Št. 44. V Gorioi, v sredo dne 1. junija 1904 Tečaj XXXIV. Iahnja drakrat na teden, in sicer v sredo ia »oboto ob 11. uri predpoldne ter stan« z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti prejemana ali v Gorioi na dom poSiljaua: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta ....*... 6 . 60 , , , 3-30 četrt leta.......3, 40», , 170 PosamiBne Številke stanejo 10 sin. • Naročnino sprejema upravniStvo t Gosposki ulici 5 tv. 7. v 3orici T «Goriški Tiskarni« A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSor; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila kres dopoilame naro8nl»e te ne oziramo. Oglasi in paalanle« se raCnnijo po potit-vrstah če tiskano i-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr.» vsaka-vrata. VeCkrat po pogodbi. — Večje drke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrata. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Vse za omiko, svobodo ia napredek U Dr K. Luvrti Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi Si. 7 v Gorioi v I. nadstr Z orednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9'. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. »opisi nuj se poSUjajo le uredništvu. -..- ¦ Narognin^ reHamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le aprarniStvu. „PRIMOREC" Uhaja neodvisno od «SoSe» vsak petek in leto 3 K SO h ali gld. 1t60. «So6a» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakanu 8ohwar* v Šolski ulici 'n Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trsta v tobakami Lavren5i5 na trgu della Caserma. stane vae Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna^A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Ob občinskih volitvah v Gorici, Tako Žalostnih občinskih volitev, kakor letos, še nismo mieli v Gorici. Žalostne so bile glede na pičlo udeležbo v vseh treh razredih, žalostne pa tudi glede na okoliščine^ v katerih se nahaja mestno gospodarstvo, zbog česar se išče v novih aH tudi v zopet izvoljenih starešinah odrešenike iz stisk in nadlog, ali se jih nikdar ne najde. Po volitvah smo tam, kjer smo bili poprej. .Zmagala" je gospodujoča »liberalna* stranka,* kar pomeni, da ostane na našem magistratu vse pri starem. Ljudstvo je pokazalo dosti jasno svojo antipatijo do obstoječih neznosnih razmer v tretjem volilnem razredu, v drugem in prvem je bilo malo nedolžnega boja, inteligenca se je morata malce poigračkati, konec pa je ta, da smo lam, kjer smo bili. »Parliti popolari" so delali sedaj dve leti preglavico gospodujoči »liberalni* stranki. Pričakovalo se je, da izidejo iz njih možje, ki bodo znali počasi začeti obračati mestno gospodarstvo na pravi tir, upalo se je, da pride ž njimi nov duh v mestno palačo, ali upanje je splavalo po vodi, ostala je le prevara, »partiti popolari* so se letos poskrik. Zavladala je splošna brezbrižnost, naj bo kakor hoče, si mislijo, možje, ki so »poklicani*, da sedijo v mestnem svetili pa soisto-tako brezbrižni; naj bo, kakor hoče, potem se ravnajo tudi oni. Mestno gospodarstvo je tako zavoženo, da menda ni več pomoči, da bi se naravnim potom preprečil polom, marveč vse diha pod vtisom katastrofo, katera mora priti prej aH slej nad Gorico. In kriva je gospodujoča laška .liberalna* stranka pa vlada, ki je vrgla pred leti njej mestno gospodarstvo v roke. Od takrat dalje gre z mestom navzdol. Storilo se ni nič v povzdigo mesta, tujce se je prepodilo, uganjalo se je veliko protislovensko politiko, — n6, poleg vsega brezdelja se je vendar tudi delalo, namreč — dolgove! Dolgov ima mesto toliko, da se mora človek s skrbjo vprašati, kam vendar so deli ve3 ta denar, vse '.o tisočake ? Nič ni pokazati, dolgov pa polao na vseh koncih in krajih, in v z.idnjem času so prišli že na stališče Usf"ga zadolženja, ko se začno krpati dolgovi z do"govi. To je malo pred polomom. Kadar zaide lahkoroišljenec tako daleč, da plačuje svoje dolgove z novimi, katere dobi le še težko, tedaj se ve, da je blizu boben. V nekakem takem položaju se nahajajo »gospodarji* na našem magistratu. Umevno, da ni posebno vabljiva taka družba, umevno, da se skrbni volilci ogibajo dati glasove možem, pripadajočim gospodujoči stranki, žalostno na tej stvari pa je to, da nimajo med seboj na sploh mož, ki bi mogli nastopiti ter narediti konec šlen-drijanu v mestni hiši in mestnem svetu pa .začeti hoditi po drugih potih. Od nikjer? jih ni, in zdi se, kakor da H bilo zakleto,dane more nikaka reč v naši mestni hiši naprej po redni poti. Vodovodno vprašanje n. pr. za Gorico rešiti, bi bila malenkost, ako bi bilo kaj dobre volje na merodajnih mestih ter bi izginilo koristolovstvo in komisijoni-ranje; ali ne gre naprej pa ne gre, in dokler bodo sedanji mestni očetje vladali, ne pridemo do vode, dasi postaja potreba večja od dne do dne. Ob volitvah se marsikaj obljublja in govori, ali ne drži se niti jedne besede. Zato pa se tudi le s težavo spravi v tretjem razredu v volilno dvorano 80 volilcev izmed 800. Kdo pa bo volil ljudi, ki gospodarijo mestu in prebivalstvu v škodo ter delajo neumljivc dolgove ! Letos so klicali od nekih strantj v boj tudi socijalne demokrate, češ, naj stopijo na dan s svojim programom ter postavijo svojo kandidate. Ali škandali med soc. dem. voditelji so jih poparili Uko, da so obmolknili, drugi volilci so ostali v strani, in rezultat pravi »liberalni* stranki: T u i m a š, t o j e tvoje. Ti si z a v o z i l a mestno gospodarstvo, tiraj isto še naprej, do propada, da boš nosila sama vso odgovornost. Tak vtis so napravile letošnje volitve. To je žalostno dejstvo, ali umljivo. Dandanašnji pa so tudi naši mestni očetje z županom na čelu popolnoma osamljeni. Ni ga več človeka v solnčni Gorici, ki bi imel le jed no dobro besedo za nje; vse jih obsoja, vse se zgraža nad gospodarstvom v mestni hiši. Včasih so dobivali malce obrambe v listih, ali tudi ti glasovi so potihnili, da tam, kjer se jih je nekdaj, branilo se nastopa prav očito proti njim. Prav te dni ob volitvah je začel tukajšnji »Gorriere* prinašati članke, ki se bavijo s poročilom deželnega odbora glede na novo posojilo, katero je hotelo najeti mesto. Ti m povodom se je sestavilo na deželnem odboru obširno izvestje o mestnih financah od leta 1895. dalje. In to izvestje je pokazalo, da imajo na našem magistratu vse v neredu ter da 'premetavajo zneske po rubrikah tako, da se le končno v r e-zultatih ne pokaže po v sodi prevelik a ni i z e r i j a. V tem izvestju pa je rečeno med drugim kar naravnost, d a mestna uprava ni popolnoma pravilna (»che 1' amministrazione della citta di Gorizia non 6 pcrfetlamente rego-lare*). Tuj denar mešajo medobčinske zaklade, dolgovi so posojila itd. Pač hude, presenetljive obdolžit ve, ki kažejo v polni luči, kaj vse je mogoče na goriškem magistratu. Umevno, da vre med prebivalstvom, umevno, da vsak razsoden človek obsoja to imenitno gospodarstvo sinov dvatisočletne kulture, in umevno tudi, da se udeležuje volitev le toliko volilcev, kolikor 'jih baš naže-nojo in pripeljejo in kolikor jih baš stoji v ožji zvezi z mestnimi očeti. Rešitve pa od nikoder ni. Razmere so take, da je tudi kar tako kmalu še ne bo, marveč se mora baraka popolnoma polomiti, krah mora priti — potem šele docela spregleda prebivalstvo, kako ne sme več biti v Gorici, in takrat šele so bo da!o začeti delati v blagor mesta in prebivalstva. Takrat pa mora priti v sporazumljenju vsega prebivalstva do zastopstva vseh slojev v mestu, tako, da bodo mestni očetje zastopniki vseh meščanov. Le tako pride nov duh v mestno hišo in ž njim smisel za pozitivno delo v prid Gorice in njenega prebivalstva. Da se proces popolnega propada in temu sledečega vstajenja pospeši, prav zato so »zmagali* pri baš minolih volitvah »liberalci* — »na celi Črti". Sami so vse zakrivili, sami naj nosijo odgovornost — ali hud bo. tisti dan v Gorici, ko se bo terjalo računov, ko se nastopi kakor en moi proti onim, ki so pahnili mesto v nesrečo in dolgove, in pustili isto skozi in skozi zanemarjeno, da bo treba trdega dela, da se moder-nizuje ter vstvari nekaj, kar bo vsaj nekoliko odgovarjalo novi dobi.,. Konstatujemo le še, da po onem dnevu hrepeni v & i prebivalstvo. DOPISI. Iz koj^ausko županljo, 27. 5. 04. — (Odgovor dop. iz Kozane?) Kakor črne megle se vijejo gostobesedni iz trte zviti dopisi iz Kozane in iz dolenjih Brd (?) po .Gorici* in ,Pr. listu«. Iz teh reklamnih oblačkov 3e vsipa gosta toča, napravljena v dobro znani najeti kovačniei, po glavah mož čistega značaja, ki vživajo neomejeno zaupanje od strani ljudstva. Strela šviga na resnico in pravico; črna tema pa si prizadeva, zagrniti laž in pokriti zvijačo. Politični cepci padajo v svoji fantaziji na poštene in ugledne posestnike proti-župa-nove stranke. Divja strast (oprostite, g. dop., da rabimo Vaš izraz), katero rodi častihlep-nost, sebičnost in fanatična azijatska brez-ozirna politika, si je vzela za nalogo v svoji advokatski zagovornosti — sevediv na podlagi podatkov, zajetih iz »čistega* vira — izpodkopati ugled ter očrniti možake, ki stoje na čelu volilne borbe za pravo in pravično stvar, tendenca logičnega zagovornika-dopisnika je, uveriti poklicane politične ob-lastnije, da je zamorec bel in solnce črno. Po merodajnih činiteljih pa, ker iz črnega morja torpede pokajo, se že tako očitim in jasnim lopovščinam in škandaloznostim na more pritrditi, odnosno jih protežirati. Dop. je zlezel na mrtvo goro, od koder razkazuje »Goričinim" in »Prim. 1.* citate-Ijem, ki ne poznajo razmer, svoje po rji osmojene poljane, od koder sili pod klerikalno zastavo in milo moleduje do vernih volilcev za pridno škropljenje posmojenega trsje. — Kakor kažejo volitvena dejstva v Ko-zani in po stvarnem razsodilu vsebine »Gori činih* dopisov, je kar ob jasnem dnevu našega dopisnika zapustila vodnica, t. j. res- Trije mušketirji. Napisal Atesaiidre Bimias. Drug-i del. (i>aij<*.) »Kakor vidite,« pravi miladv, ko odido sluga, »je vso pripravljeno. Prednica ne sluti ničesar in meni, da prihajajo po me v kardinalosem imenu. Ta mož da poslednja povelja. Jejte najprej nekoliko ter pijte požirek vina, in potem se odpraviva na pot * »Da,* reče mehanično gospa Bonacieux, »odpraviva se na pot.« Miladv jej namigne, naj sede poleg nje, jej nalije majhen kozarec Španskega vina ter položi pred njo kokošje prsi. »Vidite,« reče, »vse nama je ugodno: že se bliža no5; ko napoči dan, bodeva že v svojem zavetišču, in nihče ne bode mogel slutiti, kje sva. Torej pogum! Vzemite kako stvar s seboj.« Gospa Bonacieux povžije nekaj grižljajev ter omoči ustnice iz svojega kozarca. »Pijte, pijte!« reče miladv in vzame svoj kozarec, da ga nastavi na ustnice. »Storite kakor jaz.« Toda v trenotku, ko so hočo doakniti ž njim svojih ustnic, jej obstane roka iztegnena: začula je iz daljave poketanje konjskih kopit po cesti, ki se je bližalo; skoro zajedno se jej zrudi tudi, da čuje rez-getanje konj. Ti glasovi jej prožono njeno veselje, kakor nas vzbudi odmovanje groma iz lepih sanj; prebledi in pohiti k oknu, dočim vstane gospa Bonacicus trepetajo ter se opre z roko ob stol, da ne pade. Ničesar še ni bilo videti, samo slišati je bilo dir, ki se jo bližal bolj in bolj. »O moj Bog,« pravi gospa Bonaeieux, *kak šum je to?c »Ali prihaja od najinih prijateljev ali pa od najinih sovražnikov,* pravi miladv s svojo strašno hladnokrvnostjo; »ostanite, kjer ste, vam že povem.« Gospa Bonaeieux ostane na svojem mestu, nema, nepremična in bleda kakor kip. Šum jo postajal vedno močnejši, konji niso mogli biti oddaljeni več nego stoinpetdeset korakov; vzrok, da jih še ni bilo videti, je bil ta, da se je cesta ovijala. Vendar je bilo razločevati peketanje tako natanko, da je bilo mogoče šteti po udarcih kopit število konj. Miladv pazi z najbolj napeto pozornostjo ; bilo je še tako svitlo, da je bilo prihajajoče možno razločevati. Naenkrat zagleda na ovinku lesketajoče se klobuke in v zraku so vijoče perjanice; šteje dva, potem pet, končno osem jezdecev; jeden izmed njih jo jezdil pred njimi za dolžino dveh konj. »Miladv krikne na vso grlo. V one -i, ki je jezdil na čelu, je spoznala d'Artagnana. »O moj Bog, moj Bog,* vsklikne gospa Bona-cieux, »kaj pa je?« »To je uniforma gard gospoda kardinala; niti trenotka no smeva izgubiti!« vsklikne miladv. »Beživa, beživa U »Da, da, beživa!« ponovi gospa Bonacieux, toda ne da bi se mogla prestopiti le za korak. Vsled strahu je stala kakor prikovana k tlom. Začuja,se, kako jezdijo kavalirji pod oknom. »Pojdite vendar, pojdite vendar!« vsklikne miladv, poskušajo vleči mlado ženo s seboj. »Skozi vrt moreva, hvala Bogu, še bežati, jaz imam ključ; toda hitiva, za pet minut bode prepozno.*. Gospa Bonacieux poskusi iti, napravi dva koraka in omahne na kolena. Miladv jo poskusi dvigniti in vleči s seboj, pa ne more. V tem hipu se začuje drdranje voza, ki je zagledal mušketirje ter oddirjal. Takoj nato se oglasijo trije ali štirje streli. »Zadnjo pot, ali hočete priti?« vsklikne milady. »O moj Bog, moj Bog, saj vidite, da mi odpovedujejo moči, saj vidite, da ne morem iti. Bežite sama!« »Bežati sama ! Pustiti vas tukaj! Ne, ne, nikdar!« vsklikne miladv. Naenkrat obstane, njene oči se zabliskajo; pohi-tevSi k mizi, izlije v kozarec gospe Bonacieux tekočino iz kapice v svojem prstanu, katero odpre s čudovito hitrostjo. Bila je rudečkasta krogljica, ki se takoj stopi. Nato prime s trdno roko kozarec in reče: »Pijte, to vino vam podeli moči, pijte.« In med tem približa kozarec ustnicam mlade žene, ki mehanično pije. »Nis9m se nameravala maščevati na ta način,« pravi miladv ter postavi kozarec z zaničljiviin smeh- niča, pravica in dostojnost, z-to se ni Čuditi, da ta zagovornik laži in zvijače beži v svoji zdivjanosti (Vaš izraz!) za zbeglo resnico, vpijoč: kje si in kje te ni, da ti vrat zavijem! Lisjakovemu dopisniku 'je dobro znano, kar tudi sam priznava, hote ali ne hote" tu pa tam, da to, kar je dop. v »Soči« v svojih dopisih iz kojščanske zup. popisal in razodel, je gola in nespodbita istina; znano mu je istotako, da opravičeni vol. boj gor, str, nima nič skupnega s politiko, temveč, da je nespremenjeni gospodarski volilni boj, kojega je ta stranka že leta 1897. zavzemala napram brezobzirnemu absolutizmu in pogubni maščevalnosti na obč. polji; in da je ta nespremenjen volilni boj takrat, ko je še oseba županova zavzemala častno mesto v glavnem odboru narodno-napredne stranke, kot plod briške napredne ideje, in zaničevalec onih, pod plašč katerih ga je ravno ta volilna bitka prignaia, v popolnem obsegu bil odo-brovan od ravno iste strani, ki se mu je iz golj političnega naziranja, preziraje splošno občinsko korist, najljuteje v bran postavila. Znano je že iz povsem stvarnih in na čisti resnici pisanih in v »Soči* priobčenih dopisov iz naše občine, o katerih istinitosti 5e tudi sam g. dop. »Gorice« več kot prtpri čan, da se niso one obč. vol., katerim naš dop. hozano poje, vršile v obliki in soglasju postave in pravice; da niti voditelj (župan) he pri predpripravah za iste niti dejansko pri teh, enako tudi tedaj ne, ko se je v nasprotju z ugovori vladnega zastopnika z motivacijo starokopitnih običajev uprl opravičencem do glasovanja, ni zavzemal korektnega stališča, tolimanj da bi zastopal jasno določbo § 23. o. v. Zato bi bilo pričakovati od pravicoljuba-dopisnika, da bi nekoliko manj peska trosil v oči čitateljem .Gorice" in ,Pr. lista". Da ljudstvo -Tovori, to Vas močno boli! Toda, ta ljudski glas, ki je božji glas, spremlja nele petorico ampak petdesetorico veljavnih in vglednih posestnikov obširne kojščanske žup. po začrtani poti ; za pravico in resnico v odstranitev,, kar je rjastega v tej občini. Kaj se Vam zdi, g. dop., da posestnike, ki s svojimi krvavimi žulji polagajo v obč. ja?!i, in ki se odločno in neustrašno vsled britkih skušenj potegujejo, da se z njihovimi novci pametno gospodari v splošno obč. korist — da je pa do tega možno priti, morajo na površje odlcčno nepristranske čile moči — je-li lepe od Vaa, da nadevate tem tako ljubeznive priimke: svojat in divji strastneži?! In ako so ti z resničnimi razlogi opremljeno izjavo podali na pristojno mesto v zadevi obč. vol. z željo, da se iste završijo v področju vlade, ker tako zahteva ogromna večina davkoplačevalcev ter pravica in obč. korist, slično tudi mir in red, ne morejo imeti ti po Vašem mnenju vsezlom-njeno v glavah; pač pa je sklepati iz Vaših idej, da človek, ki se boji, da bi prišla resnica in pravica na dan, kot vreg križa, ne more jmeti svoja kolesca v glavi na pravem mestu niti čJ svojo vest! (Pride še.) Iz Poibrda. — (Izjava.) Tukajšnji župnik Valentin Kragelj je čutil potrebo, zateči se k famoznemu .Ohrambenemu društvu", da mu isto popravi v ,Soči* od «25. t. i». s par .niresi* nekaj, kar je vendarle res. Župnik Kragelj je namreč že par dni j p redno je izšel .Primor-ski list*, po dpisanim naznanil, da prinese .Primorski list* dopis, katerega je omenil g. Andrej Muhi h v .Soči* od 11.' t m. Da zdaj župnik taji nekaj, kar je — morda v slabi uri — sam pripoznal pred pričami, za to treba že več nego drzno čelo. Javnost naj potem sodi, koliko je vreden župnikov popravek v .Soči" od 25. t. m., in koliko veljajo sploh popravki, katere kuje proslulo »Obrambcno društvo". In če pri take vrste božjih namestnikih vera peša — kdo se bo čudil ?! Podbrdo, dne 26. maja 11 „ i Ivan Stravs, podžupan, Matevž Torkar, obč. starešina Miha Kaltnekar, obč. čuvaj. Iz Podbrda. — (V p ^j a s n i 1 o.) Da je tukajšnji župnik Valentin Kragelj »čuden" mož, sem vedel že davno, vendar je dosegel s svojim .popravkom* v .Soči" od dne 25. t. m. največji rekord v tej ,čud-' nosti". Mož je namreč bil tako nepreviden, da je sam oznanjeval že par dnij poprej po krčmah, da prinese .Primorski list" odgovor na dopis v .Soči", katerega je župnik Kragelj meni pripisoval. Ne dosti temu, je meni samemu, na mojem domu, pripoved o val, da prihe se »Prmor« ski list* v naslednji številki že imenovani dopis. Kdo je torej provzročitelj predmetnega napada, sodijo naj čitatelji sami. V koliko pa je župnika Kraglja smatrati resnim, naj navedem, da mi je o neki priliki, ko sem še občeval ž njim, na moje vprašanje: Ali ni na Dunaju isti Bog kakor na Kranjskem (šlo je namreč za postopanje klerikalne stranke na Kranjskem in na Dunaju) odgovoril, da ne i! t Mislim, da je s takimi ljudmi pač nemogoča vsaka polemika. Zato naredim rajši piko. Podbrdo, dne 26. maja 1904. Andrej Munih. Iz Vipavske doline. — Glasilo naše bojevite po politični nadvladi in polni bi3agi hlepeče duhovščine, znani puhli in prifrk-njeni listič, kateremu so ljudje zrekli prav primerno .Prismojenec", ima posebno piko na naše narodno in za blagor zapuščene slovenske reve vedno vneto in delavno učitelj-stvo. Zadnji čas napada ta nam prepotrebni stan neka jetična osebica iz Dbrnberga. ka- tero je poslala sv. cerkev zgago delat med naše ljudstvo. Najprej moram temu človečetu povedati, da moramo kmetje izdrževati in plačevati vas in pa učitelje. Potem povem tej su-hoti v imenu velike večine Vipavskega ljudstva, da nam duhovščina mnogo več požre nego učitelji in še to, da za učitelje stokrat rajše plačujemo, kakor za take zgage v črni suknji, ki imajo po 24 ur na dan časa, da delajo zdražbe in prepire. Učitelji tisto plačilo pošteno zaslužijo, ker se morajo truditi kakor mi, če hočejo živeti; prečastita gospoda pa le lenobo pase in si polni svoje kaše z našimi žulji. Če poslanci .povišajo učiteljem plače za potrebo in kolikor je prav, mi jim ne boi.o nasprotovali, ker spoznamo, da je potrebno. Njih plača pride spet nazaj med ljudstvo, vaših tavžentov pa nobeden več ne vidi, ko zginejo v globoki ža-kelj. Sicer kaj vas brigajo učiteljske plače 1 Koliko plačate vi davka? Mislim, da imamo pravico govoriti mi, ki plačamo. Tisto pra-šanje, da zakaj kmetje ne držimo skupaj, je pra»/ >icbro; res premalo držimo skupaj. Ge pa i^afite, da nas spravite skupaj pod klerikalno, protinarodno bandero, se zelo motite. Mi kmetje se združimo na podlagi kmetski, na narodni in napredni podlagi. Vaša stranka 2000 let ni nič storila za kmeta, ampak je pomagala DlemenUi gosppodi še tlačiti naš stan. Te sužnosti nas je rešil blagi Jožef H. Vaša stranka bi nas spet rada zasužnjila. Ne bo niči Imamo ljudsko šolo in cesarske postave, da ne pridemo vam in raznim pijavkam nikoli več v pesti. Dajte torej mir ter pustite nas kmete v miru in naše učitelje tudi. Rajši delajte, kakor dela kmet in učitelj, potem vas ne bodo prijemale take neumne muhe. J. P. Iz Vrtojbe. — Veselica v nedeljo se je vršila v najlepšem redu. Pevci in igralci so z največjo natančnostjo rešili svojo nalogo v popolno zadovoljnost poslušalcev, — posebno čast so želi pri težki skladbi ,Oj planine", mešan zbor, da so jo morali ponavljati, za kar gre posebna hvala požrtvovalnemu pevovodji E. Kometu, kakor tudi vsem pevcem in pevkam. Ravno tako so tudi igro tako precizno igrali, da je bilo smeha brez konca, — posebno gospica Gorkičeva, ki je prvič nastopila, je svojo vlogo jako častno rešila. — Sploh smo bili zadovoljni z vsem vspore-dom. Vrtojba je lahko ponosna na to veselico. Obiskovalcev smo se nadejali več, ker so bili nekateri že preteklo nedeljo, — ko se veselica ni mogla vršiti radi slabega vremena; sicer pa prav domačinov bi se lahko več vdeležilo. Domače in razne novice. Imenovanje založnikom. — Gospod Medved, trgovec v konfekcijskem in modnem blagu na Tekališču Jos, Verdija, je imenovm založnikom društva državnih uradnikov. Računskim svetnikom je imenovan računski revident g. Al. F ur lan v rač. oddelku višje dež. sodnije v Trstu. Umrl je v ponedeljek zvečer v Opa-tjemselu nadučitelj g. Jernej Rayer, star 52 let. Umrl je nagle smrti. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje! Izpite učiteljsko vsposobljenostl so napravili v Gorici u- Leop. Ar k o, Fr. Kuhar in Jos. Prijatelj in g.čne Mar. Curk, Jos. Maizel in Kat. Zega s slovenskim učnim jezikom in nemščino kot predmetom; s slovenskim in nemškim učnim jezikom Virg. Bratanič in Berta Knittl; s slovenskim učnim jezikom Kat. Boštjan-čič, Mar. Carii in Franja Orel. Opozarjamo na veliko veselico v Ka-sovijah na dan 5. t. m. Pričakuje se obilne udeležbe od vseh stranij. »Narodni kolek", — V nedeljo bodo kolekovane vstopnice za veselico v Kasovljah in Št. Andrežu. S tem prične javno delovanje s koleki, ki je doseglo na češki zemlji najboljše vspeh« in največje razširjenje. Opozarjajo se udeleženci teh dveh veselic, naj imajo pripravljena dva vinarja za .narodni kolek*, da ne bo preveč sitnosti pri blagajni z menjavanjem. Dostavek uredništva. — Ako huče društvo »Adrija", da še kaj priobčimo ter dopustimo, da se bo rabil ta kolek na veselicah naprednega značaja, zahtevamo polovico čistega dobička za zdaj pevski in glasbeni šoii. — »Sol. Domu" ne nasprotujemo; vse ruše .nasprotstvo" je pasivnost. Klerikalci so uzurpirali to vzvišeno narodno nalogo le sebi, zlorabljajo jo za svojo bankerolno politiko, ergo naj »Š. D." vzdržujejo. Ako tega ne morejo, naj se izjavijo. — Ni naša nalog.*, da bi jim mi lajšali na tak način prevzeto delo. -— .Adrija* pa tudi ni poklicana, da v tako delikatnem strankarsken sporu deluje za klerikalne težnje s pomočjo naprednih žepov. — .Narodni kolek" ne bodi »klerikalni kolek". Občinske volitve t Gorici. — V ponedeljek je volil prvi razred. Izmed 542 volilcev so jih spravili na volišče 224. Izvoljeni so kandidatje .liberalno" stranke: Frantz A. 172, Mulitsch Jos. 157, DSrflo« E. 156 giasov. Oglasil se je bil tudi v prvem razredu .odbor neodvisnih* ter postavil kandidate: Al. dr. Pontoni, Iv. Sellingher, Fior. Salvaterra. Ta slednji pa se je hitro odpovedal vsaki kandidaturi. Nadvojvoda Friderik je potoval s spremstvom v nedeljo 29. pr. m. mirno Na-brežine in Tržiča v Benetke. Razpisano Je mesto ftmkcljonarja drž. pravdnlštva pri okr. sodniji v Cerknem. Letno remuneracije 500 K. Priglasi do 10. julija t. 1. pri drž. pravdništvu v Gorici, (Dalje v prilogi.) ljajem nazaj na mizo ; »toda človek stori vsaj to, kar more.« In po teh besedah odhiti iz sobe. Gospa Bonacieux jo vidi bežati, ne da bi jej mogla slediti; bila je kakor oni ljudje, ki sanjajo, da jih preganjajo, pa zastonj poskušajo bežati. Nekaj minut preteče, nato potrka nekdo strašno na vrata; vsak hip je pričakovala gospa« Bonacieux, da se vrne miladv, a ta ne pride nazaj. Večkrat jej stopi na žareče vroče čelo mrzel pot, skoro gotovo iz strahu. Končno sliši vrazenje mrežastih vrat, ki se odpro. Na stopnicah se oglase koraki in rožljanje ostrog. Bližajoči se glasovi se mešajo med seboj, in zazdi se j<)j, da je jasno cula izgovoriti svoje ime. Naenkrat vsklikne veselja na ves glas ter pohiti k vratom; spoznala je d'Artagnanov glas. >D'Artagnan, d' Artagnan,« vsklikne, »ali ste vi ? Tukaj notri, tukaj notri!« »Constance, Constance,« odgovori mladi mož, »kje ste, kje ste?« V tem hipu se vrata s silo odpro; več mož plane v sobo; gospa B'u lCieux se zgrudi na stol, ne da bi se mogla zganit:. D'Artagnan vrže od sebe še kadečo se pištolo, ki jo je dižal v roki, ter pade pred svojo ljubico na kolena; Athos vtakne svojo pištolo za pas, Porthos in Aramis potisneta svoja potegnena meča zopet v nožnico. »Ah, d'Artagnan, moj vroče ljubljeni d'Artagnan, ti končno torej vendar prihajaš, ti me nisi varal, ti si tukaj!« »Da, da, Constance, zopet sva združena.« »Ah, dasi je rekla ona, da ti ne prideš, sem na skrivnem vendar upala in nisem hotela bežati! Ah, kako prav sem storila, kako sem srečna!« Pri besedi ,ona' naenkrat vstane Athos, ki je mirno sedel. »Ona, katera ona?« vpraša d'Artagnan. »Moja somučenica, ki si je iz prijateljstva do mene prizadevala, odtegniti me mojim preganjalcem; ona, ki je pravkar zbežala, ker vas je imela za kar-dinalove gardiste. »Vaša somučenica !« reče d'Artagnan, ki je postal bledejši kakor bela tančica njegove ljubice. »O kaki somučenici hočete govoriti ?« »O oni, katere voz je čakal pred vrati, o ženski, ki se imenuje vašo prijateljico, d'Artagnan; o ženski, ki ste jej vse povedali.« »Njeno ime, njeno ime!« reče d'Artagnan. »Moj Bog, ali ne veste njenega imena?« »Da, da, izgovorjeno je bilo v moji prisotnosti... a postaja mi tako čudno... o moj Bog, v moji glavi je vse tako zmedeno; nič več ne vidim.« »K meni, prijatelji, k meni! Njene roke so ledeno mrzle,« reče d'Artagnan, »slabo jej je; veliki Bog, izgubila je zavest!« Dočim je klical Athos z vso močjo svojega glasu na pomoč, pohiti Aramis k mizi po kozarec vode; toda obstane, vide strašno razburjenost Athosa, ki je stal z vstajajočimi lasmi in steklenimi očmi pred mizo ter opazoval jednega izmed kozarcev. Zdelo se je, da so ga obšle najstrašnejše slutnje. »O,« reče Athos, »o, to je nemogoče! Bog nedu-pusti takega zločina!« »Vode, vode,« vsklikne d'Artagnan, »vode!« »O uboga, uboga žena!« zamrmra Athos, Na d'Artagnanovo poljubovanje odpro gospa Bo-iiacieux svoje oči. »Zopet se zaveda!« zakliče mladi mož, »O moj Bog, moj Bog, hvala ti!« »Madame,« reče Athos, »madame, v imenu Boga, čegav je ta prazni kozarec?« »Moj, gospod,« odvrne mlada žena s pojemajočim glasom. »Toda kdo je nalil vino. ki je bilo v tem kozarcu?« »Ona.« »Toda kdo je ta ona?« »Ah,« zdaj se spominjam,« pravi gospa Bona-cieux, »grofica AVinter...« Štirje prijatelji kriknejo zajedno, toda Athosov krik prekriči vse druge. Ta trenotek prebledi obličje gospe Bonacieux kakor smrt, silna bolečina jo vrže s stola, da omahne težko sopeč v Porthosove in Aramisove roke. *D'Artagnan zgrabi Athosove roke s strahom, ki ga je težko popisati. »Kaj meniš?« pravi. »Njegov glas je umiral v ihtenju. »Jaz menim vse,« odvrne Athos in se vgrizne do krvi v svojo ustnico, da bi ne vzdihnil. »D'Artagnan, d'Artagnan,« vzdihne gospa Bona-cieux, »kje si? Ne zapusti me, saj vidiš, da moram umreti.« D'Artagnan izpusti Athosove roke, ki jih je še vedno držal krčevito v svojih trepetajočih, ter pohiti k njej. Njeno obličje je izgubilo vso svojo lepoto, ki jo je imelo sicer, njene steklene oči niso videle že nič več, njeno telo je krčevito vstrepetavalo, pot jej je lil jo čelu. Prilega Joče" it. 44. i dne 1. junija I9B4. .Kuajpovea' peta Številka je izšla včeraj s sledečo vsebino: Uho in njegovo nego vanje, Kameni v nagem telesu, Nekoliko svetov s t ari še m, Krvavenje iz nosa, Na vrt!, Negovanje ot ros kega okostja, O bar-vanih oblačilih, Jetika, Ranjeni ustni koti, Kuhinjska so), Temperatura na Sega telesa, Brinove j ar. gode(Juniperus coramunis). Raznoterosti in Za kuhinjo in hišo. »Knajpovec* izhaja zadnji dan vsakega meseca in velja na leto 2 K. Vrtni koncert v hotela Sajdbsjtn. — Prvi koncert preteklo soboto se je zadostno sponesel. Med navzočim odličnim občinstvom smo pa opazili veliko premalo nadih ljudij. Vojaška godba je svirala same izbrane komade, med njimi tudi slovanske. — Prihodnji konert bo v soboto od 81/* zvečer dal^e. — Park hotela .Sudbahn' je kakor nalašč za take koncerte. — Pivo se toči po enaki ceni kakor .prt zlatem jelenu*. N» vrtu »pri zlatom Jelenu* bo konce t, ' adt jutri, na praznik sv, R. T., po procesiji. Opozarjamo na to svoje čilatelje v mestu in okolici. .Solkanski Sokol* priredi dne 3. julija t. i. veliko veselico z javno telovadbo na vrtu g. Alojzija Mozetiča v prid fonda za vsesokolski shod v Ljubljano. Nalančncji vspored sledi. Porotuo zasedanje. — Razpisana so za bližnje porotno zasedanje tudi tri tiskovne razprave, in sicer proti .Nuovi Idei" ter proti ,Gazzettinu\ Doruberskl kaplauček Bejcc je postal nad vse predrzen človeček. V zaduji štev. .Prismojene*" obira g. nadučitelja Krizmana, g. Budina na jako grd način, potem pa daje lekcije g. županu, da je storil napako, ker je vzel g. Krizmana za tajnika. G. župan pač hoče imeti r«d v občinski pi-sarnici, zato je izbral za ta^ika moža, ki je kos takemu poslu. Prepričan je vsakdo, da je delal g. župan prav — ali glejte! nekaj je zagrešil — kaplana Rejca ni sel prašatza svet, k njemu ni sel po dovoljenje, da srne imenovati g. K. tajnikom. To je strašen greh, tega ihu Rejček ne odpusti, in zato ga obira po umazanih predalih .Prismojenca*. G. župan pač lahko viui sedaj, odkod izvirajo nasprotja in prepiri v domherski občin«, in kateri ljudje so miroljubni! Ali ni nobene palice v Djrubergu, ki bi pregnala to predrzno pope iz občine Dra laika delavca pred sodntjo. — V neki gostilni v Rihmibergu je bilo dne 23. marca t. 1. več delavciv, laskih in slovenskih. Jss. Arčon je vprašal akordanta Bern. Collorizia, zakaj mu ni izplačal plačila za en dan in pol. h tega se je razvil prepir in pretep. Lihi so sli petem ven, pa so streljali v gostilno z revolverji, notri so bili Slovenc'. Tako so bih ti v veliki nevarnosti. Streljala sta Nikoaj Pietropavli, 26 let sUr, in Edoardo Maacitti, 21 let star, oba iz Italije. Prvi je dobil 5 mesecev, drugi pa 4 mesece trde ječe s postom vsak mesec; po prestani kazni ju pošljejo domo? v Italijo. Slavnost ^uvodom prevrtanja bohinjsko ga predora vfieraj je vspela sijajno. Boh. Bistrica je kazala praznično lice, vlak je bil okrašen. Slavnost se je vršila po ozna-njejjgm^vsporedu. Navzoči nadvojvodi Leopold Salvator si je ogleHalvsa c^hf in priprave, zvečer je svirala pred njegovim stanovanjem godba 27. pešpolka iz Ljubljane. Vse okoli je bilo razsvitljeno. Peli so pod oknom tudi slovenske p\sm% Navdušeni ,15?vio*-klici. Razdelilo se je tuli nekaj redov. Povodom prebitja zadnje stene v tunelu sta govorila nadvojvoda in žel. minister. Naj-vojvodi je govoril tudi gonški dež. odbornik dr. Marani. RomanJe v Lurd. — .Slovenec" j naznanja, da je romanje v Lurd že zagotovljeno. Ker je svoj čas pisal, da se godijo ob onem času, ko dospejo slov. romarji v L-»rd, navadno čudeži, vprašamo .Slovenca', če je gotovo tudi že, da se bodo letos tnm godili čudeži ?! Škropljenje cest. •— Premalo se škropi ceste po meslu. V tem oziru se čuje dan na dan več pritožeb, ali vse je zaman. Sicer imajo na magistratu točne določbe, kako in kolikokrat se mora škropiti, ali za take določbe se ne brigajo, marveč delajo tudi tu tako malomarno, kakor povsodi, .SIJonskI ČuthJI.* — To je najnovejši naslov, kateri je dal .Prim. list* izvest-nim steklinovičem po deželi, priparoče vaje jim, naj pokončujeji .Interansko* sv. pismo. Čuvaji pa, čuvaji 1 Ubogi Sijon! Nesreča t Sesljanu. — V Sesljanu kopljejo materijal za zasipanje morja. To delo ima tvrdk* Faeeanoni in dr. Pripravili so bili velikansko mino z 20 tonciatami smodnika; zažgali so jo hoteli v n nleljo. Ali zjulraj je prišla nevihta, in treščilo je v to veliko mino. Mina se je vžgala in zemlja in skalovje je letelo v zrak. Tam blizu je bilo več delavcev, med njimi tudi 14 letni Jurij Klobučar s Hrvatskega. Kamen, težek več nego kvii.til, je pad«l na tega dečka, ter mu zdrobil obe nogi. Prepeljali so ga v Trst v bolnišnico, kj»r so konstatirali, da ima zdrobljene vse kosti v spodnjem delu života. Deček je kmalu na to umrl. Veselica v Št. Andrežu. — V nedeljo dne 5. junija priredi .Pevsko in bralno društvo v Št Andrežu* veselico s plesom na dvorišču g. Petra Lutmana ob 4. pop. s sledečim vsporedom: 1. Parma, Mladi vojaki, godba, 2. Nagovor, 3. Liharnar, Naša pašen, mešan zbor, 4. Adam, »Brauer von Preston*, godba, 5. E. Kome!, Vrli Slovenec, možki zbor, 6. Šaljiv prizor, 7. Schubert, Am Meer, godba, 8. Mlado leto, mešan zbor, 9. Smetana, duet iz opere .Prodana nevesta*, 10. Kocijančič, Venec nar. pesni, moški zbor, II. Strauss, Brzojavne depeše, valček, godba. 12. Dve tašči, veseloigra v enem dejanju, 13. Ples. Pri veselici in med plesom svira vojaška godba. Vstopnina k veselici znaša 40 v, sedeži 1—5 vrste 40 v, ostali pa 20 v. Vstopnice k veselici bodo kolekovane z ^Narodnimi koleki* po 2 vinarja. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Zastrupil se je oni E. Fritz, o katerem smo poročali,.da je bil-priš«l,~v. Go?. rico z namenom, da si vzame življenje, in sicer so ga našli v Barkovljah pri Trstu mrtvega. Sardele. — V zadnjem času so se pritoževali tržiški ribiči, da ni sardel, ali sedaj so se vrnile. Dne 27. pr. m. so jih ujeli le tržHki ribiči okoli 450.000, ne vstevši druge, ki so imeli tudi prav bogat lov, po 70.000. C. kr. kmetijsko drnStvo t ftorlel ima na razpolago; Bakreni vitrijol angleški po 58 kron, žveplo z mleto |po 14 kron, žveplo ventilirano po 18 kron, žveplo mešano z vitrijolom po 1850 kron. Prispevki ia zastavo .ftortškega Sokola* in novo telovadnico. (Dalje.) Gosp. Anton Jeretič, Gorica ... K 20*~ » Josip Mozetič, Gorica .... 13* — , Miha Zega, Kanal,....., 10- . Anton Devetak, Tolmin . . , 10 — „ Anton Budin, Miren ..... (»• - , Ivan Doljak, Solkan..... 5-— , Klančič Anton, Podgora . . , 5'— , Faganelli Mihael, Miren . , 4 — » Jug Tomaž, Solkan ..... • 3* — . Luka Križnic, Gorica .... 2*-~ . Negrin Dom., Devin ..... I*-— . Štefan Bakeršič, Devin .... 1* — , N. N. v Gorici....... 1 — . Peter Vovk......... p— Skupaj K 82-— Razgled po svetu. Zadnje vcbU z bojišča. — Današnja poročila zatrjujejo, da so Japonci že zasedli Daljni, in sicer da so se Rusi umaknili v vsej naglici, ko so pokončali del mesta. — Togo je poslal zopet več ladij pred Port-Artur, nekaj je poškodovanih, nekaj mornarjev ubitih, ker so Rusi pridno streljali na ladije. — V Mandžuriji baje prodirajo Japonci proti severu zapadu. Deželni zbori. — Kakor se čuje sedaj, bo sklican ta mesec le češki deželni zbor, drugi pa bodo sklicani meseca septembra. — Iz delegacij. — V seji avstrijske delegacije 27. pr. m. je koncem debate polemiziral poročevalec markiz Bacquehera glede politike na Balkanu. Ako se ustvau za krščansko prebivalstvo znosno stanje, tedaj je mir zagotovljen za dolgo vrsto let, in Če nastanejo nova vprašanja, ste sporazumni velesili odločni, da jih rešite sporazumno. — Zato se lahko z večjo mirnostjo gleda nasproti bodočemu razvoju stvari na Balkanu, nego je to razvidno iz izvajanj del. Fofta. Kar se tiče našega razmerja z Italijo, je konstatiral poročevalec z veseljem, da se izjave italijanskega ministra zunanjih stvari Tittonija v italijanski zbornici glede balkanske politike strinjajo z izjavami grofa Golu-chowskega. Poročevalec je nato omenjal rusko-japonske vojne ter povdarjal, da so dogodki resni. Poročevalec je za svojo osebo mnenja, da ni bilo postopanje Japoncev povodom napovedi vojne korektno. Glede trgo-vinsko-političnih izvajanj dr.a Lichta je rekel govornik, da je bil že v zadnjem zasedanju delegacij mnenja, naj se prične z pogajanji radi trgovinskih pogodb in da se ima to vršiti na temelju načrta avtonomnega carinskega tarifa, akoravnonima še zakonite moči. Kar se tiče carinske zveze z nemško državo, deluje naga industrija bit-stveno pod drugimi produkcijskimi pogoji in ni za tako zvezo pripravljena. — Poročevalec je mnenja, da zamoremo mirno in zaupljivo gledati nasproti bodočim pogajanjem o trgovinskih pogodbah in da zamoremo združiti naše želje, da bo spremljal ministra zunanjih stvari vspeh, ki ga je imel na polju zunanje politike, tudi na gospodarskem polju. NaS cesar ne pojde na Angleško. — Cesar je moral opustiti nameravano potovanje na Angleško, ker ne more prenašati vožnje po morju. Mesto cesarja pa potuje v London oficialno nadvojvoda Friderik, ki je v posebno prijateljskem razmerju z angleško kraljevo rodbino. Cesar je podelil kraiju Edvardu dostojanstvo avstro-ogrskega maršala in nadvojvoda bo ob tej prjliki prinesel kralju v London znake tega dostojanstva, V francoski zbornici je ministerski predsednik Gombes izjavil, da je vlada zato cJpozvala poslanika Nisarda, ker ni mogla dopustiti, da bi smatrala sv. Stolica navzočnost poslanika v Rimu za ugodno njenim zahtevam, katere pa vlada odklanja. Vlada je hotela odpraviti zastarane zahteve glede posvetne vlade papeža. Ni pa odpo-zvala vseh članov poslaništva, ker je Francija po konkordatu dolžna, pustiti tam osebo, ki rešuje tekoče posle. — Kar se tiče odpovedi konkordata in odprave poslaništva pri Vatikanu ter ločitve cerkve od države, je to stvar parlamenta. Z ozirom načina, kako naj se drže določbe ko lata, ne moremo več ostati na sedanjem - -lišču. Ministerski predsednik je konečno zahteval, naj se vsak predlog glede ločitve cerkve od države odloži in naj ostane na dnevnem redu samo vprašanje, ki je v razpravi. Odpoklic je bil odobren z veliko večino. 50-letnlca Železnice čez Semerlng. — 28. pr. m. so pričele slavnosti, ki bodo trajale ves teden, povodom 50 letnice, odkar je bila zgrajena železnica čez Semering. »Za Boga, pokličite hitro ljudi; Porthos, Aramis, prosita pomoči.« »Tu jo vse zaman,« pravi Athos, »vse zaman ; proti strupu, ki prihaja iz njene roke, ne deluje noben strup.« »Da, da, pomoč, pomoč,* zamrmra gospa Bona-eieux, »pomoč.* Še enkrat zbere vse svoje moči, prime nato s svojimi rokami; glavo mlaiega moža, se ozira nekaj Časa vanj, kakor da je prešla vsa njena duša v njene oči, in pritisne ihfcfi svoje ustnice na njegove. »Constance, GonstanceU vsklikne d'Artagnan. Gospej Bon?"ieux se izvije vzdih in se dotakno d'Artagnanovih ustnic kot poljub; ta vzdih jo bila nedolžna in ljubezniva duša, ki se je dvignila proti nebu. D'Artagnan je držal v svojih rokah samo še mrtvo truplo. ' Mladi mož krikne in pade poleg svojo ljubice na Ua, prav tako bled in prav tako otrpel kakor ona. Porthos je plaki«l, Aramis dvignil roko proti nebu, Athos napravil znamenje križa. V tem hipu se prikaže med vrati mož, skoro prav tako bled kakor oni, ki so bili v sobi, se ozre okoli sebe ter vidi gospo Bonaeieux mrtvo in d'Arta-gnana omedlelega. Prikazal se je v hipu zmešnjavo, ki nastane po velikih katastrofah. »Nisem se motil,« reče »tukaj loži gospod d' Ar-tagnan, in vi ste njegovi trije prijatelji, gospodje Athos, Porthos in Aramis.« Oni, katerih imena je pravkar imenoval, se začudeno ozro v tujca, kajti zdelo se je, da pozna vse tri. »Gospodje,« nadaljuje novodošlec, »vi iščete kakor jaz neko žensko, ki,« pristavi s strašnim smehlja- jem, »ki j« morala biti tukaj, kajti tamkaj vidim mrtvo truplo.c Trije prijatelji molče, samo glas in obraz sta jih spominjala moža, ki so ga že videli; toda niso se mogli spomniti, pri kateri priliki. , »Gospodje,« nadaljuje tujec, »ker nečete spoznati moža, kateremu ste skoro gotovo dvakrat rešili življenje, vam moram pač imenovati svoje ime: jaz sem lord \Vinter, svak one ženske.« Trije prijatelji vskliknejo začudenja. Athos vstane in mu poda svojo roko. »Bodite dobrodošli, milord,« reče, »vistenašinec« »Pet ur za njo sem odpotoval iz Portsmoutha,« pravi lord Winter, »tri ure za njo sem dospel v Boulogne; za dvajset minut prepozno sem prišel v Saint-Omer, v Lilliersu sem izgubil končno njeno sled. Jezdil sem okoli ter izpraševai pri vseh ljudeh, ko sem videl vas dirjati mimo. Spoznal sem gospoda d'Artagnana. Klical sem vas, toda vi mi niste odgovorili. Hotel sem vam slediti, toda moj. konj je bil preveč utrujen, da bi mogel dohajati vaše. In vendar se mi zdi, da ste došli kljub vsi svoji hitrosti prepozno!« »Tukaj vidite,« pravi Athos ter pokaže na mrtvo gospo Bonacieuxin nad' Artagnana, katerega Porthos in Aramis poskušata vzbuditi k zavesti. »Ali sta oba mrtva?« vpraša lord \Vinterz grozo. »Ne, hvala Bogu,« odvrne Athos, »gospod d'Ar-tagnan je samo omedlel.« »Ah, tem boljše!« pravi lord VVinter. Res odpre d'Artagnan v tem trenotku svoje oči. Iztrga se Porthosu in Aramisu iz rok ter se vrže kakor blazen čez telo svoje ljubice. Athos se dvigne, stopi s počasnim in svečanost-nim korakom k svojemu prijatelju ter ga nežno ob- jame. Ta se spusti v jok, a Athos mu reče s svojim plemenitim in prepričevalnim glasom: »Prijatelj, bodi mož: Ženske objokujejo mrtve, možje jih maščujejo.« »O da,« pravi d'Artagnan, »da, če se gre za maščevanje, ti hočem slediti!« Athos izrabi trenotek moči, ki jo je podelilo njegovemu nesrečnemu prijatelju upanje na maščevanje, v to, da namigne Porthosu in Aramisu, naj pokličeta prednico. Prijatelja jo najdeta na hodniku, še čisto zmedeno in pobito vsled tako mnogih dogodkov; poklicala je nekaj nun, ki se prikažejo res kljub vsem svojim samostanskim navadam v prisotnosti petih mož. »Madame,« reče Athos ter vzame d'Artagnanovo roko v svojo, »telo te nesrečne žene prepuščamo vaši pobožni pazljivosti. Predno je posta1, anpelj v nebesih, je bila angelj na zemlji. Ravnajte z njo kakor z jedno svojih sestra. Nekega dne pridemo nazaj molit na njen grob.« D'Artagnan skrije svoj obraz na Athosove prsi in prične ihteti. »Jokaj,« pravi Athos, »jokaj, ti srce, polno ljubezni, polno mladosti in življenja. Ah, jaz bi rad, da bi mogel tako jokati.« In ljubeznivo kakor oče, tolažeče kakor svečenik, z duševno velikostjo moža, ki je mnogo trpel, potegne svojega prijatelja s seboj. V spremstvu svojih slug, ki so gnali konje, odide vseh pet v mesto Bethune, katerega predmestje je bilo videti, ter obstanejo pred prvo krčmo, do katere pridejo. »Toda,« pravi d'Artangan, »ali ne gremo iskat te ženske ?« (Dalje pride.) deplacma ima 12.517 ton s 14.075 konjskimi silami in 39 topov. Na krovu je prostora za posadko 800 mož. .Jašima« je bila zgrajena 1. 1896. — .Matin« v Parizu pa je dobil iz Ljaojanga brzojavno sporočilo, da je pri Daljnem zopet zadela neka japonska vojna ladja na rusko podmorsko mino in zletela v zrak. Potopila se je v nekaj trenotkih. Podrobnosti še ni. Japonsko brodovje je imelo v zadnjem Času, kakor .poročajo iz Petrograda, velike izgube. Razen Ustih ladij, ki so se potopile, so bile pri Port Arturju težko poškodovane oklopnrca .Fuji*, križarka »Ažurna* in tri torpedovke. Koliko sta inocul ruska In japonska armada na bojtštta. — Kakor sodi „Mili-t5rwochenblatt" imajo Rusi na bojiSCu 154.580 mož in 386 topov. Na potu na bojišče je v Sibiriji 35.700 mož in 64 topov. — V Evropi je mobiliziranih 57.900 mož in 188 topov. Ko dospe vse to moštvo na bojišče, bo io F.uri razpolagali z 248 450 možmi in 638 topovi, Japonsko moc sodi list na 226.500 mož in 780 topov. Ako so ta Številke istinite, so moCi precej enake. Še poročila o Klnčova. Poročila glede zavzetja KinCova bo vsa pretirana. Boja se je udeležila posadka iz KinCova in iz Taljcnvana. Rusi s> branili KinCov, dokler so orožje in živila v varnost spravili. V tem boju so Japonci izgubili kakih 12.000 mož. Rusi so potem zapustili KinCov, ker neCejo svojih moCi cepiti m pred odločilnim trenotkom obrabiti in pa ker neCejo, da bi bila br.imbna Črta preveč razsežna. Oblektivni poročevalci priznavajo, da Rusi sploh niso mislili preprečiti Japoncem zavzetja KinCova, nego so zavzetje le zadr-I žali toliko Časa, da so dopove, strelivo, in ži-I vila spravili v Port-Artur. C-m se je to zgo-I dilo, so se Rusi v lepem redu umaknili na i portarlurške višave, med tem ko so Japon-I csmene vloge jenake vsebine j 1 nadkriljujočo, stalno, jako pomembno, edino I I vrednost. Iz tega vzroka navajamo tu ta zna- I I meniti spis doslovno: j I Visokost nadvojvoda, milostljivi gospod I I in deželni knezi | j Vaši knežji Visokosti so najudanejše in v J I pokorni zvestobi naše moči vedno na raz- I j polago. I I Prinašamo Vaši knezi Visokosti v imenu I I stanov te častite dežele, ki pripadajo avg- I I sburžkemu veroizpovedanju, v najudanejši po- I j kornosti to-ie: Podpisani deloma člani deloma I zavezni slugt toga dež. odbora, smo dobili cd i t 23 v trgu in sodišču Vipava bivajoč h v ba§ ' I preteklih dneh ponižno prošnjo, da je bilo namreč onih 23 vseh po svetovalcu VaSe J Visokosti Lovrencu pl. Lanthieri, ki je go- J J spodar v Vipavi, povabljenih ter se jim je j j resno reklo, med temi se je nekaterim tudi J I zapretilo % denarno globo 1000 cekinov v J zlatu, da morajo s svoje' pristopiti rimsko- J I katoliški veri ter živeti v smislu iste po v\seh j j postavah ter se imajo izkazati o tem g spri- J I Cevaloro vipavskega vikarja; ne smejo pa j i pstati nič več v svojem krivem in zapeljivem J j vt-roizpo odanju. Ako pa bi to vendar sto-I rili, potem bi morali v kratkem roku zapu- j I stili sodnijski okraj vipavski ter iti s svojih t j domovanj. In tako smo bili * krščanskim j I stokom ponižno naproSeni, naj se zavza- j I nien.o mi deželni stanovi naših obdolžnošče- I | nih služabnikov, verskih sodrugov in članov j j v srCni bolesti, ki se jim je pretila, iz kr- j | Ščanskega usmiljenja, ter jim pomagamo taku, I I da na podlagi slovečega rešilnega verskega I I pomirjenja v Brucku morejo ostati ne nad- I I legovani v svoji vesti kakor tudi v vsem | I svojem v miru in nemoten?. J I (Pride še.) 1 Nekaj iikuieij v industriji glede la nate politično in gospodarsko življenje. j (Ponatis dovoljen le proti naznanilu vira). (Datje.) J Nastopno posnemam iz prvega poročila, J ki je bilo sploh priobCeno o deželnogospo-I darskih razmerah Bosne, in sicer leta 1893. j od g. Avgusta Bautz-a, nadzorn»ka deželno-I gospodarske postaje. J Ker pred okupacijo dežela ni bila znana in tudi ne ljudje, in ker se je avstrijska J vlada prepričala, da ljudstvo noče ničesar J slišati o nas, da da je celo prejšnje vladanje j hvalisalo proti sedanjemu, zategadelj vlada ni mogla drugače nego jako počasi in pre-I vidno tako i«koč korak za korakom učiti J ljudstvo, da je boljša ter pri tem istotako J previdno študirati ljudstvo. Tako postopanje I vlade je pa tudi obrodilo sadove, in vlada I in ljudstvo moreta biti zadovoljna ž njimi. I Jaz ne hlepim po juridičnih študijah, meni j so ljubši praktiki in tehiiške študije; ali ako j se pogleda veliko ozemlje od Bosanskega I Broda do Gruži, kakošno je bil^ pred oku-I pačijo in sedaj, se mora vsakdo nehote od-I kriti avst. juristu. Ta '? naredil v kratki I dobi tukaj prave čudeže. V Bosni in Her~ cegovini ni bilo nikake gruntovnice, nikakega gozdarskega zakona, nikakega lovskega zakona, ne živinozdravniškega, ne Šolskega, itd., s kratka: vse se je moralo Šele napraviti ali pa obstoječe, kakor turški zakon o gozdarstvu, odpraviti. Poleg tega ni bilo mogoče kar na kratko prenesti v Bosno avstrij -ske zakone, marveč je bilo potreba še le prilagoditi vse jako različnemu značaju Bošnjaka. Bojevati se je bilo s pravim konglomeratom naziranj in veroizpovedanj, in vse prebivalstvo je bilo nezaupno do skrajnosti. Kaj čuda, da se je doseglo vspehe le počasi, ali ti obstojijo dandanašnji. Zato gre priznanje tej opravi, jurist je položil tu vefiko*^" in dobro podlago, sedaj pa k dejstvom. Še le leto 1886. zaznamuje pričetek dezelnogospodarskega zboljšanja. V tem letu je postavila deželna vlada za poskus na državne troike 2 vzorni kmetiji, in sicer precej narazen drugo od druge, jedno v Modrecu na Posavini ob slavonski meji, drugo pa v 6a~ cku v Hercegovini ob črnogorski meji. V letu 1888, se je napravila tretja vzorna kmetija v Lt?nu v Bosni ob dalmatinski raej«. Vidi se, da pri teh vzornih kmetijah je bila me-rodajna bližina ob meji, S temi kmetijami se je hotelo prebivalstvo opozoriti na raci-jonelno obdelovanje zemljišča, nabaviti si I boljša orodja ter imeti plemenitejlo živino, s kratka vsejati z vzgledom seme za kaj boljšega. Mlade Bošnjake, ki so se prostovoljno oglasili, so naučili rabiti boljše orodje, kazalo se jim je ravnanje 2 boljšo živino, in glej leta 1893. je bilo treba napraviti četrto vzorno kmetijo v llidtu pri Sarajetu. Te kmetije so vzbudile toliko veselo zanimanje, da so jim dali oficijelen naslov »Deželnoerarične kmetijske poitajc' ter so se vedno bolj razvijale, tako, da so sprejeli v Gacku 15, v Livnu 30, ? Modricu 30 in v llidzu po 25 mladih Bošnjakov na leto ter so naredili 3 letni tečaj. Na postajah v Livnu in Gacku se je uvedlo v glavnem gorsko kmetijstvo in moderno plaoSarstvo, v liidžu so se bavili v glavnem z mlekarstvom in zelenadjo v avrho preskrbe bližnjega glavnega mesta Sarajevo, v Htu riču pa so gojili živinorejo. (Pride še.) J. Rollctt. ¦Bolj asi Kdor trpi n:i božjasti, krčih in drugih .Jtt«rvoziii boleznih, naj zahteva knjižico *"n t«h boleznih. Dobiva se zastonj in fninko « prlv. Schfl-fuir.pn-AjKrtPkp, Frttnfcfnrt si. M •4 Prva kouccHijouiraiia delavnica z mo- L H torniut obratom za lino mehaniko, liziko, taa- r < tematiko, optiko, lino brušenje in poliranje itd. > -4 Vpeljava strelovodov, brzojavov, bilnih tele- L ij fonov, plina in vode. r ^ Poprave so Izvršujejo hitro fn po ceni. jlMPoloK&iipl! 3 Gorica, za vojašnico. 3 Pitcizijsfca delavnica predmetov za merjenje. « Bograta zaloga 4 raznih predmetov zu razsvetljavo za pllnovo ^ In električno !m\ 5 Posamezni deli z.i električno, plinovo vodno 3 in parno vpeljavo Pumpe, železne in kovinske M cevi. Zaloga mesarskega o odja, kuhinjskih ^-sioŽev. brivskih brit« v. Skarj itd. 3 Itazp filljiitcv na