občinskega odbora, ustanovljen jeseni leta 1997. Takrat je finančno pomoč za investicijske stroške obljubila dežela Koroška. Februarja 1999 je prejšnji referent za občine dr. Haller (SP) pisal županu dr. Krainerju, da je dežela pripravljena prispevati k investicijskim stroškom 330.000.- šil. Ta vsota je po pismu dr. Hallerja vezana na vrtec (zweckgebundene Bedarfszuweisung) in bi, če bi občina ne sprejela vsaj večinskega sklepa zapadla. Denar bo na razpolago sredi letošnjega leta. Župan dr. Krainer (SP) pa tudi frakcijski vodja Volilne skupnosti mag. Peter Waldhauser sta prosila občinske odbornike, da s pozitivnim sklepom končajo že več kot leto in pol dolgo razpravo o privatnem vrtcu. Kljub temu da je denar vezan in ga ni možno prenameniti, so nekateri odborniki FP ponovno začeli polemično in „nepotrebno“ razpravo proti vrtcu. Predvsem odbornika Rabitsch in Werdinig sta nastopala proti podpori. Odbornik Rabitsch je celo izjavil, da Borovlje ne potrebuje „slovenskega“ vrtca. Dolgo so morali v boroveljskem otroškem vrtcu čakati na podporo, ki jo je Dežela obljubila že leta 1997. Prizadevanja Volilne skupnosti oz. njenih dveh zastopnikov ter mest. sv. dr. Bachmayerjeve (SP) in odbornika Habicha (SP), da se diskusija odvija na stvarni ravni in se ne na polemizira so konec koncev bila uspešna. Z glasovi odbornikov SP (15), VS (2) in m. sv Baumgartnerja (VP) so sklenili podporo. Pri sklepanju so se vzdržali odborniki FP (6), VP (2) in odbornik Gabron. Dvojezični celovški šolarji se veselijo računalnika Celovec. Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu je s pomočjo Posojilnice-Bank Borovlje - podružnica Celovec storila korak v prihodnost. Učenci so namreč prejeli računalnik, ki naj bi dopolnil in obogatil pouk. Jasno, da so bili otroci in tudi učitelji veseli tega darila, saj danes nobena pot ne pelje več mimo računalnika. To dobro vedo tudi otroci, saj je mnogim doma računalnik že v ljudskošolski starosti zvest in reden spremljevalec. Računalnik je v četrtek, 8. aprila, Javni dvojezični ljudski šoli v Celovcu podaril učencem poslovodja Poso-jilnice-Bank Borovlje Werner Oraže. Učenci 3. razreda Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu so prejeli računalnik. Na sliki v ozadju ( z I.) ravnateljica Brigite Hambrusch, učiteljica Sabina Koren in poslovodja Werner Oraže. Kanalizacija. Mest. sv. Baumgartner (VP) je poročal, da z dosedanjimi pristojbinami za kanal občina ne izhaja. Zadnje povišanje pristojbin je bilo leta 1994. Pristojbina za m3 v Borovljah znaša 26,20,- šil.. Baumgartner je predlagal, da se zvišanje za 20% na nr . V obširni in dolgi razpravi se je izcimilo, da nobena frakcija v občinskem svetu noče zvišanja pristojbin. Mag. Peter Waldhauser (VS) je menil, da bi občina z zvišanjem pristojbine preobremenila občane. Ostale odbornike je pozval, naj iščejo alternative in da naj občina vodi pogajanja z odgovornimi referenti pri deželni vladi. Župan dr. Helmut Krainer je nato prekinil sejo. Točko so po internih pogajanjih nato vzeli z dnevnega reda. Do 1. junija 1999 naj bi pristojni odbor skupno z vsemi v občini zastopanimi frakcijami izdelal sanacijski načrt v zvezi z vprašanjem kanalizacije. Za predlog so glasovali odborniki SP (15), VS (2), VP (1) in Gabron, proti pa so bili odborniki FP (6) in VP (2). Nova EDV naprava. Občinski odbor je soglasno sklenil nakup nove nove računalniške naprave. Skupni stroški naprave znašajo 1,5 mio. šil.. V letošnjem letu bo dežela Koroška prispevala 500.000,-šil. I.R. Iz naših občin cerkvenega zbora Bernarda Srienz iz Večne vasi pri Globanici te dni slavi 40-letnico kot organistka oz. pevovodkinja cerkvenega zbora v Globasnici. Kakšna je bila Vaša pot do i cerkvenega petja? ; Že s 13-timi leti sem pela v / cerkvenem zboru. Lahko trdim, i da mi je to bilo v zibelko polože- - no, ker sta mama kot tudi babica : bili vključeni v cerkveno petje. - Osebno v družbi tudi zelo rada 3 Prepevam narodne pesmi, ampak i kljub temu me še bolj navdušuje i cerkveno petje, ker je cerkveno i leto bolj zahtevno oz. zahteva mnogo sprememb. 3 In zakaj ste se odločili leta 1959 za pevovodkinjo in or-; ganistko v Globasnici? 3 V Globasnici nekaj let pred mo- i jim začetkom cerkveni zbor za - leto dni ni deloval. Za 2 leti ga je - Potem prevzel Foltej Kogoj, ki se i je potem preselil v Švico. Nekaj 3 časa pa ga je vodil Stefan Smreč-, nik. Zaradi bolezni je moral krat-i koročno prenehati. Tako sem aprila 1959 nepričakovano pri po-j Qrebu Podejevega očeta prevzela ) vlogo organistke. Kakšne so bile spremembe ) pri sestavu zbora in petja v 3 teh 40-ih letih? i Prva leta me je župnik Posch Podpiral pri mojem glasbenem . izobraževanju v Celovcu. Tudi pevci so me vseh 40 let podpirali, tako da je zbor vedno štel med 25 in 30 pevcev. Po Drugem vatikanskem koncilu leta 1965 je na pevski ravni^ prišlo do bistvenih sprememb. Šele od tedaj naprej ni bilo več maš v latinščini. Stik do pevcev, ki so vmes prenehali s petjem, se do danes ni prekinil. Kdo od pevcev Vas je sprem-jal skozi 40 let? Cerkveno petje zahteva od vsakega pevca mnogo časa, ker je potrebno, da si prisoten ob vsakem pogrebu ali poroki oz. pri vseh nedeljskih mašah. Temu primerno je treba prikrojiti tudi pevski program. Od pevcev je Šurš Jenšac že nad 50 let v cerkvenem zboru aktiven, 40 let pa me spremljata Folt Božič in Cvetka Jenšac. Tudi stik do pevcev, ki so vmes prenehali s petjem, se do danes ni prekinil. Kakšni so bili Vaši najlepši doživljaji? To je bilo naše sodelovanje pri papeževi maši leta 1983 na Dunaju, kjer je 2.500 pevcev skupno prepevalo. V fari pa je bil višek nakup novih orgel. Zbiralno akcijo za orgle je iniciiral župnik Franc Božič ob svoji 25-letnici mašni-štva. Ima cerkveno petje tudi prihodnost? Na splošno mislim, da za prihodnost slabo kaže, ker večinoma ne bo več rednega cerkvenega petja. Vzrok za to je, da se mladina v to dejavnost ne vključuje več v takšni meri in zagnanosti, kot bi to bilo potrebno. V našem zboru trenutno še sodeluje tudi mnogo mladih pevcev. Ta razvoj bo tudi imel posledice za narodno skupnost, ker s tem ne bo več slovenskega liturgičnega " petja. Tako odpade važen temelj ohranjevanja materinščine, zato je potrebno, da se tudi v cerkvenem zboru skrbi za skupnost. V ta namen organiziramo enkrat na leto izlet. Višek teh izletov pa je bil, ko nam je dekan Peter Sticker razkazal Rim. Flvala za pogovor! Pogovarjal se je Bernard Sadovnik. NA KRATKO 16 OTROK PRVEČ Otroški vrtec je precej premajhen Globasnica. Od 7. do 9. aprila je v Globasnici potekalo vpisovanje v dvojezični občinski otroški vrtec. Skupno se je javilo 36 otrok, prostora pa je v vtrcu samo za 20. Torej je kar 16 otrok preveč in bo moral o sprejetju odločati župan Paul Robnig, kar bo gotovo vse drugo kot enostavno. Na minlu občinski seji je občinski svet sklenil gradnjo novega vrtca, ki pa ga bodo gradili šele leta 2000. Novi vrtec bodo gradili med ljudsko šolo in gasilskim domom v Globasnici. PODPORA VAJENCEM Občina finančno podpira obrate, ki imajo vajence Globasnica. Po sklepu občinskega sveta podpira občina tudi v prihodnje vse obrate, ki imajo vajence. Vsem tem obratom bo tudi v letu 1999 opustil plačevanje komunalnega davka za vajence. Skupno je v občini 12 vajencev, ki delajo v podjetjih Juenna, Elektro Wutte, Ernst Wölbl, Zadruga,_ Johann Tschokl, trgovina Šoštar (vsi po enega vajenca), tesarstvo Smretschnig (4) in Elektro Sehest (2). AVTOCESTA A 2 Luknja kmalu zaprta Velikovec. Gradnja avtoceste med Velikovcem in Celovcem gre v končno fazo. Pri projektu je delalo skupno 500 delojemalcev. Avtocesto bodo odprli predvidoma novembra 1999. Avtocesto bodo kmalu dokončali in novembra odprli. Prihodnjo soboto, 17. aprila, bo na Ravnah pri Rožeku obhajala svojo 70-letnico življenja Matilda Lepuschitz, po domače Fuggerje-va mama. Številnim čestitkam se pridružuje rožeško kulturno društvo „Peter Markovič”, ki želi svoji članici mnogo zdravja, osebne sreče in božjega blagoslova. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Francu Pernatu z Bistrice nad Pliberkom, Hildi Jammer iz Večne vasi pri Globasnici, Adolfu Hütterju z Bistrice nad Pliberkom, Apoloniji Žmaucer iz Štebna pri Globasnici in Martini Polanc iz Dvora. Vsi ostali člani od srca čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Prihodnjo nedeljo bo v Dvoru obhajala rojstni dan Medi Lopin-sky. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Axamsu pri Innsbrucku je slavil 40-letnico življenja Ferdinand Kulmesch. Slavljencu od srca čestitajo in želijo vse najboljše mama, bratje, sestre in ostali sorodniki s Koroške. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V ponedeljek, 19. aprila, bo praznovala rojstni dan Margret Svetina iz Šmarjete v Rožu. Čestitamo in mnogo uspeha in osebne sreče tudi v prihodnje. 15. pomlad je obhajala Tanja Rogaunig s sončnih Radiš. Čestitamo in vse lepo in dobro! ČESTITAMO jeva mama. Čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. uredništva NT se pridružujeta SJK in EL. Visoko obletnico življenja, 80. rojstni dan, je pred nedavnim v Oidgradu pri Klopinju slavila Barbara Wutte. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. V Beli pri Železni Kapli bo jutri obhajala rojstni dan Brigitte Pre-schern. Občinski odbornici EL Železna Kapla iskreno čestitamo! Čestitkam se pridružuje EL. V torek, 13. aprila, je obhajala 35. pomlad Evelyn Nečemer iz Lepene pri Železni Kapli. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih, sorodnikov in znancev se pridružuje uredništvo NT. Minuli ponedeljek je praznovala 19. pomlad Angelika Polesnik iz Vogrč. Čestitamo in vse najboljše, predvsem uspeha pri študiju. Na Reki pri Šentjakobu je obhajala 41. rojstni dan Žalika Sucher. Čestitamo in vse najboljše. Naslednje voščilo je namenjeno Heleni Mioschek iz Apač, ki je obhajala rojstni dan. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Hudem kraju na Djekšah je slavil 70-obletnico življenja Anton Karner, po domače Šlamanig. Slavljencu za ta lepi jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja. Pred nedavnim je na Hodnini pri Šentjakobu obhajala 72-letnico življenja Dini Fugger. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Anton Furtner z Ladi n pri Svečah prav danes slavi 70-oblet-nico življenja. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo prijatelji, znanci in SPD Kočna. Ta mesec obhaja rojstni dan Adrian Mandl, član moškega zbora Kralj Matjaž v Libučah. Ostali pevci mu ob tej priložnosti iskreno čestitajo in želijo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Osebni praznik je obhajala_ tudi Marija Fugger s Tešinje pri Šentjakobu. Čestitamo!. V Žirovnici pri Škocijanu bo slavil polokrogli osebni praznik mag. Stanko Gregorič. Iskreno čestitamo! Franci Krušic iz Velinje vasi je obhajal rojstni dan. Čestitkam Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Juretu Haudeju iz Prible vasi, Heleni Karničar iz Dobrle vasi in Juretu Preinigu iz Grabalje vasi. Posebne čestitke pa veljajo Juretu Sturmu iz Mokrij, ki slavi 80-let-nico življenja. Vsi ostali člani od srca čestitajo in_ želijo slavljencem vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V sredo, 21. aprila, bo slavila rojstni dan Kathi Smeritschnig, po domače Šuštarca iz Šmarjete v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva. 40. pomlad je slavila Majda Notsch s Čemernice. Za okrogli osebni jubilej iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. V Selah je praznoval rojstni dan Franci Mak, po domače Kuhi. Čestitkam uredništva NTse pridružuje SJK. Prav danes obhaja rojstni dan Sonja Kreutz iz Libuč. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. ČESTITKI TEDNA V Bistrici v Rožu obhaja rojstni dan Ana Lederwasch. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in srečna leta v krogu najdražjih. Minulo nedeljo, 11. aprila, je obhajal osebno slavje Mirko Janežič. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam Slovenskega društva upokojencev Šentjakob se pridružuje uredništvo NT. Prav tako minulo nedeljo je slavila osebni praznik, 25. pomlad, Giti Pasterk iz Dobrle vasi. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in SPD Srce se pridružuje uredništvo NT. V Selah na Šajdi je praznovala osebni praznik Stanka Pegrin, v Grabnu pa 86-letnico življenja Helena Dovjak. Slavljenkama iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Naslednje voščilo je namenjeno Joziju Nageletu, po domače Ko-varjevemu iz Šentjakoba, ki je minuli petek, 9. aprila, slavil 70-obletnico življenja. Šlavljencu za okrogli jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. V soboto, 10. aprila, je v Po-grčah objala 78-letnico življenja Helena Wutte, po domače Rotar- * m ■■ mm Slavljenka s pravnukoma Romano in Romanom. 90-letnica Katarine Cvelf Pretekli petek, 9. aprila, je bil za Katarino Cvelf iz Nonče vasi velik osebni praznik - vstopila je v deseto desetletje svojega življenja. Čeprav pri visoki življenjskih letih, je še polna duševne in umske svežine ter sorazmerno dobrega telesnega počutja. Še vedno pridno prebira domače čtivo, sledi z zdravo radovednostjo dogajanjem v slovenski narodni skupnosti ter v širšem svetu in bi slej ko prej rada rajžala po krajih to- in onstran avstrijsko-sloven-ske meje, zlasti s svojimi prijateljicami in prijatelji iz Pliberškega Društva slovenskih upokojencev. Ko so ji leta dopuščala, je zelo rada obiskovala tudi slovenske kulturne prireditve, sploh pa ji je prihodnost slovenske narodne skupnosti še posebej pri srcu. Slavljenki želimo ob njenem visokem življenjskem jubileju obilo božjega blagoslova ter prijetnega osebnega počutja - predvsem pa, da bi še naprej ostala tako „fejst". Bog Vas živi! -Kuj- Folti Tolmaier srečal Abrahama Po poklicu je poštar, poleg tega pa kot dedič skupno z ženo Ani vestno skrbi za razcvet svojega doma - Poder-šnikove domačije v radiških Spodnjih Rutah. Kljub obilnemu delu v poklicu in na domači kmetiji vsa leta marljivo sodeluje tudi v domačem društvu, po je pri Radiških fantih in Radiškem mešanem zboru, pomaga svoji ženi pri upravljanju radiškega Kulturnega doma in od vsega začetka aktivno podpira samostojno politično gibanje koroških Slovencev. Poleg tega je bil nekaj let zastopnik Radišanov v bivšem osrednjem odboru NSKS. Preteklo sredo, 14. aprila, je Folti Tolmaier obhajal svoj 50. življenjski jubilej. Našemu zvestemu bralcu želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja. Dragi Folti, kličemo Ti na mnoga leta! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo oče Janko, bratje in sestre z družinami, EL, SPD Radiše, KKZ in NSKS. -Kuj- Pr Sli sv kr je sti br trii sti re di Te Ke se 19 Po Kn Q-. F. <2. ^ n ’U, < o o. o. o 9 Rož - Podjuna - Žila MAČE NAD BISTRICO V ROŽU Doživel je skoraj celo stoletje Toman Partl, po domače Uštin na Mačah, je za vedno zatisnil svoje oči v 94. letu starosti. Toman Partl i Velika noč je praznik Kristusovega vstajenja. Za človeka, ki veruje v Kristusovo izročilo, je Velika noč največji verski praznik - saj je v znamenju zmage nad smrtjo in večnega življenja. Uštinov oče z Mač je imel milost, da so počastili njegovo Poslednje zemeljsko slovo ter odhod v raj večnega veselja ravno na dan letošnje Velike noči. Nepregledna množica žalnih gostov ga je pospremila na njegovi Poti k večnemu počitku. Pogrebno svečanost je vodil p. Roman ob asistenci p. Toneja in p. Janeza, s pesmimi so jo počastili cerkveni pevci pod vodstvom dv. sv. dr. Antona Feiniga, ob odprtem grobu pa so spregovo-nli besede slovesa in zahvale Predsednica SRD Kočna dr. Tatjana Feinig, bistriški župan Hubert Gradenegger in ek. sv. Herbert Bacher kot zastopnik Koroške Raiffeisnove zveze. Bilo je to slovo od moža in očeta, ki je bil kmet z dušo in telesom. Pokojnik - rodil se je 22. decembra 1905 kot deseti od dvanajstih otrok - je izhajal iz rodu z bogato tradicijo. Predsednica SPD Kočna dr. Tatjana Feinig v svojem nagrobnem govoru: "Predstavljal je 13. rod v starih zapiskih dokumentiranih Partl-nov. Zavedal se je te častitljive staroste svoje „pavršče šiše" in je zato skrbno gledal na domačo tradicijo svojih prednikov, še predvsem na to, da ohranijo tudi domače slovensko narečje v druži-n'-" Skratka, bil je mož močne vo-K znal se je uveljaviti povsod, kamor ga je postavilo življenje. Sprva pravzaprav sploh ni Predvideval, da bi nastopil nasledstvo svoje „pavršče šiše". V svoji mladosti je kot eden redkih kmečkih sinov šel v uk - izučil se ie v Celovcu za mehanika in strojnika. Ker je začela vladati brezposelnost, je vigredi 1929 ^ami rekel: „Odšel bom v Avstralijo." Mama je zajokala in mu rekla: „Če boš že šel, potem pojdi rajši v Kanado, ki je bliže." 'ako je tudi storil. Domotožje ga ni nič morilo, v Kanado je odšel z namenom, da Se nikoli ne bo več vrnil. Leta 1933 pa je prejel od mame Pošto, da je oče težko zbolel. Kmalu nato mu je mama spet pi- sala in sporočila, da je oče podlegel svoji težki bolezni. Obvestila ga je tudi, da ga je postavil za dediča. Šele potem, ko mu je mama pisala, da bo vse pustila, če ne bo prišel domov, se je Toman leta 1934 vrnil iz Kanade in prevzel domače posestvo. Nekaj let po njegovi vrnitvi je sledila 2. svetovna morija. Ker je bil Uštinov Toman sam, mu ni bilo treba obleči vojaške uniforme. Kljub temu mu je grozila stalna življenjska nevarnost. K Uštinu so prihajali gestapovci in Povezovalni člen med starejšimi in mlajšimi Uštinov Toman je bit živa kronika naših krajev, posebej pa še sveške fare, saj je vedno prihajat sem, k „meša", „pole pa še na ohteic k Adame", da je tam še „mave puhavžvov" in „punov" stare sveške in mačenske originale. Vedno se mi je zdet povezovalni člen med starejšimi in mlajšimi, če je pripovedoval iz svojega razgibanega življenja. Tako se mu je zadnja leta vedno zdelo, da je „prej anmert bu še tako pa taka, zdej pa je vse drhača", zdelo se mu je, da „hre na svabše”. Nam, mlajšim pa se zdi, da je vse boljša, kot je bilo prej. Morebiti so nam te besede namenjene za naš zgodovinski spomin. Iz nagrobnega govora dr. Tatjane Feinig partizani - enkrat s svojimi možmi tudi Marko Primožič, ki je po materini strani izhajal iz znane Kobentarjeve družine v Šentjakobu v Rožu. Primožič je bil v prvi Jugoslaviji oficir, po Hitlerjevem napadu pa se je priključil partizanom in zavzemal visoke položaje. Uštinov oče je bil sicer neustrašen mož, a kljub temu ni zanikal bojazni - pred nacističnimi uniformami in domačimi izdajalci. Navsezadnje pa je srečno prestal tudi Hitlerjev zločinski režim. Leta 1948 se je oženil s Fani Melicha, ustvarila sta si družino s tremi otroki, delo na posestvu je bilo trudapolno, a zato toliko uspešnejše. Skupno sta - v krogu njune družine - uživala življenjski večer, dokler se Tomanova žena Fani ni avgusta 1997 za vedno poslovila od svojih najdražjih. Uštinovega očeta je narava obdarila s trdnim zdravjem. Praktično vse svoje življenje ni poznal prave bolezen. Resno ga je zagrabila šele letos pozimi, v sredo, 31. marca, pa mu je Vsemogočni zaprl knjigo zemeljskega življenja. Toman Partl je doživel skoraj celo stoletje. Njegovo truplo pričakuje sedaj dan Vstajenja v njegovi ljubljeni domači zemlji, medtem ko njegova duša že uživa božjo pravičnost. Nam vsem pa bo Uštinov oče ostal v lepem spominu. Žalujočim otrokom Tomiju, Kristini in Joziji ter vsem ostalim žalujočim velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch Anton Cvetko + MEDGORJE/KAMEN_____________ Zvestemu božjemu služabniku v slovo Anton Cvetko, znani ljudski misijonar v naših farah, voditelj številnih duhovnih vaj v Tinjah in spremljevalec številnih romanj na Marijina božja pota, mdr. v Lurd in Medjugorje, je odšel k Velikemu gospodu po večno plačilo. Z njim je odšel v večnost duhovnik, ki je bil v svojem poslanstvu zgleden in se je izgoreval do skrajnega - tudi v svojih zadnjih življenjskih letih, ko ga je huda bolezen privezala na invalidski voziček. Čeprav ni mogel k ljudem, ni odnehal obhajati sv. evharistije. Ljudje so se začeli redno zbirati v hiši družine Glinik, kjer so pri svojem duhovniku Cvetku našli besedo Kristusove ljubezni, tolažbe in usmiljenja. Rodil se je leta 1915 v Martinjaku pri Cerknici, s 17 leti je na Rakovniku v Ljubljani pristopil k salezijancem, zaradi komunističnega preganjanja je zbežal v Italijo, kjer je leta 1949 v Bellunu prejel mašniško posvečenje, leta 1952 pa se je pridružil salezijanskim sobratom v župniji Kamen v Podjuni. Od leta 1954 dalje je bil celih 40 let farni pro-vizor v Medgorjah in Podgradu. Ko je postal žrtev hude sladkorne bolezni, gaje leta 1994 Glini-kova družina v Žitari vasi sprejela v požrtvovalno oskrbo. Svojo življenjsko pot je zaključil v sredo, 7. aprila, v bolnišnici celovških elizabetink. Pogrebna svečanost je bila v farni cerkvi v Škocijanu, svoje zadnje zemeljsko počivališče pa je našel tam, kamor ga je pot prvič pripeljala na Koroško - v duhovniškem grobu slovenskih salezijancev na Kamnu. Trajne sadove svojega božjega služabništva uživa dolgoletni farni provizor v Medgorjah in Podgradu sedaj tam, kamor je vodil in usmerjal svoje ovčice. Prepričani smo, da bo zanje skrbel tudi v večnosti - kot njihov neumorni priprošnjik pri dobrosrčnem Bogu. -Kuj- 10 Kultura petek. Petek, 16. aprila 1999 16, aprila 1999 Kultura/Razno 11 Zbor šmarješke ljudske šole, ki ga vodi Andrea Müller, ni navdušil le s sproščenim petjem, ampak tudi z recitali vigrednih pesmi. ŠMARJETA Vigredni koncert v dober namen Šmarječani so minulo nedeljo dokazali odprto srce, saj so ob priložnosti vigrednega koncerta darovali lepo denarno vsoto za žrtve na Kosovu. Tradicionalni vigredni koncert „S pesmijo v pomlad”, na katerega Katoliška prosveta v Šmarjeti vsako leto vabi na belo nedeljo, je tokrat privabil toliko poslušalcev, kakor še nikoli poprej. Dvorana v farnem domu je bila namreč nabito polna, nekateri so se morali zadovoljiti celo s stojiščem pri vhodu. Domači župnik Janko Krištof v uvodnem govoru ni le prisrčno pozdravil množične publike, temveč opozoril tudi na spontano znamenje oz. akcijo, za katero se je prireditelj z nastopajočimi kratko pred koncertom domenil. Odločili so se namreč, da bodo prostovoljne prispevke namenili žrtvam na kosovu. Za dober namen oz. potrebo hitre pomoči se je nabrala kar lepa denarna vsota. Pevski spored letošnjega vigrednega koncerta sta bb začetku oblikovala domači cerkveni zbor pod vodstvom Inge Pöchheim in šolski zbor šmarješke ljudske šole, ki ga vodi Andrea Müller. Otroci ljudske šole pa niso navdušili le s sproščenim petjem, ampak so tudi z recitali vigrednih pesmi v obeh jezikih prav razgreli srca poslušalcev. Višek večera pa je bil nastop Terzetta Grafenstein in predvsem Okteta Suha, ki se je, kakor po navadi, predstavil z najboljše strani. Jasno, da mu je veljal tudi najmočnejši aplavz. Močen aplavz je žela tudi M. Svetina, ki je lepo vodila skozi pevski večer. Tradicionalni kulturni večer je vsekakor odlično uspeh hkrati pa je bil dokaz, da v Šmarjeti slej ko prej živita tudi slovenska beseda in pesem. Ob sproščeni družbi nastopajočih in poslušalcev je prireditev izzvenela pozno ponoči ob okusni domači jedači in pijači, ki so jo odlično pripravili organizatorji. i - Osrčje večera je bit priznani in priljubljeni Oktet Suha. V ospredju slike povezovalka večera M. Svetina. Nabito polna je bila dvorana v farnem domu. SLOVENSKO PtETNO DRUŠTVO RADIŠE Brez doih zvez še angel varuh ne boš! Radiška gledali&upina je navdušila gledalce s satiro o „dobrih zvezah“ Ephraima Kishona. Kaj naredi dober režiser, ko na merava svoji skupini in gledalcert ponuditi gledališki užitek posebne vrste? Poišče odličnega avtorja ki je že znan, aktualen in všeč ljudem. To je naredil (edini) domač režiser Nuži Wieser na Radišah, ki skoraj vsakič nudi gledalcem (in igralcem) nekaj posebnega ■ letos že štirinajstič. Izbral si je znanega in odličnega satiriki Ephraima Kishona, in ker izbrani satire ni v slovenščini, jo je da prevesti. Tanja Viher iz ljubljanske Drame je prestavila Kishonž v dober gledališki jezik, igralci sc se besedila dobro naučili in igri pri premieri v soboto, 10. aprila je tekla kakor po maslu. Tudi zato ker je lektorica Alenka Hain svoji delo dobro opravila in je radiški gledališka skupina z leti že ka dobro uigrana. Nuži Wieser: „Tež ko je dobiti dober, razvedrilni, so dobni gledališki komad, ki bi ustre zal našim zmogljivostim in zahle vam domače publike. Tudi na sku pino se lahko zanesem, čepra' smo igrali zelo zahtevne, raznoliki O vsebini lahko na kratko po-in večinoma sodobne igre. Vedm Vemo, da je prikazana spletka za-težje je za nas vse, ker le z oseb sedanja mest v javni službi, kjer nim požrtvovanjem najdemo skup tak° nekoč kot danes, tako pri ne večere za vaje. Ljudje so 1 aas kot povsod po svetu, ne gre službi in kulturni dom je skoraj zi °rez dobrih zvez. Pravijo, da je v vse precej oddaljen od doma, ke 'Zraelu še huje kot na Koroškem! smo raztreseno naselje.“ Igralska skupina se je spet odli- Spletka zasedanja mest v javni službi... kovala z dobrim skupnim delom. Tokrat jim je satirično besedilo zelo pomagalo, ker je dramatika črpala vsaj toliko od vsebine kakor od igralnih sposobnosti. Vsekakor je Aleksander Tolmaier v glavni vlogi blestel in bil podpora za druge. Takoj njemu za petami pa Ludvik Ogris kot trgovec (čaj, čaj,...!) in tajnica Tamara Wo-schitz. Domačini so dobro opravili tudi tehniko in sceno, zato hudomušno satiro „Angel varuh“ Ephraima Kishona na Radišah toplo priporočamo. Alojz Angerer BELJAK__________________ Katarina Petritsch t V torek, 13. malega travna 1999, so položili na šmartinskem pokopališču v Beljaku k večnemu počitku Katarino Petritsch, rojeno Wakounig. Na svet je prišla 18. svečana 1911, kot osmi otrok, pri Kovaču v Mlinčah. Poročila se je z železničar-kem Jakobom Petritschem iz Beljaka; v zakon je pripeljala tri osirotele otroke, ki so dobili v Katarini skrbno in ljubečo mamo. Mož Jakob je umrl novembra 1982. Rajna je bila žena trdne narodne zavednosti in globoke vernosti. Do zadnjega je bila zvesta bralka Našega tednika. Konec marca je nesrečno padla in si zlomila nogo. V bolnišnici jo je zadela kap. Za posledicami je umrla v petek, 9. malega travna 1999. Bog ji daj večni mir in pokoj. Otrokom in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Šmarješkimi ob 110-letnice Posojilnice-Bank Borovlje Minuli petek so v p1 Posojilnice-Bank Borovlje slavnostno odprli Šmarješke dneve, ki trajajo še do petka, 23. aprila. Ob 110-letnici obstoja Posojil1889 na Tratah pri Borovljah. To nice-Bank Borovlje so 9. aprikJe bila Posojilnica za Glinje in 1999 slavnostno otvorili . Šma!°kplico. Desetčlanski ustanovni ješke dneve in razstavo v kletf2t)or so sestavljali kmetje, obrtniki dvorani Posojilnice Bank Borovln Puškarji. Ije. Predsednik nadzornega odbc Posojilnica Bank se je razvila iz ra, gospod Melhior Verdel j|tak° imenovane „Nedeljske Fona slavnosti pozdravil številn|Soiilnice“ v zgledno in pomembno častne goste, med drugim slo Podietje z 18-imi zaposlenimi in s venskega konzula Marka Vrevci pialama v Brodeh in Celovcu, kot podžupana šmarješke občine d j® povedal poslovodja Werner Petra Ibouniga, župnika Jank0raže. Bilančna vsota banke Krištofa, župnika Janeza Larf2naša 753 milijonov šilingov, pichlerja, ravnatelja ljudske šol Na praznovanje je Posojilnica Helmuta Ebnerja in gasilski drušlpovabila prav ljudi, ki so se svoj-vi Šmarjeta in Kočuha. Caa posluževali te „Nedeljske Po- Posojilnica Bank je najstarejšSoiilnice“. S tem so jim pokazali domača banka v Spodnje!Sv°jo povezanost. Rožu, ki so jo ustanovili 10. junij Na. razstavi so posebno pozor- nost vzbudile risbe s svinčnikom in ogljem mlade Denise Korenjak, ki še obiskuje šolo Pitzeistätten in se bi potem rada izobraževala na Akademiji za likovno umetnost. V Posojilnici razstavlja prvič, vendar je njeno delo zelo obetavno. Sophie Jaklitsch se je javnosti predstavila z oljnatimi slikami, slikami na svili in akvareli. Prava posebnost pa so tudi osnutki za postni prt na Otočcu Marie Mleč-nik-Olinowetz. Tudi šolarji šmarješke ljudske šole razstavljajo svoje risbe. Na razstavi so bili prisotni tudi Čebelarsko društvo Šmarjeta v Rožu z razstavo Čebelarji nekdaj, družina Winfried Dareb z zbirko Čelnice čebelar- skih sodov iz Kočuhe, Max Wer-nig s historičnimi eksponati iz svoje zbirke in Hermann Doujak s slikami. Otvoritev je olepšal šmarješki cerkveni zbor pod vodstvom Inge Pöcheim, šolski zbor ljudske šole Šmarjeta, ki ga vodi Andrea Müller in Anton Korenjak s klasično kitaro. Za dobro razpoloženje pa je poskrbel Šmarješki trio. V tem okviru so predstavljali tudi videofilm „Šmarjeta v Rožu se predstavlja” Friedricha Jaklitscha. Razstavo si lahko ogledate med poslovnim časom Posojilnice Bank do 23. aprila, možen pa je tudi ogled izven delovnega časa. A. Branž Razstava je med poslovnim časom Posojilnice-Bank na ogled do 23. aprila 1999. T A PETEK, 16. aprila 18.10-19.00 Utrip kulture T E D E N SOBOTA, 17. aprila 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 18. aprila 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten. 6.20 Duhovna misel (Gabi Am-ruš). 18.00 - 18.30 Studio ob 18.00 PONED., 19. aprila 18.10-19.00 Kratek stik TOREK, 20. aprila 18.10-19.00 Otroška oddaja. O R F SREDA, 21. aprila 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21. 04 Večerna oddaja - Koncert glasbenih šol treh dežel ČETRTEK, 22. aprila 18.10-19.00 Rož-Podjuna - Žila NEDELJA, 18. aprila '99,13.30 PONEDELJEK, 19. aprila 1999 ORF 2, ob 3. 45_______ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Jubilejno 25. srečanje glasbenih šol treh dežel. • Vrnitev premoženja Koroškim Slovencem iz obdobja po nasilni razglastitvi in pregonu. • V dveh mesecih bo jasno, kdo dobi Zimske olimpijske igre 2006. • Rešitve in stiske? Ponovni pogovori po napovedani prekinitvi gradbenih del za Kulturni dom Pliberk. • V Pliberku je občinski svet pre-preprečil „slovensko“ športno igrišče. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). Dnevno: 12.00 & 18.45 Poročila slovenskega oddelka BBC Od ponedeljka do petka: 10.00 Kalejdoskop 11.15 Infoteka 12.10 Divan (glasba) 13.00 Magazin: Alpe-Adria (ponedeljek), V pogovoru (torek), Po Koroškem (sreda), Kultura (petek), Die Welt im Dorf (sob.) 18.00 Glasba (ob torkih: šport) 19.00 Otroški kotiček 19.15 Stay tuned (14-dnev-no) 20.00 Glasba: Jazz (poned.) Noche Latina (torek), ob 23.00 Nachtfalter, Ruff Radio (sre.), ob 22.00 Mad Force, Mu- RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99 cis for the masses (čet), Soundcheck (pet), Jugorock (sob.), ob 22.00 Klub Karate, Sunday loops (ned.), ob 22.00 For those about to rock Sobota: 10.00 Forum 11.30 Campus radio (14-dnevno), Nedelja: 10.00 Evropa v enem tednu (BBC), 11.00 Literarna kavarna (ponovitev ob torkih 22.00) RADIO 3 KOROI Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje Od pon, do peteka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 16.00 Vtaberni 16.00 - 18.00 Od štirih do šestih Novo: od 14. 00 do 15.30 domača glasba Zaitrk s profilom: ob nedeljah od 8.00 do 10.00 (ponovitev v sredo ob 14. uri) - tokrat: Angelika Mlinar Petek, 16. aprila ŠKOFIČE 10-letnica Glasbene šole -oddelek Škofiče Nastopajo: učenci GŠ Čas: 19. uri Kraj: v društveni sobi Vabi: SRD Edinost Škofiče ŠMIHEL Plesna predstava „Ta vražji jazz“ Nastopa: Plesna šola Mojca Horvat iz Ljubljane Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel DUNAJ Odprtje razstave Almire Bremec in Gernota Fischerja Nagovor: Anton Levstek Čas: ob 19. uri Kraj: vn lovenskem kulturnem cetnru Korotan, Albert-gasse 48,1080 Dunaj ŠENTJANŽ Kaj pa Leonardo? (tragik- komedija) Nastopa: KD Stična - gledališka skupina „drzni in lepi“ Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Bilka Bilčovs BOROVLJE Premiera dveh filmov celovške univerze: “Orodje s koroških podstrešij in O saneh ... Über Schlitten...“ Čas: ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabi: SPD Borovlje, Univerza, SNI U. Jarnik, Mohorjeva Sobota, 17. aprila ŠKOCIJAN Vigredni koncert Nastopajo: otroška skupina, Nomos, kvartet A Capel-la, ansambel Korenika, MoPZ Vinko Poljanec Povezava: Peter Grilliz Čas: ob 20. uri , Kraj: v dvorani Kassl Vabi: KD Škocijan HODIŠE Delavnica bobnanja Čas: od 11. do 16. ure Kraj: v Grajski štali Prijave: Franci Spitzer (tel. 04273/2370) Vabi: SPD Zvezda HODIŠE Literarni večer z Jankom Messnerjem in predstavitev njegove najnovejše pesniške zbirke Čas: ob 18. uri Kraj: v Hodiškem gradu Sodeluje: Das Nachbar-Duo Peter Raab in Rolf Hol-lub Vabi: občina Hodiše, založba Norea in SRD Zvezda ŠENTJANŽ Priče časa pripovedujejo o preganjanju Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: ZSI BOROVLJE Igra: Pleskarji nimajo spominov (Dario Fo) Nastopa: gledališka skupina KPD Sele Čas: ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabi: SRD Borovlje SELE-BOROVNICA Srečanje ansamblov treh dežel Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Nastopajo: Trio Pegrin, ansambel Fantje z vasi, Bad Eisenkappler Musikanten, ansambel Bratov Slatinek, Lederhosen Dirndl'n, Christian und die Aufgeiger; nato zabava Vabi: Alpski klub Obir Nedelja, 18. aprila ŠENTLIPŠ Igra: „Dvo pora se ženta“ Čas: ob 9.15 Kraj: v Farni dvorani Nastopa: igralska skupina Žvabek Vabi: farna mladina Šentlipš KOTMARA VAS Zbori pojejo - Nachbarchöre singen Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Nastopajo: Sängerrunde Hollenburg, Komorni zbor Borovlje, Doppelquartett Rauschelesee, Oktet Hodiše, MePZ Bilka Bilčovs, MePZ Gorjanci Povezava: Tomi Gasser, Sonja Mortisch Vabi: SPD Gorjanci ROŽEK Srečanje mladinskih zborov Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: Kulturno društvo Peter Markovič DUNAJ Pomladni tamburaški koncert Nastopa: Tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev na Dunaju Čas: ob 10.30 (po sv. maši) Krsj: v cerkvi slovenskega pastoralnega centra, Einsiedlergasse 11-13,1050 Vabi: Tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev na Dunaju Torek, 20. aprila GRADEC Predstavitev knjige: Kärnten unten durch Gosta: pisatelja Wilhelm Berger in Gerhard Maurer Čas: ob 20. uri Kraj: Mondscheingasse 9 Vabi: Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu CELOVEC Film: „Stereotip“ Čas: ob 20. uri Kraj: KHG, Neptunweg 12, ' Vabi: Klub slov. študentk in I študentov v Celovcu ; CELOVEC Občni zbor društva „Glas bena šola“ Čas: ob 20. uri Kraj: v Modestovem domu ŠMIHEL Predstavitev: „Šmihel in drugi kraji južne Koroške : ter Slovenija pred 200 leti' dr. Vinko Rajšp bo prestavil stare zemljevide Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel I Četrtek, 22. aprila Šentjanž ; Gledališka predstava „Ka " rajan C“ ; Čas: ob 20.uri Kraj: v k & k centru ! Petek, 23. aprila CELOVEC n, Dobrodelni koncert „So- sv sed v stiski“ 9( Sodelujejo: oba gimnazij Pc ska zbora in ansambel, n; Vaščani pojo, MePZ Dani- d; ca, MePZ Bilka, MoPZ n£ Pc * in 5' jo PRIREDITVE, OGLASI BEGUNJE Razstava slik in preorisb Vena Dolenca Kraj: v galeriji Avsenik ŠENTJANŽ Razstava risb in objektov Milana Eriča Kraj: v k & k centru BILČOVS Elisabeth Kos-Krava-gna in Joži Metschi-na: „Veselje z ustvarjanjem“ Kraj: v Posojilnici -Bank. Razstava je J0i. BOROVLJE Šmarješki umetniki v Posojilnici - Bank Razstavljajo: Sophie Jaklitsch, Denise Korenjak, Maria Mlečnik-Olinovvetz, Čebelarsko društvo Šmarjeta, družina Winfried Dareb, Max Wernig, Ljudska šola Šmarjeta Razstava je odprta med poslovnim časom v kletni dvorani Posojilnice-Bank Borovlje. na ogled med poslovnim časom Posojilnice - Bank. TINJE Drevo življenja. Razstavlja: Tony Nwachuk-wu iz Nigerije Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan. Bilčovs Čas: ob 20.uri Kraj: v avli Slovenske gimnazije Vabi: Šolska skupnost ŠMIHEL „Biološko vrtnarjenje skozi vso leto“ 3. seminar Čas: ob 14. uri Kraj: v Farni dvorani Vabi: KIS Železna kapla Lovski ples Čas: ob 20.30 Kraj: v hotelu Obir igra: trio Pavlič Vabi: Lovski zbor Ž. Kapla 6BH19BÜG2GH ŠMIHEL Srečanje mladinskih zborov Čas: ob 14.30 Kraj: v farni dvorani Vabijo: KPD Šmihel, MePZ Gorotan, K KZ Ponedeljek. 3. maja TINJE Začetek dopustniških dne- vov (za starejše ljudi, za kmetice in kmete, upokojenke in upokojence) Vodi: Majdi Biüml Kraj: v Domu Prosvete v Tinjah Prijave: tel. 04239/ 26 42 Petek, 7. maja BOROVLJE Koncert komornega zbora Borovlje Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabi: Slovensko prosvetno društvo Borovlje Prodam enodružinsko hišo blizu Celovca. Interesenti se naj javijo po tel. 04232 / 30 67 Opozorilo! Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Telefon: 0463/51 2528*24 Fax: 0463/51 25 28*22 Naša društva v internetu ^ Tel: 0463/54867 v soboto. 17. aprila 1999 Ekskurzija na živinorejski sejem v Tolmin Gradnja govejih hlevov za prosto rejo, razstava govedi rjave in pincgavske pasme, licitacija živine, delavnica: gradnja hlevov (terenski ogled), kulturni in zabavni park. Odhod: Pliberk (6.00), Žitara vas (6.30), Borovlje (7.00), Šentj. (7.30), Pokdlošter (8.00); Prijave: do pon., 12. aprila, pri KIS (tel: 0463/54867) Sobota. 24. aprila 1999 Ekskurzija na Ptuj: Dobrote slovenskih kmetij Razstava nagrajenih kmečkih specialitet na Ptuju. Odhod: 6.00 Šentjakob, 8.00 Dobrla vas, 8. 15 Pliberk; prispevek: 250,-na osebo (za člane KIS: 150,-) Sobota. 24. aprila 1999 Bio-kmetovanje skozi vso leto 3. del Od 8. do 12. ure v Reg. centru v Šentjakobu in od 14. do 18. ure v Šmihelu. KKZi_http: // www. kkz.at (aktualne informacije o KKZ in o slovenski kalibri na Koroškem, informacije o slovenskih društvih) Slavna šola Pliberk: http: // www. netway. at/hsbleiburg Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/slovene Serkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co ■at/slovene/nedelja.html Senter avstrijskih narodnostnih Skupnosti (CAN) na Dunaju - Volks-gruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/slovene/v Olksgruppenreport, html Občina Suha in okolje - KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at/stefan.logar/ Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co.at Založba Wieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co.at/zb Slovenska športna zveza: http://members.magnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@ma-gnet.at Oktet Suha. Otroški zbor Živ-Žav. Enotna lista Suha. VOX http://www.members. magnet.at/d.katz Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/- keutschach/zvezda-hodiše/sprach- kurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ as n. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at Katoliški dom prosvete v Tiniah: http: //www. sodalitas. at (Tinje) Stičišče avstralskih Slovencev http: // www.glasslovenije.com. au B/fM w voki drnca tT 04239/26 42 v soboto, 17. aprila, od 9. do 17. ure Ikebana spomladi Vodi: Herta Deusch v soboto, 17. aprila, od 9.30 do 18. ure Kompozicija barv z znanim umetnikom Thomasom Miklom v soboto, 17. aprila, od 9. do 17. ure Šolanje za člane kulturnih društev: Projektni menedžment (tečajje v nemščini) Vodi: dr. Gerald Gröchenig od sobote, 17. aprila, od 14.30 do nedelje, 18. aprila, do 16.30 Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik v ponedeljek, 19. aprila, ob 19.30 Predavanje: Reforma cerkve. Struktura ali spiraliteta Predava: dr. Peter Allmaier v četrtek, 22. aprila, ob 9. uri Dopoldansko izobraževanje: Da bi pogovor uspel Predava: Francka Kropiunik v četrtek, 22. aprila, ob 19.30 Verski pogovor. Verovati na pragu tretjega tisočletja in v prepihu raznih mednarodnih modnih ideologij Predava: Jože Kopeinig v četrtek, 22. aprila, ob 19.30 Predavanje: Med uveljavljanjem in umikanjem. Kontrola, samozavest in reševanje življenjskih problemov ob primeru slovenske manjšine v Avstriji Predstavitev disertacije dr. Hilde-gar Oraže Uvod: dr. Avguštin Malle Potovanja in romanja od četrtka, 13. maja, do nedelje, 16. maja 1999 Romanje v Medjugorje Spremljevalec: p. Nacej Domej NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9°20_ Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/IV. Narodni svet zastopa Politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev oa Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega re-oa, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito larodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih Pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic 1 ln Pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroški deželni vladi in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10. Oktober-Straße 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,-SIT. 14 Šport NIŽJI RAZREDI - PRIHODNJI KROG Bilčovsu, Globasnici, Šmihelu in Železni Kapli pomagajo le tri točke PODLIGA VZHOD Podkrnos - Bilčovs 0:0 Bilčovščani so se tokrat predstavili zelo borbeni in taktično disciplinirani. V prvem polčasu so bili tudi v rahli terenski premoči, ki pa je niso znali izkoristiti za zadeteke. Po odmoru so postali močnejši domačini, toda tudi njim zadetek ni uspel. BILČOVS: Schawarz 3, Kues 4, Lippusch 4, Fister 3, Rajnovič 3, G. Schaunig 3, Tributsch 3, Durnik 3, Quant-sehnig 2, Parti 2, Strugger 2; Podkrnos: 200 gled.; sodnik: Radi (dober); Globasnica - Pokrče 2:2 (2:0) Globašani so jasno terensko premoč v 1. polčasu izkoristili za dva zadetka, ki pa nista zadostovala za zmago. Gostom je namreč po odmoru v času petih minut in s pomočjo sodnika uspelo izenačenje. GLOBASNICA: Smrečnik 3, Dlopst 4, G. Sadjak 4, Zanki 3, Kert 3, Buchwald 3, Pasterk 4 (75. Tratar 0), Hribar 4, M. Sadjak 3, Szabo 3, Pustoslemšek 5; CPonikva: 250 gled.; sodnik: Gresehounig (slab); strelci: Pustoslemšek (28., 45.) oz. Tupy (50., 55711-m.); 1. RAZRED D Rikarja vas - Žitara vas 1:4 (0:2) Rikarjani so na občinskem derbiju kar obetavno pričeli, toda prvi zadetek gostov_(20.) je spremenil igro. Predvsem v 2. polčasu so Žitrajci odlično zaigrali in zato zasluženo odnesli tri točke. RIKARJA VAS: Pandel 4, Gomernik 3, Pečnik 2, Streicher 3, Figoutz 2 (46. Kordesch 4), Sturm 3, Sienč-nik 3, Truschner 3, Picej 2, Blažej 3, Basic 2; Rikarja vas: 400 gled.; sodnik: Stauber (dober); strelec: Blažej (59.); Šmihel - Železna Kapla 0:0 Derbi ni bil le borben in do konca napet, temveč je dosegel - za ta razred - visoko nogometno raven. Domačini so imeli boljše priložnosti v 1. polčasu, po odmoru pa so bili Kapelčani bliže zmagi. V celoti pa je bila delitev točk bolj ali manj pravična. ŠMIHEL: Suschnig 4, Janet 5, H. Motschilnik 3, Al. Gros 3, Hribernik 5, Ch. Gros 4, Kraiger 3, Kotnik 4, An. Gros 3 (80. Rodler 0), W. Motschilnik 3, Nachbar 3; ŽELEZNA KAPLA: Ojster 2, Köck 4, G. Grubelnik 4, H. Grubelnik 4, Šteharnik 3, Schurtl 2 (46. S. Grubelnik 2), Sporn 3, Partej 3, Wicher 3, Kogelnik 3, Ošina 2; Šmihel: 150 gled.; sodnik: Starmann (malenkosten); 2. RAZRED C Kriva Vrba - Sele 0:0 Selani so bili v rahli terenski premoči in si priigrali tudi nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Vsekakor pa je bil neodločen rezultat pravičen. SELE: Scheiber 3, Diexer 3, Božoč 3, M. Mak 3, Wassner 2, A. Mak 3, M. Wieser 3, D. Mak 4, F. Dovjak 2, A. Draže 3, M. Dovjak 2; Kriva Vrba: 50 gled.; sodnik: Wurzer (dober); Rožek - SAK II 5:0 (1:0) Do prvega gola domačinov je bil SAK še enakovreden, po odmoru, ko so mladi sakovci hoteli rezultat popraviti, pa so v protinapadih prejemali zadetke. SAK II: J. Woschitz 2, S. Sienčnik 3, M. Blažej 3, Tolmaier 3, Müller 3, S. Wieser 3, K. Woschitz 2, M. Nachbar 2,1. Woschitz 3, Možina 3, Mesner 2; Rožek: 50 gled.; sodnik: Schönlieb (dober); ggggl; 2. RAZRED E MttM St. Margarethen/L. - Žvabek 5:0 (1:0) Tretji poraz Žvabečanov zaporedoma. V 1. polčasu so se bolj ali manj še uspešno branili, po odmoru pa popolnoma propadli. ŽVABEK: Jakob 3, Ramusch 2, Jammer 2, Budja 2, Homer 2 (50. Čebul 2), Juvan 2, Wriessnig 2, V. Berchtold 2, A. Berchtold 2, Grubelnik 2 (75. Zechner 0), Kapp 2; St. Margarethen: 200 gled.; sodnik: Schönlieb (dober); Dobrla vas - Mauterndorf 2:2 (0:1) Dobrolčani proti defenzivni igri gostov dolgo časa niso imeli recepta, kljub temu so iztržili remi. DOBRLA VAS: Pečnik 3, Roger 3 (80. Kastrun 0), Go-lautschnig 3 (71. Vernitznig 0), Nachbar 3, Jörg 2 (62. Zunder 0), Velik 3, Petek 3, Math 2, Dollinger 2, Kulterer 2; Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Pirker (malenkosten); strelca: Vernitznig (75.), Petek (89.); rdeči karton: Nachbar (81.) PODLIGA VZHOD: Bilčovs - ASV (v nedeljo ob 16.30) - Bilčovščani bodo tokrat nastopili v popolni postavi, zato so_ pričakovanja tudi nekoliko višja. „Če se bomo znali igralsko stopnjevati, je možno vse,” pravi trener in igralec Strugger. „Poraz je tokrat vsekakor prepovedan.” Žrelec - Globasnica (v nedeljo ob 15.30) - Zaradi poškodbe bo manjkal Mišic, Silan in Grubelnik pa bosta trenerju Perneku po vsej verjetnosti zopet na voljo. Za Glo-bašane je tokrat poraz prepovedan, sicer bodo resno vključeni v boj proti izpadu. 1. RAZRED D: Metlova - Rikarja vas (v nedeljo ob 16. uri) - „Težka tekma, ki nas pričakuje v nedeljo," pravi trener Rikarjanov Jože Fera, ki bi zato bil zadovoljen že s točko. Manjkal pa bo_ Pečnik (bolan). Vovbre - Šmihel (v nedeljo ob 16. uri) - Trener Šmihelčanov Kreutz bo tokrat imel na izbiro celoten kader. Zaradi tega optimistično gleda na to tekmo ter meni, da bi „samo točka“ bila zanj razočaranje. Minulo soboto so Dobljani v Pliberškem Kulturnem domu gostili vodečo ekipo iz Fürstenfelda ter jo po trdem boju in s pomočjo nadušenih navijačev dobili s 3:1. Medtem ko je ekipa trenerja Pridala prva dva niza suvereno dobila, je v tretjem popolnoma odpovedala. Kazalo je, da se ne bo mogla več zbrati, toda pomoč navijačev je bila tako močna in navdušljiva, da so se prizadeti igralci zopet opogumili in zbrali vse moči ter četrti niz le še - po izredno izenačenem in napetem Železna Kapla - Klopinj (v soboto ob 17.30) - Kapelčani upajo na tri točke, kajti v njihovem položaju je remi le kapljica na vroč kamen. Razen Nerza so trenerju Germadniku vsi igralci na voljo. 2. RAZRED C: Sele - Šentjakob (v nedeljo ob 16.30) - Vprašljiva sta I. Kelih (bolan) in K. Hribernik (poškodovan), tako da bo po vsej verjetnosti moral zopet igrati tudi trener Wieser. SAK II - Grabštanj (v soboto ob 16.30 v Grabštanju) - Ker je trener Woschitz ob tem času na tečaju v Piranu, bo ekipo vodil Mirko Isopp. 2. RAZRED E: Žvabek - Tinje - Trener in igralec Žvabečanov Samo Mlinar je še vedno poškodovan, tako da ekipi kot igralec tudi tokrat ne bo na voljo. Vprašljiv pa je nastop E. Berchtolda. Važenberk - Dobrla vas (v nedeljo ob 17. uri) - Manjkal bo Nachbar, v ekipo pa se bo zopet vrnil Hudi. Predsednik Dobrolčanov Tinej Lesjak pričakuje težko tekmo, ne izključuje pa tudi zmage svoje ekipe. poteku - dobili v svojo prid. V prihodnjem krogu morajo Micheu & co v Steyr, kjer so za nasprotnike točke zelo redke. V tem prvenstvu doslej niti doma niti niza niso oddali. Micheu: „Če kljub temu to tekmo dobimo, potem ne manjka več veliko za obstoj v zvezni ligi." 1. Fürstenfeld 6 5 1 16:5 10 2. Aich/Dob 6 4 2 14:8 8 3. ATV Steyr 6 4 2 12:8 8 4. Döbling 6 2 4 11:15 4 5. Gleisdorf/Weiz 6 2 4 8:12 4 6. SL Linz 6 1 5 3:16 2 Občinski derbi med Rikarja in Žitara vasjo seje konča! z ' jasno zmago gostov - 1:4. Na sliki Rikarjan Florijan Sienčnik (z žogo) v boju z nasprotnikom. Foto: NT/Fera ODBOJKA Uspešen nastop Dobljanov proti Fürstenfeldu daje upati PODLIGA VZHOD 1. Mostič 2. Velikovec 3. Liebenfels 4. Pokrče 5. Welzenegg 6. Vetrinj 7. A. Borovlje 8. Šentpavel 9. Podkrnos 10. Globasnica 11. ASV 12. Bilčovs 13. DSG Borovlje 14. Žrelec 12 3 9 3 7 7 7 4 6 6 7 3 6 4 6 4 6 5 4 4 4 4 9 38:13 28:18 28:14 2723 30:26 25:22 26:25 18:29 23:26 24:30 23:30 20:38 18:25 17:26 ■ Prihodnji krog (17./18. april): Bilčovs - ASV, Šentpavel - Liebenfels, Žrelec - Globasnica, Pokrče - Mostič, Welzenegg - Velikovec, ATUS Borovlje - DSG Borovlje, Vetrinj - Podkrnos. 1. RAZRED D 1. Ruda 2. Metlova 3. Žitara vas 4. Klopinj 5. Šentlenart 6. Grebinj 7. St. Stefan/L. 8. Rikarja vas 9. Labot 10. Vovbre 11. Eitweg 12. Šmihel 13. Železna Kapla 14. Maria Rojach 18 12 5 1 35:6 41 \ 18 8 8 2 27:18 32 18 10 1 7 39:29 31 18 8 6 4 38:24 30 18 7 9 2 22:18 30 18 6 7 5 25:25 25 £ 18 6 5 7 32:33 2l il 18 6 4 8 30:31 22 18 6 3 9 19:28 21 p 18 4 8 6 20:24 20 n 18 4 7 7 22:30 19 18 4 410 19:28 16 S 18 3 7 8 16:30 16 C 18 1 8 9 20:40 11 k ■ Prihodnji krog (17./18. april): Šentlenart - St 5tefan/L., Metlova - Rikarja vas, Žitara vas - La- P )ot, Železna Kapla - Klopinj, Šmihel - Vovbre, Ma- ^ •in Dnio/'h _ dhiion Pi irlo . f^rohini ^ xji, /.eiezna r\apia - rsiupinj, omine ia Rojach - Eitweg, Ruda - Grebinj. 2. RAZRED C 13 3 1. Šentjakob 2. Tholica 3. Rožek 4. Treffen 5. Sele 6. Ledince 7. SAK II 8. Škofiče 9. Hodiše 10. Kriva Vrba 11. Donau 12. HSV 13. Poreče 14. Osoje 1 6 6 8 6 5 5 5 7 5 4 8 4 6 7 4 4 9 4 310 1 511 2 213 45:13 42:15 37:18 33:15 33:12 32:22 24:27 27:23 17:24 18:25 21:41 19:34 13:41 12:63 42 40 C 33 30 29 V 24 2 23 Z 20|C 18 C ihr 15 0 8 S 8 C ■ Prihodnji krog (17./18. april): Osoje - Tholica- 5 Poreče - Donau, Škofiče - HŠV, Ledinec - Hodiše-. SAK II - Kriva Viba, Treffen - Rožek, Sele - Šentjakob. J1 G 39» 32 s 31 p 31c 30 c 25 v 23 v 22 2 21 j, 2. RAZRED E 1. Reichenfels 17 12 3 2 2. St. Margarethen/L. 17 3. Tinje 4. Frantschach 5. Sinča vas 6. Dobrla vas 7. Galicija 8. Šempeter 9. Djekše 10. Žvabek 11. Važenberk 12. Pliberk II 13. Mauterndorf 14. Preitenegg 9 5 9 4 3 4 9 4 4 9 3 7 4 6 5 7 5 1 9 6 6 3 4 4 9 4 4 9 211 2 6 9 37:17 32:16 40:23 25:18 34:15 32:29 28:22 29:34 30:39 23:35 15:27 16:31 18:42 16:27 18 1 16 itfi 12 C ■ Prihodnji krog (17./18. april): Žvabek - Tinje. P Galicija - Pliberk II, Važenberk - Dobrla vas, Preiti negg - Sinča vas, Frantschach - Reichenfels, Djek# - St. Margarethen, Mauterndorf - Šempeter. ŠAH__________________ Boleč poraz za SŠZ/Zveza Bank I Šahisti Slovenske športne zveze I so v 4. krogu n play off-tekmovanja v f koroški podligi utrpeli hud h poraz. Dvoboj s prvo ekipo r Rapida iz Feffernitza se je E končal z rezultatom 2:6. Z : P nepričakovano visokim c porazom so slovenski ša- r histi zdrsnili na 4. mesto L na lestvici in se bodo v E zadnjem krogu morali bori- P ti celo proti izpadu iz dru- 2 ge najvišje šahovske lige i' na Koroškem. P _____ji k, Petek, 59 16. aprila 1999 15 Šport AVSTRIJSKA NOGOMETNA ZVEZA Tomi Partl predsednik pritožbenega senata ÖFB Dr. Tomi Partl, okrajni sodnik v Borovljah, je minuli konec tedna bil izvoljen za predsednika pritožbenega senata Avstrijske nogometne zveze. 3, Pritožbeni senat Avstrijske no-25 gometne zveze (ÖFB) je najvišja 22in zadnja instanca, ki odloča o 21 Pritožbah klubov in igralcev. Te-% mu senatu bo sedaj tri leta pred-i6 sedoval dr. Tomi Partl, ki si to odit govornost šteje seveda v čast, si. Sai je nenazadnje potrdilo in izraz njegovega odličnega doslejšnje-ga funkcionarskega dela na področju nogometa, ki ga izvaja tako 42 na deželni kakor tudi na zvezni in 10 celo evropski ravni. so Od leta 1974 je kot funkcionar 29 vključen v koroško nogometno 23 zvezo, najprej kot namestnik *| predsednika 2. razredov, nato kot is blagajnik bogometne zveze, tre-]Minutno pa je celo njen podpred-8 sodnik. Na avtrijski ravni sedaj 8 opravlja, kot rečeno, nalogo pred-gsednika pritožbenega senata ter >b. je zastopan tudi v povezovalnem gremiju med deželnimi zvezami 3g in ÖFB. Tam so, razen njega, za-32 stopani le predsedniki raznih 31 deželnih zvez. Poleg tega je nje-3“govo mnenje zaželeno tudi v naj-23 višji evropski nogometni zvezi. 22 Zastopan je namreč v kontrolni- 11 'n disciplinarni komisiji UEFA. Vse naloge pa izvaja kot častni u funkcionar, to pomeni, da za 12 opravljeno delo ne prejema de- fe narja. Povrnejo se mu le potni in jši hotelski stroški. F. S. Nov predsednik pritožbenega senata ÖFB dr. Tomi Partl (levo) s ponovno izvoljenim predsednikom avstrijske nogometne zveze Beppom Mauhartom (v sredini) ter inž. Herbertom Raggautzem, ki je bit na občnem zboru ÖFB imenovan za častnega predsednika. Reg. liga/prihodnji krog SAK - Leibnitz (v nedeljo ob 17. uri na igrišču ASV) -Po porazu proti WAC je postal položaj na tabeli za SAK že zelo resen. Prav zaradi tega tokrat vsi pričakujejo in upajo končno na zmago, nenazadnje že zaradi tega, ker bo ekipa nastopila v popolni postavi. Pliberk - Gratkorn (v soboto ob 16. uri) - Huber, Škof, Slamanig, Mosser in Dobnik bodo manjkali, vprašljiv pa je nastop Franza Wriessniga. Ker je trener Polanz sam tudi poškodovan, ima na voljo natančno 11 enakovrednih igralcev. Tokrat samo ena SAKovce SAK - center Pliberk U 16: SAK - ASV/Žrelec 1:2 (Sadnek) U 14: WAC - SAK 1:5 (Partl 3, Buchwald, Kreutz) U 12: SAK - Šenlandraž 0:4 U 10: Ekipa U 10 je na turnirju v Šentpavlu brez poraza dosegla 3. mesto. SAK - center Šr. Primož U 12: SAk - St. Micahel L. 2:3 (Triplat, Pu-stoslemšek) SAK - center Celovec U 16: ASK - SAK 4:0 U 12: Austria-SAK 4:0 SAK Naraščaj Tekme ta krog: Center Pliberk: U 16: ATSV - SAK (sob. 17.15) U 14: SAK - Austria (ned. 10.30) U 12: Bikarja vas -SAK (ned. 14.30) U 10: Ruda - SAK (pet. 17.30), U 8: Turnir v Šmajerti (sob. 14.30) Center Celovec: U 16: SAK - Wietersdorf (ned. 17.00)), U 12: SAK - Grabštanj (ned. 15.30), U 8 (turnir v Borovljah) Center Št. Primož: U 12: ATSV - SAK (sob. 14.30), U STurnirvTinajh (sob. 13.30) Velik sprejem za zmagovalko svetovnega pokala Sabini Egger je občina Globasnica pripravila posebno slavje. Nad 1000 obiskovalcev se je minulo soboto zbralo v Štebnu, na proslavi najuspešnejše šport-Nce občine - zmagovalko svetov-nega pokala v slalomu Sabino Egger. K uspešnem slavju je prispevalo tudi lepo vreme in množi-Ca oboževalcev športnice svetov-nega vrha. Prav tako so se slavja Udeležili mnogi častni gostje, ki Sabini niso le čestitali, ampak izpostavili njen izreden človeški 2načaj. Kljub uspešni prireditvi pa 16 ostal tudi grenak priokus, saj Phreditelj, občina Globasnica, ni J Uspoštevala dvojezičnosti. Tudi številni športni funkcionarji in deželni ter občinski politiki so čestitali zmagovalki svetovnega pokata v slalomu - Sabini Egger. REGIONALNA LIGA Zelo boleč poraz SAK, ki je bil tokrat boljši SAK je pričel derbi praktično z 0:1, kajti domačini so že v 2. minuti povedli. Čim dlje pa je trajala tekma, tem močnejši je postajal SAK. Rezultat je bilo izenačenje (Vra-bac), pet minut navrh celo zasluženo vodstvo (Eberhard). Z vodstvom 2:1 v hrbtu se je SAK pričel 2. polčas, v katerem je bil sicer v rahli terenski prednosti, toda sreča ni bila na njegovi strani. Pri izenačenju domačinov je žoga prej prekoračila igrišče, toda sodnik tega ni videl in pri zmagovitem golu je Rupp z glavo zadel natančno v zgornji kot. WAC-SAK 3:2 (1:2) SAK: Mallegg 2, Vrabac 4, A. Sadjak 4, Zanki 3 (46. Lessnigg 2, 74. Borstner 0), Roy 4, Uremovič 3, R. Oraže 3, Pajantschitsch 2, Dreier 2, Hajnžič 2, Eberhard 4; Wolfsberg: 500 gled.; sodnik: A. Krapinger (dober); strelci: G. Soheucher (2., 61.), Rupp (89.) oz. Vrabac (32.), Eberhard (37.) Poraz-sedaj postaja tesno tudi za Pliberčane Brez petih standardnih igralcev je morala ekipa trenerja Polanza nastopiti v VVelsu, a se je kljub porazu dobro odrezala. Predvsem v 2. polčasu so Pliberčani močno in nevarno napadali, toda Mosser in Mi-klau sta zapravila zelo lepi priložnosti. Hladnokrvnejši so bili domačini, ki so v 88. minuti povišali na 2:0. Wels - Pliberk 2:0 (1:0) PLIBERK: Matschek4, Lulnik3, Krewaider 3, J. Skorianz 3, D. Wriessnig 3, Hribar 3, Mosser 3 (84. R. Skorianz 0), Dobnig 3 (70. Polanz 0), Urnik 4, Miklau 3, Lisic 3 Wels: 200 gled.; sodnik: Stöbich (povprečen); strelca: Kopfer (43.), Topf (88.) REGIONALNA LIGA 1. Hartberg 17 13 3 1 36:7 42 2. Gratkorn 17 9 4 4 34:20 31 3. Fasching 17 8 6 3 21:11 30 4. Šentvid 17 5 9 3 18:14 24 5. Wels 17 5 9 3 18:15 24 6. Lienz 17 6 5 6 17:21 23 7. WAC 17 6 4 7 27:24 22 8. Leibnitz 17 4 9 4 14:16 21 9. Voitsberg 17 5 5 7 20:23 20 10. St. Florian 17 4 7 6 25:31 19 11. SAK 17 4 7 6 21:27 19 12. Pliberk 17 4 6 7 20:26 18 13. LUV/Sturm 17 4 310 20:38 15 14. Grieskirchen 17 2 312 19:37 9 ■ Strelci SAK: 5 Eberhard 3 Lessnigg, Lojze Sadjak 2 Roy, Vrabac 1 Hajdini, Pajantschitsch, Roman Oraže, Simon Sadjak, Šmid, Uremovič ■ Strelci Pliberk: 6 Miklau 4 Huber 2 Lisic, Umik 1 Bajrovič, Dobnik, Hribar, Krewaider ■ Rezultati 17. krooa: Gratkorn - LUV/ Sturm 1:0 (1:0), Šentvid - Hartberg 0:0, WAC -SAK 3:2 (1:2), Fasching - Rapid Lienz 2:0 (0:0), Wels - Pliberk 2:0 (1:0), Voitsberg - Grieskirchen 1:3 (1:1), Leibnitz - St. Florian 2:2 (1:2). ■ Prihodnji krog (17./18. aoril): St. Florian - Wels, Pliberk - Gratkorn, Rapid Lienz - Hartberg, SAK - Leibnitz, Grieskirchen - Fasching, WAC - Šentvid, LUV/Sturm - Voitsberg. KDO? KJE? GLAS IZ LJUDSTVA Vesel dogodek. Vesel dogodek pri Kosmu-Na Kosmovi domačiji na Mačah so v četrtek, 8. aprila, dočakali veseli dogodek: Darji Partl in Franciju Krassnigu se je rodila hčerka, ki jo bodo krstili na ime Julija. Številnim čestitkam srečnim staršem se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Mladi Juliji želimo obilo sreče na njeni življenjski poti. Mala Julija Part! je zagledala luč sveta 8. aprila. Bobnarji. Hodiško prosvetno društvo letos spet vabi na seminar o bobnanju, ki bo prihodnjo soboto od 11. ure naprej v Grajski stali v Hodišah. Vsi, ki se zanimanje, se lahko javijo pri Franciju Spitzerju (tel. 04273-/2370). Priče Časa so naši izseljeni. V nedeljo bodo v k & k centru (20.00) v Šentjanžu pripovedovali o svoji usodi. OSEBE & DOGODKI MLADINA POJE V ŠMIHELU IN ROZEKU Letošnje srečanje mladinskih zborov bo v Podjuni in v Rožu. Z mladinskim petjem bodo to nedeljo začeli v Rožeku (kjer je menda župan obljubil vsakemu otroku eno knjigo) ter teden navrh v Šmihelu, kjer bo koroške 'mladinske zbore gostilo domače Katoliško prosvetno društvo. ZA TURISTE Brezina. Avtor otroških knjig Thamas Brezina bo v občini Galicija za otroke organiziral „iskanje zaklada.“ S tem naj bi v občini poživili turizem in pritegnili predvsem družine z otroki. Iskanje zaklada pa se bo pričelo šele v 3 letih. Thomas Brezina (2. z leve) v krogu galiških poltlkov. DOMAČI VIZ ARJI Šmihel. „Pri Jutti“ v Šmihelu se redno srečujejo podjunski harmonikaši. Najstarejši je 82-letni Karl Kotschnig (na sliki 3. z leve), ki še danes igra kot v mladih letih. Pred kratkim je izdal tudi privatni CD, na kateri je skupno s Francem Voglom (72 let) posnel 12 domačih komadov, ki jih vsakdo pozna. Vižarji imajo celo svoje društvo, kateremu predseduje Dietmar Wrießnig z Dvora pri Šmihelu. Preteklo nedeljo so vižarji spet gostovali „pri Jutti" v Šmihelu in igrali domače viže. FRLOŽEV LUKA Redkokdaj me zanese v Beljak. Na Glavnem trgu sem videl na lekarni blizu cerkve napis v več jezikih, nemško, italijansko, francosko in rusko. Prav, prav, sem si mislil, Beljak je odprt. Italijanskih kupcev pride dosti, tudi kakega Francoza še zanese semkaj. O Rusih dvomim, da jih pride veliko. Nimajo pa slovenskega napisa. „Lekarna“ bi lepo dopolnjevala zbirko „Apotheke“, „Farmacia“, „Pharma-cie“ in „Apteka“ (v cirilici, prosim!). Otroški dan Katoliške otroške mladine bo letos 13. maja na mla-dinsekm centru an Rebrci pri Železni Kapli. OD TU& TAM Pripravil Silvo Kumer L i b u č e. Konrad Mandl, lovec z dušo in s telesom, je bil pred kratim izvoljen ' za predsednika lovske družbe Libuč* pri Pliberku in je nasledj lani umrlega predsedn' ka Janschka. Mandlu iskreno čestitamo. Konrad Mandl